Komentar

Gledališke krutosti, umetnine, ki ti spremenijo pogled na svet

Umetnost je med najbolj odgovornimi poklici na planetu. Ne zato, ker oblikuje lepe predmete ali stavke, temveč predvsem zato, ker se natančno zaveda tabujev. Ti so eni redkih dokazov, da absolut mogoče le obstaja.

06.05.2017 22:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Mirjana Miočinović   gledališče   Antonin Artaud   kultura   umetnost

Foto: Lupiga.com

Mi smo in civilizacija in pošast, ki grozi civilizaciji, a tukaj med nami je bitje, ki dviguje roko in podrhtava, ki je vidno spreminjajoče in preobražujoče. Prosi nas, da omogočimo nadaljni razvoj človekove prirode.

Izhodiščna knjiga, ki me še danes v marsičem določa, sta pravzaprav dve knjigi. Nista dvojnici, ampak dvojčici. To sta knjigi Antonina Artauda Gledališče in njen dvojnik ter Gledališče krutosti Mirjane Miočinović. Šele ko sem prebral obe, se mi je vsaka posebej pokazala v svoji popolnosti. Še vedno ju doživljam kot veliko branje, kot veliko celoto. Prva sicer šele omogoča drugo, a druga vstopi v prvo, kot da jo je človeštvo že zdavnaj izgubilo in je po vsej verjetnosti tudi ne bo nikoli več našlo. Istočasno nam druga knjiga gledališko-teoretsko razpre najkompleksnejša znanja in navidezna nasprotja v gledališki umetnosti kot tudi v življenju umetnika. In ravno navidezna nasprotja so tista, ki jih je Mirjana Miočinović s fascinantno lahkoto razprla in nam jih povezala v univerzalno znanje. To nemerljivo vedenje ji je oblikovalo več kot knjigo-razapravo. Knjiga Gledališče krutosti ni ne re- ali de- konstruirala knjige Gledališče in njen dvojnik. Omogočila nam je, da se je Artaudovsko besedišče oglasilo na obreden način, kot se oglaša beseda v gledališču ob vsaki ponovitvi predstave. Brez knjige Miočinovićeve se to ne bi nikoli zgodilo na tako dosleden in sistematičen način. Naloga obrednega postopka je spreminjanje obstoječega stanja.

 

To ni kritičen komentar, ker teh ne pišem, to je preprosto komentar občudovanja. Mirjana Miočinović je ontološko obredno obnovila Artaudovo knjigo in nas vpeljala v globok kritični premislek o zahodnem gledališkem izročilu. To je storila skozi artaudovski pogled, s pozicije Daljnega vzhoda. Knjigi dvojčici sta me osvobodili od naučenega literarnega gledališkega zaporedja. Artaudova zahteva po obrednosti mi je priklicala antiliterarno oblikovanje gledališča. Tako mi je literarno gledališče leta 1980 izpuhtelo iz sveta kot kafra, za vekomaj. Vzhod in zahod sta se mi združila. Sever in jug se šele bosta.

 

Obsesivno kritičnen premislek teoretičarke je neusmiljeno provociral mojo mladostniško zavest. Ne morete si predstavljati kako je Mirjana Miočinović navkljub skrajnostim, ki jih obravnavala, vztrajala v svoji znanstveni distanci. O skrajnostih: Zgodilo se je, da sem kot gostujoči predavatelj predaval na Akademiji za gledališko umetnost režijske metode XX. stoletja. Predaval sem jim akademsko leto, v točno tistem prostoru, kjer sem tudi sam poslušal predavanja. V tistem prostoru, kjer sem tudi sam poslušal predavanja o Antoninu Artaudu. Petintrideset let kasneje sem predaval študentom in študentkam Artaudovo gledališko mišljenje. Prvi stavki, ki sem jih usmeril v njih, so bili (po zapiskih): To, kar boste zdaj poslušali, mladi bodoči kolegi, je takšne vrste mišljenje, ki od vas zahteva, da se obvežete, da ga ne boste nikoli z nobenim delili, ki ni iz sveta umetnosti. Ne s svojimi najbližjimi, ne s svojim znanci, skratka z nikomer - nikoli.

 

Zgornji odstavek sem navedel samo zato, da vsaj za hip ozavestim, da je umetnost eno od tistih znanj, ki jih kljub temu, da jih obožujemo in občudujemo, nevarnejše od vseh nevarnosti, ki ji pozna človeštvo. Predvsem zaradi daljnosežnosti umetniškega delovanja. Umetnost je med najbolj odgovornimi poklici na planetu. Ne zato, ker oblikuje lepe predmete ali stavke, temveč predvsem zato, ker se natančno zaveda tabujev. Ti so eni redkih dokazov, da absolut mogoče le obstaja. Od tabuja in njemu lastne zaveze, kdo bi vedel komu, se lahko osvobodimo le s paradoksom!

