Komentar

Gledališke krutosti, umetnine, ki ti spremenijo pogled na svet

Umetnost je med najbolj odgovornimi poklici na planetu. Ne zato, ker oblikuje lepe predmete ali stavke, temveč predvsem zato, ker se natančno zaveda tabujev. Ti so eni redkih dokazov, da absolut mogoče le obstaja.

06.05.2017 22:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Mirjana Miočinović   gledališče   Antonin Artaud   kultura   umetnost

Foto: Lupiga.com

Mi smo in civilizacija in pošast, ki grozi civilizaciji, a tukaj med nami je bitje, ki dviguje roko in podrhtava, ki je vidno spreminjajoče in preobražujoče. Prosi nas, da omogočimo nadaljni razvoj človekove prirode.

Izhodiščna knjiga, ki me še danes v marsičem določa, sta pravzaprav dve knjigi. Nista dvojnici, ampak dvojčici. To sta knjigi Antonina Artauda Gledališče in njen dvojnik ter Gledališče krutosti Mirjane Miočinović. Šele ko sem prebral obe, se mi je vsaka posebej pokazala v svoji popolnosti. Še vedno ju doživljam kot veliko branje, kot veliko celoto. Prva sicer šele omogoča drugo, a druga vstopi v prvo, kot da jo je človeštvo že zdavnaj izgubilo in je po vsej verjetnosti tudi ne bo nikoli več našlo. Istočasno nam druga knjiga gledališko-teoretsko razpre najkompleksnejša znanja in navidezna nasprotja v gledališki umetnosti kot tudi v življenju umetnika. In ravno navidezna nasprotja so tista, ki jih je Mirjana Miočinović s fascinantno lahkoto razprla in nam jih povezala v univerzalno znanje. To nemerljivo vedenje ji je oblikovalo več kot knjigo-razapravo. Knjiga Gledališče krutosti ni ne re- ali de- konstruirala knjige Gledališče in njen dvojnik. Omogočila nam je, da se je Artaudovsko besedišče oglasilo na obreden način, kot se oglaša beseda v gledališču ob vsaki ponovitvi predstave. Brez knjige Miočinovićeve se to ne bi nikoli zgodilo na tako dosleden in sistematičen način. Naloga obrednega postopka je spreminjanje obstoječega stanja.

 

To ni kritičen komentar, ker teh ne pišem, to je preprosto komentar občudovanja. Mirjana Miočinović je ontološko obredno obnovila Artaudovo knjigo in nas vpeljala v globok kritični premislek o zahodnem gledališkem izročilu. To je storila skozi artaudovski pogled, s pozicije Daljnega vzhoda. Knjigi dvojčici sta me osvobodili od naučenega literarnega gledališkega zaporedja. Artaudova zahteva po obrednosti mi je priklicala antiliterarno oblikovanje gledališča. Tako mi je literarno gledališče leta 1980 izpuhtelo iz sveta kot kafra, za vekomaj. Vzhod in zahod sta se mi združila. Sever in jug se šele bosta.

 

Obsesivno kritičnen premislek teoretičarke je neusmiljeno provociral mojo mladostniško zavest. Ne morete si predstavljati kako je Mirjana Miočinović navkljub skrajnostim, ki jih obravnavala, vztrajala v svoji znanstveni distanci. O skrajnostih: Zgodilo se je, da sem kot gostujoči predavatelj predaval na Akademiji za gledališko umetnost režijske metode XX. stoletja. Predaval sem jim akademsko leto, v točno tistem prostoru, kjer sem tudi sam poslušal predavanja. V tistem prostoru, kjer sem tudi sam poslušal predavanja o Antoninu Artaudu. Petintrideset let kasneje sem predaval študentom in študentkam Artaudovo gledališko mišljenje. Prvi stavki, ki sem jih usmeril v njih, so bili (po zapiskih): To, kar boste zdaj poslušali, mladi bodoči kolegi, je takšne vrste mišljenje, ki od vas zahteva, da se obvežete, da ga ne boste nikoli z nobenim delili, ki ni iz sveta umetnosti. Ne s svojimi najbližjimi, ne s svojim znanci, skratka z nikomer - nikoli.

 

Zgornji odstavek sem navedel samo zato, da vsaj za hip ozavestim, da je umetnost eno od tistih znanj, ki jih kljub temu, da jih obožujemo in občudujemo, nevarnejše od vseh nevarnosti, ki ji pozna človeštvo. Predvsem zaradi daljnosežnosti umetniškega delovanja. Umetnost je med najbolj odgovornimi poklici na planetu. Ne zato, ker oblikuje lepe predmete ali stavke, temveč predvsem zato, ker se natančno zaveda tabujev. Ti so eni redkih dokazov, da absolut mogoče le obstaja. Od tabuja in njemu lastne zaveze, kdo bi vedel komu, se lahko osvobodimo le s paradoksom!

 

 

Living theater

 

Takrat, ko je Artaud še hrepenel po Veliki Osvboditvi, ni mogel vedeti tega, kar mi danes, trideset let kasneje vemo: oko ni osrednji organ opažanja. Gledališče je onkraj očesa. Privilegij je bil prebrati najprej knjigo Mirjane Miočinović Gledališče krustosti in šele v drugem koraku vstopiti v knjigo Gledališče in njen dvojnik. Še danes ne vem, katera od njiju je vrhovno merilo za razbijanje tabujev. Ob knjigi Mirjane Miočinović bi se lahko z analogijo vprašali: Ali je duhovnik moteč element v odnosu do absoluta? Seveda je, predvsem zaradi tega, ker sam sebi dokazuje, da je on sam dokaz, da absolut mogoče pa le je! Tretjega dokaza ni! Čudeže kar pozabite!

