Komentar

Primer Agrokor: ko izguba zaupanja v nekaj mesecih uniči prehrambeni imperij

Še pred pol leta je bil Ivica Todorić, lastnik in predsednik uprave Agrokorja, eden najbolj zaželenih in cenjenih ljudi na Hrvaškem. Danes pa bi lahko skoraj rekli, da je zločinec, državni sovražnik številka ena. Kaj se je v tem času zgodilo s podjetjem? V formalnem smislu nič. Pač pa se je zgodilo nekaj drugega ...

02.05.2017 09:30
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Ivica Todorić   Agrokor   Mercator   banke   upniki   Tuš   EBITDA

Agrokor danes ni bistveno drugačen, kot je bil dve leti nazaj, vendar pa je izgubil zaupanje bank in upnikov. Zaradi tega mu danes nihče več ni pripravljen prostovoljno posoditi denarja. Nasprotno, vsi ga kar naenkrat želijo nazaj, to pa podjetje lahko potopi. 

Bilance Skupine Agrokor niso danes nič drugačne, kot so bile pred letom ali dvema, obseg posojil je že dve leti na približno enaki višini. Teh posojil danes sicer ne more vrniti v rokih, vendar Agrokor tega ni mogel niti pred dvema, niti pred petimi leti, a je družba uspešno poslovala in banke so jo brez zadržkov spremljale. Kaj se je torej zgodilo, kaj je tako spremenilo pogled in oceno sposobnosti družbe, ki bi bila brez posebnega zakona (Lex Agrokor) verjetno že na poti v stečaj? Vsekakor ta sprememba v ocenjevanju Agrokorja ni posledica drugačnih bilančnih podatkov, temveč so se v nekem trenutku pričele pojavljati - načrtno ali ne - govorice o slabem položaju družbe, o preveliki zadolženosti, kar je zbudilo pozornost bank in predvsem nezaupanje. In ko upniki postanejo pozorni, ko upnika zaskrbi za vračilo posojila, postane relativno zadolženo podjetje v trenutku izjemno rizično. Večina podjetij posojila praviloma vrača z najemanjem novih, kar nikomur ni sporno - če pa se ta tok prekine, podjetje zapadlih posojil ne more vrniti in začne se kalvarija za podjetje.

 

Želim torej izpostaviti, da Agrokor danes ni bistveno drugačen, kot je bil dve leti nazaj, vendar pa je izgubil zaupanje in nihče mu ni več pripravljen prostovoljno posoditi denarja, vsi ga kar naenkrat želijo nazaj, to pa podjetje lahko potopi. Glede na velikost družbe in pomen za Hrvaško lahko špekuliramo, da gre pri tem mogoče celo za geostrateške interese in kakšno načrtno politiko kje v tujini. Glede na pogoje, pod katerimi so v Agrokor za financiranje nakupa Mercatorja stopile banke, je takšno razmišljanje kar precej upravičeno.

 

Velja pa izpostaviti še nekaj. Kakor je bil Ivica Todorić s svojim premoženjem, močjo in ugledom na videz spoštovan in cenjen z vseh strani, je bilo prisotno tudi veliko zamer, zavisti in dvomov o upravičenosti, kako lahko iz nič postaneš v dvajsetih letih daleč najbolj premožen Hrvat. In vsi tisti, ki so se mu dolga leta klanjali (in ni jih bilo malo), se bodo sedaj toliko bolj trudili prikazati čim bolj črno stanje, prevare, podkupovanja. To pa bo močna dodatna ovira pri reševanju nastale situacije.

 

