Komentar

Primer Agrokor: ko izguba zaupanja v nekaj mesecih uniči prehrambeni imperij

Še pred pol leta je bil Ivica Todorić, lastnik in predsednik uprave Agrokorja, eden najbolj zaželenih in cenjenih ljudi na Hrvaškem. Danes pa bi lahko skoraj rekli, da je zločinec, državni sovražnik številka ena. Kaj se je v tem času zgodilo s podjetjem? V formalnem smislu nič. Pač pa se je zgodilo nekaj drugega ...

02.05.2017 09:30
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Ivica Todorić   Agrokor   Mercator   banke   upniki   Tuš   EBITDA

Agrokor danes ni bistveno drugačen, kot je bil dve leti nazaj, vendar pa je izgubil zaupanje bank in upnikov. Zaradi tega mu danes nihče več ni pripravljen prostovoljno posoditi denarja. Nasprotno, vsi ga kar naenkrat želijo nazaj, to pa podjetje lahko potopi. 

Bilance Skupine Agrokor niso danes nič drugačne, kot so bile pred letom ali dvema, obseg posojil je že dve leti na približno enaki višini. Teh posojil danes sicer ne more vrniti v rokih, vendar Agrokor tega ni mogel niti pred dvema, niti pred petimi leti, a je družba uspešno poslovala in banke so jo brez zadržkov spremljale. Kaj se je torej zgodilo, kaj je tako spremenilo pogled in oceno sposobnosti družbe, ki bi bila brez posebnega zakona (Lex Agrokor) verjetno že na poti v stečaj? Vsekakor ta sprememba v ocenjevanju Agrokorja ni posledica drugačnih bilančnih podatkov, temveč so se v nekem trenutku pričele pojavljati - načrtno ali ne - govorice o slabem položaju družbe, o preveliki zadolženosti, kar je zbudilo pozornost bank in predvsem nezaupanje. In ko upniki postanejo pozorni, ko upnika zaskrbi za vračilo posojila, postane relativno zadolženo podjetje v trenutku izjemno rizično. Večina podjetij posojila praviloma vrača z najemanjem novih, kar nikomur ni sporno - če pa se ta tok prekine, podjetje zapadlih posojil ne more vrniti in začne se kalvarija za podjetje.

 

Želim torej izpostaviti, da Agrokor danes ni bistveno drugačen, kot je bil dve leti nazaj, vendar pa je izgubil zaupanje in nihče mu ni več pripravljen prostovoljno posoditi denarja, vsi ga kar naenkrat želijo nazaj, to pa podjetje lahko potopi. Glede na velikost družbe in pomen za Hrvaško lahko špekuliramo, da gre pri tem mogoče celo za geostrateške interese in kakšno načrtno politiko kje v tujini. Glede na pogoje, pod katerimi so v Agrokor za financiranje nakupa Mercatorja stopile banke, je takšno razmišljanje kar precej upravičeno.

 

Velja pa izpostaviti še nekaj. Kakor je bil Ivica Todorić s svojim premoženjem, močjo in ugledom na videz spoštovan in cenjen z vseh strani, je bilo prisotno tudi veliko zamer, zavisti in dvomov o upravičenosti, kako lahko iz nič postaneš v dvajsetih letih daleč najbolj premožen Hrvat. In vsi tisti, ki so se mu dolga leta klanjali (in ni jih bilo malo), se bodo sedaj toliko bolj trudili prikazati čim bolj črno stanje, prevare, podkupovanja. To pa bo močna dodatna ovira pri reševanju nastale situacije.

