Komentar

Gledališke krutosti, umetnine, ki ti spremenijo pogled na svet

Umetnost je med najbolj odgovornimi poklici na planetu. Ne zato, ker oblikuje lepe predmete ali stavke, temveč predvsem zato, ker se natančno zaveda tabujev. Ti so eni redkih dokazov, da absolut mogoče le obstaja.

06.05.2017 22:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Mirjana Miočinović   gledališče   Antonin Artaud   kultura   umetnost

Foto: Lupiga.com

Mi smo in civilizacija in pošast, ki grozi civilizaciji, a tukaj med nami je bitje, ki dviguje roko in podrhtava, ki je vidno spreminjajoče in preobražujoče. Prosi nas, da omogočimo nadaljni razvoj človekove prirode.

Izhodiščna knjiga, ki me še danes v marsičem določa, sta pravzaprav dve knjigi. Nista dvojnici, ampak dvojčici. To sta knjigi Antonina Artauda Gledališče in njen dvojnik ter Gledališče krutosti Mirjane Miočinović. Šele ko sem prebral obe, se mi je vsaka posebej pokazala v svoji popolnosti. Še vedno ju doživljam kot veliko branje, kot veliko celoto. Prva sicer šele omogoča drugo, a druga vstopi v prvo, kot da jo je človeštvo že zdavnaj izgubilo in je po vsej verjetnosti tudi ne bo nikoli več našlo. Istočasno nam druga knjiga gledališko-teoretsko razpre najkompleksnejša znanja in navidezna nasprotja v gledališki umetnosti kot tudi v življenju umetnika. In ravno navidezna nasprotja so tista, ki jih je Mirjana Miočinović s fascinantno lahkoto razprla in nam jih povezala v univerzalno znanje. To nemerljivo vedenje ji je oblikovalo več kot knjigo-razapravo. Knjiga Gledališče krutosti ni ne re- ali de- konstruirala knjige Gledališče in njen dvojnik. Omogočila nam je, da se je Artaudovsko besedišče oglasilo na obreden način, kot se oglaša beseda v gledališču ob vsaki ponovitvi predstave. Brez knjige Miočinovićeve se to ne bi nikoli zgodilo na tako dosleden in sistematičen način. Naloga obrednega postopka je spreminjanje obstoječega stanja.

 

To ni kritičen komentar, ker teh ne pišem, to je preprosto komentar občudovanja. Mirjana Miočinović je ontološko obredno obnovila Artaudovo knjigo in nas vpeljala v globok kritični premislek o zahodnem gledališkem izročilu. To je storila skozi artaudovski pogled, s pozicije Daljnega vzhoda. Knjigi dvojčici sta me osvobodili od naučenega literarnega gledališkega zaporedja. Artaudova zahteva po obrednosti mi je priklicala antiliterarno oblikovanje gledališča. Tako mi je literarno gledališče leta 1980 izpuhtelo iz sveta kot kafra, za vekomaj. Vzhod in zahod sta se mi združila. Sever in jug se šele bosta.

 

Obsesivno kritičnen premislek teoretičarke je neusmiljeno provociral mojo mladostniško zavest. Ne morete si predstavljati kako je Mirjana Miočinović navkljub skrajnostim, ki jih obravnavala, vztrajala v svoji znanstveni distanci. O skrajnostih: Zgodilo se je, da sem kot gostujoči predavatelj predaval na Akademiji za gledališko umetnost režijske metode XX. stoletja. Predaval sem jim akademsko leto, v točno tistem prostoru, kjer sem tudi sam poslušal predavanja. V tistem prostoru, kjer sem tudi sam poslušal predavanja o Antoninu Artaudu. Petintrideset let kasneje sem predaval študentom in študentkam Artaudovo gledališko mišljenje. Prvi stavki, ki sem jih usmeril v njih, so bili (po zapiskih): To, kar boste zdaj poslušali, mladi bodoči kolegi, je takšne vrste mišljenje, ki od vas zahteva, da se obvežete, da ga ne boste nikoli z nobenim delili, ki ni iz sveta umetnosti. Ne s svojimi najbližjimi, ne s svojim znanci, skratka z nikomer - nikoli.

 

Zgornji odstavek sem navedel samo zato, da vsaj za hip ozavestim, da je umetnost eno od tistih znanj, ki jih kljub temu, da jih obožujemo in občudujemo, nevarnejše od vseh nevarnosti, ki ji pozna človeštvo. Predvsem zaradi daljnosežnosti umetniškega delovanja. Umetnost je med najbolj odgovornimi poklici na planetu. Ne zato, ker oblikuje lepe predmete ali stavke, temveč predvsem zato, ker se natančno zaveda tabujev. Ti so eni redkih dokazov, da absolut mogoče le obstaja. Od tabuja in njemu lastne zaveze, kdo bi vedel komu, se lahko osvobodimo le s paradoksom!

