Komentar

Prvi korak do boljše države je ta, da ljudi spodbudimo k lastnemu mnenju in razmišljanju

Pred vami je morda moj najtežji članek do sedaj. O stimulaciji aktivnih državljanov. Zavedam se, da bo morda težko razumljiv, morda bo težko sprejemljiv, morda sta njegova zaključna misel in predlog neuresničljiva ... pa vendar z gotovostjo čutim: moral sem ga napisati.

03.05.2017 23:07
Piše: Miha Burger
Ključne besede:   aktivni državljan   sistem   interesi   lobiji   prevlada   država

Kako priti do tega Arhitekta, ki ga ne more nihče podkupiti in zlobirati, ki je dvignjen nad interesom ali prevlado prodajalcev svetlobe ali toplote, ki naredi tako, kot je prav, najugodneje za državljana, prebivalca te države?

Kot pravi nemški znanstvenik za umetno inteligenco v članku v britanskem Guardianu 18. aprila letos: "Napredek civilizacije je bil vedno posledica sodelovanja ne pa tekmovalnosti". Misel me spodbudi k razmisleku: očitno sta za osnovno individualno potrošnjo in nakupe posameznika konkurenca in tekmovalnost ponudnikov povsem koristna in vodita k večji kvaliteti. A napredek Celote, civilizacije, učvrstitev skupnostnih vrednot, tu se strinjam z nemškim znanstvenikom, je lahko le posledica sodelovanja. Tudi različnosti, tudi nasprotnikov - in že prehajam k jedru današnjega komentarja -, toda ne sodelovanja konkurentov v takšni smeri, kot se vedno znova uresničuje pri nas. Namreč v smeri povolilne koalicijske pogodbe in z njo povezanih nujnih kravjih kupčij! Ne bi se spuščal v razlago, zakaj se to pri nas dogaja, zakaj je to kot nekakšna "zgodovinsko pogojena" nuja, katera zakulisna omrežja nas silijo v to itd. Konec koncev je čisto vseeno, katera razlaga je bolj "prava". Gre samo za vprašanje, kako to - če je sploh možno - preseči.

 

Vzemimo primer iz tehničnega področja. Kdo lahko ustvari optimalno kvaliteto v prostoru, recimo v vaši dnevni sobi? Uporabimo samo dva osnovna gradnika kvalitete v prostoru, svetlobo in toploto (ali pa dve politični stranki, stranka A kot nosilec svetlobe in stranka B kot nosilec toplote, ki sta dosegli največ glasov na parlamentarnih volitvah). Svetloba in toplota sta si vedno v nekem osnovnem nasprotju, če povečaš vpliv ene, gre vedno vsaj nekoliko na račun druge. Kdo bo to optimalno rešil, prodajalec svetlobe ali prodajalec toplote, bo potrebna kravja kupčija? Kaj pa, če je za dosego kvalitetnejše, pravičnejše rešitve koristen tretji subjekt, denimo arhitekt? Pa smo pač zadovoljni z arhitekti, enkrat bolj enkrat manj. A v čem je bistvo? Da smo sprejeli arhitekta kot t.i. tretji subjekt. V političnem prostoru pa ostajamo pri strankah A in B, ki sta (si) napisali koalicijsko pogodbo, ki jo upoštevata ali pa ne, kakor se jima zazdi, kontrolorja, tretjega subjekta, ki bi preprečeval njune kravje kupčije, pa ni. Se res ne da nič narediti?

 

 

Kdo je lahko tretji subjekt

 

Vedno me razmišljanje, kakšen bi lahko bil korak k boljšim rešitvam, k boljši kvaliteti v prostoru, pripelje do interdisciplinarnosti. Ki je sposobna uporabiti najboljše od svetlobe in toplote, ne da se svetloba in toplota jemljeta kot subjekta, ki med seboj v nekem gnilem kompromisu skleneta dogovor, ampak da nastopi interdisciplinarnost kot subjekt, ja, kot tretji subjekt v podobi arhitekta, ko gre za svetlobo in toploto v dnevni sobi, in interdisciplinarnost kot tretji subjekt v podobi Aktivnih državljanov, ki na institucionalizirani platformi primerne argumentacije kontrolirajo stranki A in B ter s tem vsaj nekoliko preprečujejo kravje kupčije!