 

O teh vidikih je seveda možno na široko razpravljati, a bi se temu izognil. V nadaljevanju bi navedel samo nekaj konkretnih podatkov o poslovanju te družbe v zadnjih letih in z njimi predvsem poskusil predstaviti dejanska dogajanja v Agrokorju ter dileme, ki jih takšen razvoj dogodkov odpira. Vemo, da je Agrokor daleč največja hrvaška družba s skoraj 60 tisoč zaposlenimi, od tega jih je polovica izven Hrvaške (Srbija, Slovenija, Bosna in Hercegovina). Največ prihodkov realizirajo v trgovski dejavnosti, čeprav pa po zaslužkih in dodani vrednosti, proizvodne družbe (Jamnica, Ledo, Zvijezda itd.) ter kmetijska dejavnost predstavljajo okoli tretjino. V letu 2014 so po dolgoletnih namerah uspeli kupiti Mercator, s čemer so zaokrožili obvladovanje živilske trgovine na področju držav nekdanje Jugoslavije. S tem so si dodatno odprli tudi prostor za prodajo izdelkov svojih proizvodnih enot. Nakup so izvedli skoraj v celoti s posojilnimi viri, kar je močno povečalo zadolženost celotne Skupine; postali so ranljivi. Izkazano poslovanje celotne družbe pri tem niti ni tako slabo (čeprav je bilo najbrž tudi kar nekaj zavajanja s podatki), a odvisnost od upnikov ter izguba zaupanja, sta se v zadnjih mesecih izkazala za usodna.

 

Uspešnost poslovanja običajno spremljamo preko ustvarjenih dobičkov, v zadnjem času pa ima še večjo veljavo tako imenovan EBITDA, to je prosti denarni tok, ki ostane podjetju ko poravna stroške materiala in dela. Kot drug ključen kriterij pa je neto finančni dolg podjetij, torej obseg posojil, zmanjšan za morebitne denarne rezerve. Posebno ta kazalec je ključen v podjetju, kot je Agrokor. Tako rezultati poslovanja kot obseg posojil so se po prevzemu Mercatorja v Agrokorju razumljivo povečali, zadnji dve leti pa večjih sprememb niti ni bilo. Za oceno finančne trdnosti podjetja ta dva kazalca kombiniramo ter izračunamo "neto finančni dolg / EBITDA", torej v koliko letih je podjetje sposobno poravnati svoje finančne obveznosti.

 

To je prikazano na spodnjem grafikonu, iz katerega se vidi, da se je relativna zadolženost Skupine Agrokor vsa zadnja leta postopno povečevala. Kot neko še sprejemljivo zadolžitev danes banke štejejo štirikratno višino letnega denarnega toka, nad to mejo pa boste od bank težko dobili še kak evro. Agrokorju pa so po letu 2011, ko je kazalec zadolženosti znašal že visokih pet, banke mirno odobrile dodatni 2 milijardi evrov. To je ob skromni rasti rezultatov dvignilo obseg posojil na več kot sedemkratnik EBITDA. Takšna zadolžitev je za običajne razmere dokaj visoka, a poglejmo še situacijo pri dveh naših trgovcih. Iz grafikona lahko vidimo, da je zadolženost Mercatorja glede na ustvarjene rezultate že ves čas kar nekaj višja kot danes v Agrokorju, a se kljub temu Mercator izpostavlja kot "zdrava" družba glede na Agrokor. Dodani pa so tudi podatki za Tuš, ki je bil tako "kritično" zadolžen že precej let nazaj, zadnja leta se zadolženost giblje celo preko petnajstkratnika (!) denarnega toka, a prav tako nadaljuje s poslovanjem in redno plačuje dobavitelje.

 

 

 

Takšna gibanja verjetno odpirajo več vprašanj kot odgovorov, a vseeno poskusimo izpostaviti nekaj ključnih ugotovitev:

 

- vsekakor najbolj preseneča pripravljenost bank, da so po vseh kriznih izkušnjah Todoriću tako vehementno odobravale dodatna posojila, vedoč, da kapitala skoraj ni in da bo dolg močno presegel standardne kriterije zadolžitve glede na denarni tok (projekcije ob nakupu Mercatorja niso mogli biti drugačne, kot so bili potem rezultati, ki sploh niso slabi),

 