 

Knjiga Mirjane Miočinović je odobravanje upravičenih gledaliških skrajnosti. Knjiga je točno to, kar je podnaslov knjige: izvor, eksperiment in sinteza obeh knjig. Ona nam dokazuje, da metafizika je, predvsem zaradi tega, ker jo je v gledališču mogoče gledati! Kajti gledališče je skupnost odra in avditorija. Na odru se povezujejo različni posamezniki, ki jih združuje svoboda. Ravno oni so tisti, ki morajo biti v imenu svobode kruti, predvsem do sebe. Bralec, tudi če zavračaš gledališko umetnost, kdo bi vedel zaradi kakšnega razloga, si moraš vsaj za hip priznati, da je gledališče eden najdragocenejših delov naše bivanjske harmonizacije.

 

Artaudova knjiga Gledališče in njegov dvojnik je torej prej polemična vročičnost kot manifestno določanje odrskih pravil. Knjiga Gledališče krutosti pa je presvetljena obsesija in istočasno kritična analiza ter, pozor, distanca. Ali je to sploh mogoče? Da, seveda, saj nam razsvetljuje tisto, česar ni mogoče preverjati. Razsežnost človeške bolečine, tiste fizične, tisto kar boli, kot tiste metafizične bolečine, na katero se tako rade sklicujejo dogme! To je napad na skupnost, na družbeni red, na religijo, družino in domovino. To je kruto gledališče.

 

Surova je predvsem nepredvidljivost.

 

Mirjana Miočinović opazuje zahodno gledališče kot obred ponavljanja, kot  obredno občevanje, kot umetnost spreminjanja. Mirjano Miočinović sem srečal dvakrat, prejšnji teden je bilo drugič. Nisem si je upal vprašati ali je bila knjiga Gledališče krutosti zavestno, strateško opravljeno dejanje, ali se je vanjo prikradel iracionalni duh časa, ki je priklical v njeno zavest zaničevanega in demoniziranega umetnika Antona Artauda, človeka z metafizično metodo.

 

 

Metoda resničnosti

 

Priznanje lahko dosežemo z mučenjem, proces pa zaključimo z giljotino! To je bil Artaudov poziv k nenasilni revoluciji, na žrtvovanje brez žrtve. Prizival je vstajenje brez čudeža. Beg od vseh vrst nadzora. Stran od absoluta. Vzporednica: Tehnokratski totalitarizem resničnosti postaja tako intenzivno vseobsegajoč, da moramo nujno na novo izumiti tehno-gledališko prakso, ki nas bo kritično pripravila na vse kar prihajaja. Če menite, da to lahko bolje opravi film kot gledališče, imate morda prav. Toda gledališče s svojim "absolutnim zdaj" omogoča radikalne spremembe avditorija. Artaud nas je naučil vse o zveličevanju svetega dualizma. Artaud nam je omogočil nemogočo izbiro, Mirjana Miočinović pa vpogled vanjo. Z analizo nemogoče izbire je omogočila delovanje etične komore in kapele.

 

 

Living Theater

 

Svobodno gledališče nima pravil. Zaključi se takrat, ko vsi odidejo, ko se odločijo, da je prišel čas za konec. Mirjana Miočinovič nam je s svojo ateistično pozicijo zgradila hram, ki se razpenja čez kapelo! Seveda govorimo o dogodkih in ne o ljudeh, ki jih proizvajajo, ti so vedno le kepa psihologije in strasti. Dogodki so večji od človeka, so naša zgodovina nemogočega.

 

Prišel je čas za konec: so umetnine, ki te povežejo prek identifikacije z metafizično občutljivostjo, in so umetnine, ki ti spremenijo pogled na svet.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Pandemija ni zgolj katastrofa, ampak je tudi nova priložnost za doslej zamujene spremembe
8
09.04.2020 06:30
Koronavirus bomo lažje preživeli in tragične žrtve ne bodo povsem zastonj, če bo spopad z njim določneje pokazal na pretirane ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Skušnjave pred velikonočnimi prazniki: Koronavirus, vladavina strahu in terorja
9
08.04.2020 12:00
Pred nami sta dva velika praznika, ki sta oba tudi potencialno zelo rizična prav zaradi navade, da se v teh dneh zbiramo s ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Koronavirus in teorija črnega laboda
7
07.04.2020 21:30
Se bo po koncu pandemije kaj spremenilo? Bomo spoznali vrednost lokalnih trgovin in industrije, čeprav bo morda nekoliko dražja? ... Več.
Piše: Keith Miles
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
6
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
16
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 3,197
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,957
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,176
04/
Koronavirus in teorija črnega laboda
Keith Miles
Ogledov: 1,290
05/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,382
06/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 1,254
07/
Skušnjave pred velikonočnimi prazniki: Koronavirus, vladavina strahu in terorja
Edvard Kadič
Ogledov: 1,404
08/
Epidemija in občinske meje: Zakaj je problem, če gre nekdo iz Trzina v Domžale, ne pa tudi, če gre iz Šiške v Sostro?
Bine Kordež
Ogledov: 993
09/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,081
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 9,032