O teh vidikih je seveda možno na široko razpravljati, a bi se temu izognil. V nadaljevanju bi navedel samo nekaj konkretnih podatkov o poslovanju te družbe v zadnjih letih in z njimi predvsem poskusil predstaviti dejanska dogajanja v Agrokorju ter dileme, ki jih takšen razvoj dogodkov odpira. Vemo, da je Agrokor daleč največja hrvaška družba s skoraj 60 tisoč zaposlenimi, od tega jih je polovica izven Hrvaške (Srbija, Slovenija, Bosna in Hercegovina). Največ prihodkov realizirajo v trgovski dejavnosti, čeprav pa po zaslužkih in dodani vrednosti, proizvodne družbe (Jamnica, Ledo, Zvijezda itd.) ter kmetijska dejavnost predstavljajo okoli tretjino. V letu 2014 so po dolgoletnih namerah uspeli kupiti Mercator, s čemer so zaokrožili obvladovanje živilske trgovine na področju držav nekdanje Jugoslavije. S tem so si dodatno odprli tudi prostor za prodajo izdelkov svojih proizvodnih enot. Nakup so izvedli skoraj v celoti s posojilnimi viri, kar je močno povečalo zadolženost celotne Skupine; postali so ranljivi. Izkazano poslovanje celotne družbe pri tem niti ni tako slabo (čeprav je bilo najbrž tudi kar nekaj zavajanja s podatki), a odvisnost od upnikov ter izguba zaupanja, sta se v zadnjih mesecih izkazala za usodna.

 

Uspešnost poslovanja običajno spremljamo preko ustvarjenih dobičkov, v zadnjem času pa ima še večjo veljavo tako imenovan EBITDA, to je prosti denarni tok, ki ostane podjetju ko poravna stroške materiala in dela. Kot drug ključen kriterij pa je neto finančni dolg podjetij, torej obseg posojil, zmanjšan za morebitne denarne rezerve. Posebno ta kazalec je ključen v podjetju, kot je Agrokor. Tako rezultati poslovanja kot obseg posojil so se po prevzemu Mercatorja v Agrokorju razumljivo povečali, zadnji dve leti pa večjih sprememb niti ni bilo. Za oceno finančne trdnosti podjetja ta dva kazalca kombiniramo ter izračunamo "neto finančni dolg / EBITDA", torej v koliko letih je podjetje sposobno poravnati svoje finančne obveznosti.

 

To je prikazano na spodnjem grafikonu, iz katerega se vidi, da se je relativna zadolženost Skupine Agrokor vsa zadnja leta postopno povečevala. Kot neko še sprejemljivo zadolžitev danes banke štejejo štirikratno višino letnega denarnega toka, nad to mejo pa boste od bank težko dobili še kak evro. Agrokorju pa so po letu 2011, ko je kazalec zadolženosti znašal že visokih pet, banke mirno odobrile dodatni 2 milijardi evrov. To je ob skromni rasti rezultatov dvignilo obseg posojil na več kot sedemkratnik EBITDA. Takšna zadolžitev je za običajne razmere dokaj visoka, a poglejmo še situacijo pri dveh naših trgovcih. Iz grafikona lahko vidimo, da je zadolženost Mercatorja glede na ustvarjene rezultate že ves čas kar nekaj višja kot danes v Agrokorju, a se kljub temu Mercator izpostavlja kot "zdrava" družba glede na Agrokor. Dodani pa so tudi podatki za Tuš, ki je bil tako "kritično" zadolžen že precej let nazaj, zadnja leta se zadolženost giblje celo preko petnajstkratnika (!) denarnega toka, a prav tako nadaljuje s poslovanjem in redno plačuje dobavitelje.

 

 

 

Takšna gibanja verjetno odpirajo več vprašanj kot odgovorov, a vseeno poskusimo izpostaviti nekaj ključnih ugotovitev:

 

- vsekakor najbolj preseneča pripravljenost bank, da so po vseh kriznih izkušnjah Todoriću tako vehementno odobravale dodatna posojila, vedoč, da kapitala skoraj ni in da bo dolg močno presegel standardne kriterije zadolžitve glede na denarni tok (projekcije ob nakupu Mercatorja niso mogli biti drugačne, kot so bili potem rezultati, ki sploh niso slabi),

 

- vzporedno so banke kreditirale tudi Todorića osebno za njegov vložek v dodatni lastniški delež (10 %) in po teh projekcijah (mednarodno verificiranih) naj bi bil Agrokor še pred dvema letoma vreden kar 2,5 milijarde evrov (poleg vseh posojil),

 

- to dvoje odpira upravičeno vprašanje, ali gre res za kako načrtno politiko, ali pa je imel Todorić kake druge vzvode, da je uspel prepričati banke v takšno podporo,

 

- kot naslednje bi ponovno izpostavil, kako se je sistem sesul v trenutku, ne da bi se bilance kaj pomembneje poslabšale v zadnjih dveh letih, potem ko ga je veliko uglednih mednarodnih institucij podrobno pregledalo pred svojimi odločitvami - to predvsem kaže, kako včasih neka malenkost povzroči spremembo zaupanja, potem pa pride do panike, črednega nagona in tudi dobro podjetje lahko to ob neustreznem reševanju uniči,

