Komentar

Gledališke krutosti, umetnine, ki ti spremenijo pogled na svet

Umetnost je med najbolj odgovornimi poklici na planetu. Ne zato, ker oblikuje lepe predmete ali stavke, temveč predvsem zato, ker se natančno zaveda tabujev. Ti so eni redkih dokazov, da absolut mogoče le obstaja.

06.05.2017 22:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Mirjana Miočinović   gledališče   Antonin Artaud   kultura   umetnost

Foto: Lupiga.com

Mi smo in civilizacija in pošast, ki grozi civilizaciji, a tukaj med nami je bitje, ki dviguje roko in podrhtava, ki je vidno spreminjajoče in preobražujoče. Prosi nas, da omogočimo nadaljni razvoj človekove prirode.

Izhodiščna knjiga, ki me še danes v marsičem določa, sta pravzaprav dve knjigi. Nista dvojnici, ampak dvojčici. To sta knjigi Antonina Artauda Gledališče in njen dvojnik ter Gledališče krutosti Mirjane Miočinović. Šele ko sem prebral obe, se mi je vsaka posebej pokazala v svoji popolnosti. Še vedno ju doživljam kot veliko branje, kot veliko celoto. Prva sicer šele omogoča drugo, a druga vstopi v prvo, kot da jo je človeštvo že zdavnaj izgubilo in je po vsej verjetnosti tudi ne bo nikoli več našlo. Istočasno nam druga knjiga gledališko-teoretsko razpre najkompleksnejša znanja in navidezna nasprotja v gledališki umetnosti kot tudi v življenju umetnika. In ravno navidezna nasprotja so tista, ki jih je Mirjana Miočinović s fascinantno lahkoto razprla in nam jih povezala v univerzalno znanje. To nemerljivo vedenje ji je oblikovalo več kot knjigo-razapravo. Knjiga Gledališče krutosti ni ne re- ali de- konstruirala knjige Gledališče in njen dvojnik. Omogočila nam je, da se je Artaudovsko besedišče oglasilo na obreden način, kot se oglaša beseda v gledališču ob vsaki ponovitvi predstave. Brez knjige Miočinovićeve se to ne bi nikoli zgodilo na tako dosleden in sistematičen način. Naloga obrednega postopka je spreminjanje obstoječega stanja.

 

To ni kritičen komentar, ker teh ne pišem, to je preprosto komentar občudovanja. Mirjana Miočinović je ontološko obredno obnovila Artaudovo knjigo in nas vpeljala v globok kritični premislek o zahodnem gledališkem izročilu. To je storila skozi artaudovski pogled, s pozicije Daljnega vzhoda. Knjigi dvojčici sta me osvobodili od naučenega literarnega gledališkega zaporedja. Artaudova zahteva po obrednosti mi je priklicala antiliterarno oblikovanje gledališča. Tako mi je literarno gledališče leta 1980 izpuhtelo iz sveta kot kafra, za vekomaj. Vzhod in zahod sta se mi združila. Sever in jug se šele bosta.

 

Obsesivno kritičnen premislek teoretičarke je neusmiljeno provociral mojo mladostniško zavest. Ne morete si predstavljati kako je Mirjana Miočinović navkljub skrajnostim, ki jih obravnavala, vztrajala v svoji znanstveni distanci. O skrajnostih: Zgodilo se je, da sem kot gostujoči predavatelj predaval na Akademiji za gledališko umetnost režijske metode XX. stoletja. Predaval sem jim akademsko leto, v točno tistem prostoru, kjer sem tudi sam poslušal predavanja. V tistem prostoru, kjer sem tudi sam poslušal predavanja o Antoninu Artaudu. Petintrideset let kasneje sem predaval študentom in študentkam Artaudovo gledališko mišljenje. Prvi stavki, ki sem jih usmeril v njih, so bili (po zapiskih): To, kar boste zdaj poslušali, mladi bodoči kolegi, je takšne vrste mišljenje, ki od vas zahteva, da se obvežete, da ga ne boste nikoli z nobenim delili, ki ni iz sveta umetnosti. Ne s svojimi najbližjimi, ne s svojim znanci, skratka z nikomer - nikoli.

 

Zgornji odstavek sem navedel samo zato, da vsaj za hip ozavestim, da je umetnost eno od tistih znanj, ki jih kljub temu, da jih obožujemo in občudujemo, nevarnejše od vseh nevarnosti, ki ji pozna človeštvo. Predvsem zaradi daljnosežnosti umetniškega delovanja. Umetnost je med najbolj odgovornimi poklici na planetu. Ne zato, ker oblikuje lepe predmete ali stavke, temveč predvsem zato, ker se natančno zaveda tabujev. Ti so eni redkih dokazov, da absolut mogoče le obstaja. Od tabuja in njemu lastne zaveze, kdo bi vedel komu, se lahko osvobodimo le s paradoksom!