 

Kako doseči, da postane interdisciplinarnost subjekt tudi v političnem prostoru? Kdo so Aktivni državljani oziroma kdo in kako lahko dobi status Aktivnega državljana? Kako jih stimulirati, kajti brez določene stimulacije preprosto ne gre! Obstajati bi morala pravila in postopki kdo, kako in kdaj vstopa v politični prostor kot Aktivni državljan in kakšna je njihova stimulacija.

 

Tudi v t.i. naprednih demokracijah, kjer dobimo za štiri leta določene zmagovalce, se večina od njih zelo angažira za prepričevanje javnosti, zakaj so se pri velikih javnih projektih odločili, kot so se, resnici na ljubo večinoma predvsem z leporečjem o pravilnosti svojih odločitev, in večinoma tudi nikoli ne vključujejo sodelovanja z drugače mislečimi ali ne upoštevajo njihovih argumentov. A vendar je zaslediti, da se to dogaja. Da gredo po poti ugotovitve in uresničitve uvodnega stavka nemškega znanstvenika! Pri nas tega ni zaslediti nikjer. Kot da gre le za uresničitev svojega interesa, kot da je vse ujeto v neke predhodne dogovore in protiusluge svojim, svoji stranki, svojemu cehu, svoji zmagovalni ekipi.

 

 

Spet smo pri Drugem tiru ...

 

Vzemimo, spet še enkrat, sedaj aktualni primer problematike projekta Drugi tir. Postavimo izhodiščno vprašanje: Kako so stimulirani udeleženci te problematike, torej vsi, ki se tako ali drugače ukvarjajo s tem projektom? 

 

Prvi, državni uslužbenci po službeni dolžnosti, od predsednika vlade, do vratarja na Slovenskih železnicah, ki so tudi v državni lasti. Prav vsi, od prvega do zadnjega, bodo imeli enako plačo, če se projekt sfiži ali ne. Sfiži v kakršnemkoli pomenu. 

Drugi, projektanti, pa še kakšen pravnik in ekonomist (imenujmo jih nosilci svetlobe), ki so že dobili možnost zaslužka pri projektu preko veze s Prvimi, so stimulirani (očitno zelo dobro, kot je pokazala oddaja Tarča na TV Slovenija), da se nič ne spremeni, da se zakon o drugem tiru in vse ostalo sprejme, kot je v ozadju že odločeno. 

Tretji, projektanti, pa še kakšen pravnik in ekonomist (imenujmo jih nosilci toplote), ki pa jim ni uspelo dobiti naročila oz. stimulacije od Odločevalca, so očitno prepričani, da bodo stimulirani le, če bo obveljala njihova. 

Četrti, imenujmo jih interdisciplinarci, (arhitekti v primeru svetlobe in toplote v prostoru, Aktivni državljani v primeru kontrole Odločevalcev), kar nekaj se jih je (poleg omenjenih Tretjih, razočaranih projektantov in finančnih modrijanov) znašlo v Svetu za kontrolo projekta Drugi tir, v sedanjem stanju v tej družbi nimajo nikakršne stimulacije za svoje početje.

 

 

So interdisciplinarci lahko le volonterji?

 

Tu je skrita zoprna napaka, ki povečuje zagatnost. Volonterstvo sicer kar dobro deluje v naši družbi pri različnih humanitarnih akcijah, pri bolj strokovnih in kompleksnih zadevah pa pač ne more. Za volonterstvom se velikokrat skriva preprosti amaterizem, tudi neznanje, pa tudi hitro menjanje prepričanja in dojemljivost za medijsko manipulacijo. Ali pa tisto, kar je najbolj pogosto pri volonterstvu - pride do hipne zamere ali nestrinjanja, naslednji hip pa gredo volunterji že na morje ali pa smučat ...