 

- zato je vseeno potrebno navesti, da prikazani rezultati Agrokorja niso tako slabi, da bi opravičevali oceno o bankrotu

 

- drži pa, da bodo nove bilance bistveno slabše, ker bodo novi upravitelji podjetje "očistili" vsega, kar bi sicer ob rednem poslovanju ostalo v knjigah (pa najbrž tudi tega, kar je Todorić prikrival, banke spregledale, revizorji pa dopuščali),

 

- primerjalno tako z Mercatorjem kaj šele s Tušem, Agrokor sploh ni pretirano zadolžen in bi ob čim bolj nemotenem nadaljevanju poslovanja lahko postopno poravnal vse obveznosti, najmanj pa brez zadržkov tekoče poravnaval vse obresti, če ne bi prišlo do panike,

 

- čeprav sem običajno kritičen do posameznih načinov reševanja naših podjetij, vidimo, da sta bila tako Mercator in še bolj Tuš v precej težji finančni situaciji, pa do nekih večjih težav v poslovanju ni prišlo, vsi dobavitelji so bili poravnani, banke dobivajo obresti in pri Mercatorju tudi glavnico, le pri Tušu bodo morali velik del dolga odpisati (a to vseeno ni prizadelo družbe kot takšne, ker so se banke zavedale, da bi ob drugačnem ravnanju tudi same dobile še manj),

 

- to velja še toliko bolj za Agrokor z vsem svojim potencialom in tržno pozicijo, verjetno pa je vprašanje kooperativnost vseh vključenih mednarodnih finančnih institucij; pri tem ne smemo pozabiti, da je skoraj polovico današnjega bančnega dolga posledica visokih obrestnih mer (okoli 10 %), ki jih že dolga leta plačuje Agrokor in kjer bi samo normalna višina letno sprostila več kot 200 milijonov evrov sredstev,

 