 

 

Living theater

 

Takrat, ko je Artaud še hrepenel po Veliki Osvboditvi, ni mogel vedeti tega, kar mi danes, trideset let kasneje vemo: oko ni osrednji organ opažanja. Gledališče je onkraj očesa. Privilegij je bil prebrati najprej knjigo Mirjane Miočinović Gledališče krustosti in šele v drugem koraku vstopiti v knjigo Gledališče in njen dvojnik. Še danes ne vem, katera od njiju je vrhovno merilo za razbijanje tabujev. Ob knjigi Mirjane Miočinović bi se lahko z analogijo vprašali: Ali je duhovnik moteč element v odnosu do absoluta? Seveda je, predvsem zaradi tega, ker sam sebi dokazuje, da je on sam dokaz, da absolut mogoče pa le je! Tretjega dokaza ni! Čudeže kar pozabite!

 

Knjiga Mirjane Miočinović je odobravanje upravičenih gledaliških skrajnosti. Knjiga je točno to, kar je podnaslov knjige: izvor, eksperiment in sinteza obeh knjig. Ona nam dokazuje, da metafizika je, predvsem zaradi tega, ker jo je v gledališču mogoče gledati! Kajti gledališče je skupnost odra in avditorija. Na odru se povezujejo različni posamezniki, ki jih združuje svoboda. Ravno oni so tisti, ki morajo biti v imenu svobode kruti, predvsem do sebe. Bralec, tudi če zavračaš gledališko umetnost, kdo bi vedel zaradi kakšnega razloga, si moraš vsaj za hip priznati, da je gledališče eden najdragocenejših delov naše bivanjske harmonizacije.

 

Artaudova knjiga Gledališče in njegov dvojnik je torej prej polemična vročičnost kot manifestno določanje odrskih pravil. Knjiga Gledališče krutosti pa je presvetljena obsesija in istočasno kritična analiza ter, pozor, distanca. Ali je to sploh mogoče? Da, seveda, saj nam razsvetljuje tisto, česar ni mogoče preverjati. Razsežnost človeške bolečine, tiste fizične, tisto kar boli, kot tiste metafizične bolečine, na katero se tako rade sklicujejo dogme! To je napad na skupnost, na družbeni red, na religijo, družino in domovino. To je kruto gledališče.

 

Surova je predvsem nepredvidljivost.

 

Mirjana Miočinović opazuje zahodno gledališče kot obred ponavljanja, kot  obredno občevanje, kot umetnost spreminjanja. Mirjano Miočinović sem srečal dvakrat, prejšnji teden je bilo drugič. Nisem si je upal vprašati ali je bila knjiga Gledališče krutosti zavestno, strateško opravljeno dejanje, ali se je vanjo prikradel iracionalni duh časa, ki je priklical v njeno zavest zaničevanega in demoniziranega umetnika Antona Artauda, človeka z metafizično metodo.

 

 

Metoda resničnosti

 

Priznanje lahko dosežemo z mučenjem, proces pa zaključimo z giljotino! To je bil Artaudov poziv k nenasilni revoluciji, na žrtvovanje brez žrtve. Prizival je vstajenje brez čudeža. Beg od vseh vrst nadzora. Stran od absoluta. Vzporednica: Tehnokratski totalitarizem resničnosti postaja tako intenzivno vseobsegajoč, da moramo nujno na novo izumiti tehno-gledališko prakso, ki nas bo kritično pripravila na vse kar prihajaja. Če menite, da to lahko bolje opravi film kot gledališče, imate morda prav. Toda gledališče s svojim "absolutnim zdaj" omogoča radikalne spremembe avditorija. Artaud nas je naučil vse o zveličevanju svetega dualizma. Artaud nam je omogočil nemogočo izbiro, Mirjana Miočinović pa vpogled vanjo. Z analizo nemogoče izbire je omogočila delovanje etične komore in kapele.

 

 

Living Theater

 

Svobodno gledališče nima pravil. Zaključi se takrat, ko vsi odidejo, ko se odločijo, da je prišel čas za konec. Mirjana Miočinovič nam je s svojo ateistično pozicijo zgradila hram, ki se razpenja čez kapelo! Seveda govorimo o dogodkih in ne o ljudeh, ki jih proizvajajo, ti so vedno le kepa psihologije in strasti. Dogodki so večji od človeka, so naša zgodovina nemogočega.

 

Prišel je čas za konec: so umetnine, ki te povežejo prek identifikacije z metafizično občutljivostjo, in so umetnine, ki ti spremenijo pogled na svet.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
24
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
12
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5.520
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.340
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.349
04/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 1.844
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.974
06/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.924
07/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.409
08/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.458
09/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.208
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 12.100