 

Potem pa imamo še Pete udeležence: to so anonimni komentatorji na vseh spletnih forumih, ki objavljajo določeno temo, v našem primeru pač problem Drugega tira. Tudi anonimne komentatorje na portalu+. Ki so po svoje zelo dragocen pokazatelj vse zagatnosti reševanja takšnih problemov in ki imajo velikokrat dobre in zanimive predloge, a kaj ko res ni načina, da bi njihova energija in predlogi imeli težo v neki institucionalizirani argumentaciji. Morda pa - če stopijo iz anonimnosti in postanejo Aktivni državljani, t.i. Četrti v našem primeru. Ja, skrivnost zagatnosti reševanja takšnih projektov je predvsem v stimulaciji teh Četrtih kot Aktivnih državljanov, in še prej v formalizaciji njihovega statusa. Ta skrivnost, nejasnost ali nedorečenost je v resnici glavni zaviralec pametnih rešitev ravno pri teh velikih javnih projektih. Če bi kot pogoj za udeležbo pri argumentaciji, ki je osnova odločanju pri takšnih projektih, obstajali neka osnovna strokovna izobrazba in primerna stimulacija za odgovorno aktivnost oz. udeležbo tudi teh Četrtih kot Aktivnih državljanov ali interdisciplinarcev, potem bi bila zgodba popolnoma drugačna. Bila bi odprta pot h kvalitetni argumentaciji, spoštovanju različnosti in predvsem k pametnejši rešitvi. Dotik utopije? Morda. Morda pa korak k uresničitvi uvodne trditve nemškega znanstvenika.

 

 

Stimulacija Aktivnih državljanov

 

Kako jo doseči? Element, ki je po mojem prepričanju nujen za napredek civilizacije in sodelovanje različnosti. Ob obstoječem paradoksu, da državni sistem kot subjekt nima interesa po spremembi, posebej še pri tako kompleksni spremembi, kot je formalizacija tako statusa kot stimulacije Aktivnega državljana! Ob dejstvu, da je osnovna človekova nuja po stimulaciji ta hip pri nas uresničljiva le ob sprejemanju vseh napisanih in nenapisanih pravil obstoječega državnega sistema, ki je ujet v omenjeni paradoks! Kako priti do tega arhitekta, da ga ne more nihče podkupiti, zlobirati, ki je dvignjen nad interesom ali prevlado prodajalcev svetlobe ali toplote, ki naredi tako, kot je prav, najugodneje za državljana, prebivalca te dnevne sobe, te države? Pretežko za razumeti?

 

Nekoliko bo lažje, če dodam, da mora biti stimuliran, da tako ravna. Še pretežko? Državo bi mnogo manj stalo, če bi stimulirala te Četrte (interdisciplinarce), kot pa da hodi po poti uveljavitve interesov stranke A ali B in njunih kravjih kupčij. Kdo lahko to stori? (bom ponovil kot že večkrat na portalu+): Edino in samo Zmagovalec (trenutno, do naslednjih volitev je pač to Miro Cerar). Bi s tem škodil svoji stranki, tistim, ki so mu pomagali do zmage? Ne, ne bi, ker je to preprosto prav. Ker to ni spoznanje samo omenjenega nemškega znanstvenika, ampak vsakega razumnega človeka, ki želi napredek.

 

Vprašanje, ki me ob zaključku tega članka oplazi, pa je, ali sploh lahko razmišljam in pišem še karkoli, dokler ne vidim vsaj minimalnega koraka v tej smeri? Seveda, grem lahko tudi na morje ali pa smučat ...

 

 

Miha Burger, aktivni državljan (brez statusa)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
9
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,700
02/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,030
03/
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
Vera Lengsfeld
Ogledov: 2,043
04/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,884
05/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,101
06/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,095
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 998
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 981
09/
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
Uredništvo
Ogledov: 865
10/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 842