 

 

Living theater

 

Takrat, ko je Artaud še hrepenel po Veliki Osvboditvi, ni mogel vedeti tega, kar mi danes, trideset let kasneje vemo: oko ni osrednji organ opažanja. Gledališče je onkraj očesa. Privilegij je bil prebrati najprej knjigo Mirjane Miočinović Gledališče krustosti in šele v drugem koraku vstopiti v knjigo Gledališče in njen dvojnik. Še danes ne vem, katera od njiju je vrhovno merilo za razbijanje tabujev. Ob knjigi Mirjane Miočinović bi se lahko z analogijo vprašali: Ali je duhovnik moteč element v odnosu do absoluta? Seveda je, predvsem zaradi tega, ker sam sebi dokazuje, da je on sam dokaz, da absolut mogoče pa le je! Tretjega dokaza ni! Čudeže kar pozabite!

 

Knjiga Mirjane Miočinović je odobravanje upravičenih gledaliških skrajnosti. Knjiga je točno to, kar je podnaslov knjige: izvor, eksperiment in sinteza obeh knjig. Ona nam dokazuje, da metafizika je, predvsem zaradi tega, ker jo je v gledališču mogoče gledati! Kajti gledališče je skupnost odra in avditorija. Na odru se povezujejo različni posamezniki, ki jih združuje svoboda. Ravno oni so tisti, ki morajo biti v imenu svobode kruti, predvsem do sebe. Bralec, tudi če zavračaš gledališko umetnost, kdo bi vedel zaradi kakšnega razloga, si moraš vsaj za hip priznati, da je gledališče eden najdragocenejših delov naše bivanjske harmonizacije.

 

Artaudova knjiga Gledališče in njegov dvojnik je torej prej polemična vročičnost kot manifestno določanje odrskih pravil. Knjiga Gledališče krutosti pa je presvetljena obsesija in istočasno kritična analiza ter, pozor, distanca. Ali je to sploh mogoče? Da, seveda, saj nam razsvetljuje tisto, česar ni mogoče preverjati. Razsežnost človeške bolečine, tiste fizične, tisto kar boli, kot tiste metafizične bolečine, na katero se tako rade sklicujejo dogme! To je napad na skupnost, na družbeni red, na religijo, družino in domovino. To je kruto gledališče.

 

Surova je predvsem nepredvidljivost.

 

Mirjana Miočinović opazuje zahodno gledališče kot obred ponavljanja, kot  obredno občevanje, kot umetnost spreminjanja. Mirjano Miočinović sem srečal dvakrat, prejšnji teden je bilo drugič. Nisem si je upal vprašati ali je bila knjiga Gledališče krutosti zavestno, strateško opravljeno dejanje, ali se je vanjo prikradel iracionalni duh časa, ki je priklical v njeno zavest zaničevanega in demoniziranega umetnika Antona Artauda, človeka z metafizično metodo.

 

 

Metoda resničnosti

 

Priznanje lahko dosežemo z mučenjem, proces pa zaključimo z giljotino! To je bil Artaudov poziv k nenasilni revoluciji, na žrtvovanje brez žrtve. Prizival je vstajenje brez čudeža. Beg od vseh vrst nadzora. Stran od absoluta. Vzporednica: Tehnokratski totalitarizem resničnosti postaja tako intenzivno vseobsegajoč, da moramo nujno na novo izumiti tehno-gledališko prakso, ki nas bo kritično pripravila na vse kar prihajaja. Če menite, da to lahko bolje opravi film kot gledališče, imate morda prav. Toda gledališče s svojim "absolutnim zdaj" omogoča radikalne spremembe avditorija. Artaud nas je naučil vse o zveličevanju svetega dualizma. Artaud nam je omogočil nemogočo izbiro, Mirjana Miočinović pa vpogled vanjo. Z analizo nemogoče izbire je omogočila delovanje etične komore in kapele.

 

 

Living Theater

 

Svobodno gledališče nima pravil. Zaključi se takrat, ko vsi odidejo, ko se odločijo, da je prišel čas za konec. Mirjana Miočinovič nam je s svojo ateistično pozicijo zgradila hram, ki se razpenja čez kapelo! Seveda govorimo o dogodkih in ne o ljudeh, ki jih proizvajajo, ti so vedno le kepa psihologije in strasti. Dogodki so večji od človeka, so naša zgodovina nemogočega.

 

Prišel je čas za konec: so umetnine, ki te povežejo prek identifikacije z metafizično občutljivostjo, in so umetnine, ki ti spremenijo pogled na svet.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
1
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
5
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
13
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
1
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
19
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,420
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,392
03/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,886
04/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 2,171
05/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,509
06/
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
Anuša Gaši
Ogledov: 1,290
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,314
08/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,580
09/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 9,037
10/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 2,105