- in ob bok idejam o odkupu Mercatorja še enkrat zapišimo, da je zadolženost Mercatorja relativno (glede na rezultate) precej višja kot Agrokorja, le da ga k sreči trenutno gledamo kot trdno podjetje, Agrokor pa je zaradi kar nekaj vprašljivih razlogov izgubil vse zaupanje, kar je kljub vseeno boljši finančni sliki težko povrniti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Demokracija v Ameriki: Dobro je, da se ZDA ponovno pridružijo svetu, saj totalitarizem v vseh oblikah in na vseh ravneh spet narašča
4
26.01.2021 07:00
Zaskrbljeni ljudje so pisali in govorili o današnjem stanju demokracije. Tisti, ki smo nekaj časa preživeli v Združenih državah, ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Slovenska družba je v zgodovini pomorila zavidljivo število presežnih umetnikov, dolgo po pogrebu pa točila krokodilje solze na njimi
13
24.01.2021 11:32
Jamranje bivšega ministra za šolstvoJerneja Pikala, ki je preko tvita popihal na dušo staršem o grozi, ker so otroci v velikih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Osvajanje telesa Polone Tratnik: Biooblast z biotehnologijo
2
24.01.2021 05:33
Ko se srečaš s premislekom Polone Tratnik, se srečaš z izvrstno analizo zgodovine znanosti, usmerjeno v radikalno resničnost, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Svoboda izražanja: "Ko jebe papeža!" ali zakaj Assange še vedno gnije v zaporu?
24
22.01.2021 21:00
Ne pritožujte se, ko bodo naslednjič ukinili vaš račun na kakšnem družbenem omrežju, ker nekomu ne bo všeč, ker razmišljate ... Več.
Piše: Ana Jud
Ali EU sploh zanimajo svoboda in človekove pravice, ko sklepa sporazume s Kitajsko?
7
22.01.2021 06:30
Nedavno podpisani celoviti sporazum o naložbah med demokratično Evropsko unijo in komunistično Kitajsko je na noge dvignil ... Več.
Piše: Keith Miles
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
13
21.01.2021 06:15
Karlu Erjavcu je zaenkrat spodletelo in je umaknil pobudo za najbolj nekonstruktivno konstruktivno zaupnico v zgodovini ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
24
20.01.2021 00:45
Čemur smo trenutno priče pred tovarno Rog, ni nič drugega kot eklatantni dokaz o brezidejnosti slovenske militantne levice, o ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
59
17.01.2021 16:00
Prišli smo do točke, ko si bo treba pošteno in odkrito priznati, da je vlada izgubila bitko z drugim valom novega koronavirusa. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vsak posameznik v umetnosti je dolžan dati človeštvu tisto največ, kar zmore - svoj spomin
4
17.01.2021 04:28
Na fotografiji, ki je bila posneta leta 1940, so pred Eifflovim stolpom pozirale tri uniformirane osebe. Na sredi kompozicije ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
11
14.01.2021 06:09
Novica o pandemični samomorilnosti med mladimi je šla v javnosti mimo kot povprečna vremenska napoved. Zameglila jo je ... Več.
Piše: Ana Jud
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
14
13.01.2021 06:05
Zanimivo je opazovati posel s hitrimi testi. Narod je na nogah. Seveda je predvsem dvignilo obrvi Sloveniji dejstvo, kako so ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
6
11.01.2021 05:09
Mariborska univerza je že pred 35 leti s svojim računalniškim centrom predstavljala ogromen potencial v tedanji državi. Po ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
14
10.01.2021 11:33
Nič hudega, če so fantje na tak ali drugačen način nagrabili veliko denarja. Ampak faloti nam predvajajo žur, namesto da bi se v ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Branko Ve Poljanski: "Tukaj je živelo XX. stoletje. Marcel Duchamp se je že zdavnaj odselil!"
1
10.01.2021 05:35
Ljubljana leta 1921 ni bila več periferija Evrope. Imela je že svojo univerzo, študente in študentski kvartir s pripadajočo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
10
08.01.2021 06:40
Politično usmeritev mainstream Slovenije od druge svetovne vojne dalje lahko povzamemo v dveh besedah: ustavimo desnico! ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pot k objektivni realnosti? Kaj je že to?
8
05.01.2021 22:00
Preveč je v politiki prevladalo, da kdor obvlada, čisto v tehničnem smislu, kako vse, kar mu nasprotuje ali vsakogar, ki se z ... Več.
Piše: Miha Burger
Vladni 2. tir v žrelu globoke države: Projekt, ki se mu nobena vlada noče odpovedati
14
04.01.2021 20:00
Paradoks nadaljevanja sedanjega vladnega projekta t.i. drugega tira oziroma nove železnice med Divačo in Koprom je ta, da ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Naučena nemoč ali zakaj ljudje vztrajamo v slabem, če pa lahko stvari spremenimo na bolje
9
03.01.2021 23:00
Naučena nemoč je temnejša stran naše psihe. Gre verjetno za njen najbolj škodljiv in uničujoč vidik, ki je povrh vsega tudi ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Samo bedaki in virusi
21
03.01.2021 11:00
Zdravniki, ki so dandanes že v letih, se še dobro spominjajo, kako so v leta 1972 hodili po jugoslovanskih domovih, in da so ... Več.
Piše: Ana Jud
Virusni zastoj bo spremenil vse, toda verjemite, najbolj od vsega bo spremenil šolski sistem!
6
03.01.2021 05:50
Človeku pogosto drhitijo tla pod nogami, toda nikoli ne odneha z gradnjo. Ne pozabite, da je ljubljanski stavbni fond zamejen s ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.981
02/
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.888
03/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 1.964
04/
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
Andrej Lokar
Ogledov: 1.921
05/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 1.987
06/
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
Uredništvo
Ogledov: 1.222
07/
Svoboda izražanja: "Ko jebe papeža!" ali zakaj Assange še vedno gnije v zaporu?
Ana Jud
Ogledov: 1.365
08/
Slovenska družba je v zgodovini pomorila zavidljivo število presežnih umetnikov, dolgo po pogrebu pa točila krokodilje solze na njimi
Simona Rebolj
Ogledov: 1.413
09/
Ali EU sploh zanimajo svoboda in človekove pravice, ko sklepa sporazume s Kitajsko?
Keith Miles
Ogledov: 879
10/
Vsak posameznik v umetnosti je dolžan dati človeštvu tisto največ, kar zmore - svoj spomin
Dragan Živadinov
Ogledov: 810