- vzporedno so banke kreditirale tudi Todorića osebno za njegov vložek v dodatni lastniški delež (10 %) in po teh projekcijah (mednarodno verificiranih) naj bi bil Agrokor še pred dvema letoma vreden kar 2,5 milijarde evrov (poleg vseh posojil),

 

- to dvoje odpira upravičeno vprašanje, ali gre res za kako načrtno politiko, ali pa je imel Todorić kake druge vzvode, da je uspel prepričati banke v takšno podporo,

 

- kot naslednje bi ponovno izpostavil, kako se je sistem sesul v trenutku, ne da bi se bilance kaj pomembneje poslabšale v zadnjih dveh letih, potem ko ga je veliko uglednih mednarodnih institucij podrobno pregledalo pred svojimi odločitvami - to predvsem kaže, kako včasih neka malenkost povzroči spremembo zaupanja, potem pa pride do panike, črednega nagona in tudi dobro podjetje lahko to ob neustreznem reševanju uniči,

 

- zato je vseeno potrebno navesti, da prikazani rezultati Agrokorja niso tako slabi, da bi opravičevali oceno o bankrotu

 

- drži pa, da bodo nove bilance bistveno slabše, ker bodo novi upravitelji podjetje "očistili" vsega, kar bi sicer ob rednem poslovanju ostalo v knjigah (pa najbrž tudi tega, kar je Todorić prikrival, banke spregledale, revizorji pa dopuščali),

 

- primerjalno tako z Mercatorjem kaj šele s Tušem, Agrokor sploh ni pretirano zadolžen in bi ob čim bolj nemotenem nadaljevanju poslovanja lahko postopno poravnal vse obveznosti, najmanj pa brez zadržkov tekoče poravnaval vse obresti, če ne bi prišlo do panike,

 

- čeprav sem običajno kritičen do posameznih načinov reševanja naših podjetij, vidimo, da sta bila tako Mercator in še bolj Tuš v precej težji finančni situaciji, pa do nekih večjih težav v poslovanju ni prišlo, vsi dobavitelji so bili poravnani, banke dobivajo obresti in pri Mercatorju tudi glavnico, le pri Tušu bodo morali velik del dolga odpisati (a to vseeno ni prizadelo družbe kot takšne, ker so se banke zavedale, da bi ob drugačnem ravnanju tudi same dobile še manj),

 

- to velja še toliko bolj za Agrokor z vsem svojim potencialom in tržno pozicijo, verjetno pa je vprašanje kooperativnost vseh vključenih mednarodnih finančnih institucij; pri tem ne smemo pozabiti, da je skoraj polovico današnjega bančnega dolga posledica visokih obrestnih mer (okoli 10 %), ki jih že dolga leta plačuje Agrokor in kjer bi samo normalna višina letno sprostila več kot 200 milijonov evrov sredstev,

 

- in ob bok idejam o odkupu Mercatorja še enkrat zapišimo, da je zadolženost Mercatorja relativno (glede na rezultate) precej višja kot Agrokorja, le da ga k sreči trenutno gledamo kot trdno podjetje, Agrokor pa je zaradi kar nekaj vprašljivih razlogov izgubil vse zaupanje, kar je kljub vseeno boljši finančni sliki težko povrniti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
7
01.12.2020 22:30
Proti neumnosti so se bogovi bojevali zaman, je svojčas zapisal avstrijski mislec Karl Kraus. Neumnost pa ima moč vode kljub ... Več.
Piše: Anej Sam
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
19
29.11.2020 10:00
Bistvo priljubljenosti Jacinde Ardern je v komunikaciji z ljudstvom in zaznavanju realnih namenov vlade s strani ljudstva! To ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
5
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
29
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.863
02/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.992
03/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.471
04/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.054
05/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.941
06/
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
Žiga Stupica
Ogledov: 1.642
07/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 5.105
08/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.225
09/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 1.164
10/
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
Bine Kordež
Ogledov: 776