 

 

Living theater

 

Takrat, ko je Artaud še hrepenel po Veliki Osvboditvi, ni mogel vedeti tega, kar mi danes, trideset let kasneje vemo: oko ni osrednji organ opažanja. Gledališče je onkraj očesa. Privilegij je bil prebrati najprej knjigo Mirjane Miočinović Gledališče krustosti in šele v drugem koraku vstopiti v knjigo Gledališče in njen dvojnik. Še danes ne vem, katera od njiju je vrhovno merilo za razbijanje tabujev. Ob knjigi Mirjane Miočinović bi se lahko z analogijo vprašali: Ali je duhovnik moteč element v odnosu do absoluta? Seveda je, predvsem zaradi tega, ker sam sebi dokazuje, da je on sam dokaz, da absolut mogoče pa le je! Tretjega dokaza ni! Čudeže kar pozabite!

 

Knjiga Mirjane Miočinović je odobravanje upravičenih gledaliških skrajnosti. Knjiga je točno to, kar je podnaslov knjige: izvor, eksperiment in sinteza obeh knjig. Ona nam dokazuje, da metafizika je, predvsem zaradi tega, ker jo je v gledališču mogoče gledati! Kajti gledališče je skupnost odra in avditorija. Na odru se povezujejo različni posamezniki, ki jih združuje svoboda. Ravno oni so tisti, ki morajo biti v imenu svobode kruti, predvsem do sebe. Bralec, tudi če zavračaš gledališko umetnost, kdo bi vedel zaradi kakšnega razloga, si moraš vsaj za hip priznati, da je gledališče eden najdragocenejših delov naše bivanjske harmonizacije.

 

Artaudova knjiga Gledališče in njegov dvojnik je torej prej polemična vročičnost kot manifestno določanje odrskih pravil. Knjiga Gledališče krutosti pa je presvetljena obsesija in istočasno kritična analiza ter, pozor, distanca. Ali je to sploh mogoče? Da, seveda, saj nam razsvetljuje tisto, česar ni mogoče preverjati. Razsežnost človeške bolečine, tiste fizične, tisto kar boli, kot tiste metafizične bolečine, na katero se tako rade sklicujejo dogme! To je napad na skupnost, na družbeni red, na religijo, družino in domovino. To je kruto gledališče.

 

Surova je predvsem nepredvidljivost.

 

Mirjana Miočinović opazuje zahodno gledališče kot obred ponavljanja, kot  obredno občevanje, kot umetnost spreminjanja. Mirjano Miočinović sem srečal dvakrat, prejšnji teden je bilo drugič. Nisem si je upal vprašati ali je bila knjiga Gledališče krutosti zavestno, strateško opravljeno dejanje, ali se je vanjo prikradel iracionalni duh časa, ki je priklical v njeno zavest zaničevanega in demoniziranega umetnika Antona Artauda, človeka z metafizično metodo.

 

 

Metoda resničnosti

 

Priznanje lahko dosežemo z mučenjem, proces pa zaključimo z giljotino! To je bil Artaudov poziv k nenasilni revoluciji, na žrtvovanje brez žrtve. Prizival je vstajenje brez čudeža. Beg od vseh vrst nadzora. Stran od absoluta. Vzporednica: Tehnokratski totalitarizem resničnosti postaja tako intenzivno vseobsegajoč, da moramo nujno na novo izumiti tehno-gledališko prakso, ki nas bo kritično pripravila na vse kar prihajaja. Če menite, da to lahko bolje opravi film kot gledališče, imate morda prav. Toda gledališče s svojim "absolutnim zdaj" omogoča radikalne spremembe avditorija. Artaud nas je naučil vse o zveličevanju svetega dualizma. Artaud nam je omogočil nemogočo izbiro, Mirjana Miočinović pa vpogled vanjo. Z analizo nemogoče izbire je omogočila delovanje etične komore in kapele.

 

 

Living Theater

 

Svobodno gledališče nima pravil. Zaključi se takrat, ko vsi odidejo, ko se odločijo, da je prišel čas za konec. Mirjana Miočinovič nam je s svojo ateistično pozicijo zgradila hram, ki se razpenja čez kapelo! Seveda govorimo o dogodkih in ne o ljudeh, ki jih proizvajajo, ti so vedno le kepa psihologije in strasti. Dogodki so večji od človeka, so naša zgodovina nemogočega.

 

Prišel je čas za konec: so umetnine, ki te povežejo prek identifikacije z metafizično občutljivostjo, in so umetnine, ki ti spremenijo pogled na svet.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
4
07.08.2020 06:03
Slovenci živimo v prepričanju, da so nekje v tujini stvari mnogo bolje urejene kot pri nas. Kdo med nami ni izrekel ali slišal ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna
1
11.07.2020 21:03
Kršić je nomad lepote!Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O spravi na "akademski" način: Blišč in beda kurtizanov
14
10.07.2020 23:15
Spravno dejanje, ki ga ponuja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, še najbolj spominja na demokratičnocentralistični ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
10
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj iz Italije poslal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
17
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.522
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.372
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.199
04/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.731
05/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.434
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.553
07/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 10.851
08/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.420
09/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.319
10/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 652