Komentar

Dolina Pahorjanska ali kdo si upa izzvati kandidata, ki smo ga razglasili za nepremagljivega

Koga pa bi lahko postavili proti Borutu Pahorju, ki je nepremagljiv? Kdo pa si upa izzvati kandidata, ki nas vsa leta in mesece in dneve gleda z vseh naslovnic in vseh ekranov; ki osebno pozna vse Slovenke in Slovence, in ki je obdelal vsa mesta, vse vasi in vse ustanove, segel v roko tisočerim rojakom, da o tujcih ne govorimo? 

07.05.2017 20:51
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   volitve   predsednik   Francija   ZDA   Evropa   Slovenija   Borut Pahor   kandidati   demokracija   volilni sistem

Foto: Mediaspeed

Če gre za neposredne volitve, bi predsednik lahko imel več pristojnosti; če bomo ostali pri pristojnostih, kakršne ima predsednik danes, pa bi ga lahko volili v parlamentu.

Te vrstice pišem na dan francoskih predsedniških volitev. V tem trenutku še ne vem za rezultat, vendar - kako nenavadno! - me rezultat niti preveč ne zanima. V teh dneh sicer na dolgo in široko razpravljamo o volitvah in o predsednikih. Sogovorniki in mediji večinoma omenjajo presenečenja, npr. v ZDA, kjer je presenetljivo in za mnoge nesprejemljivo zmagal Donald Trump, in v Veliki Britaniji, kjer so volivci na referendumu - kljub znanim zadržkom, ki so trajali dolgo časa in so se prejšnjikrat pokazali leta 2005 pri Pogodbi o ustavi za Evropo - nepričakovano zapustili Evropsko unijo. Če lahko za trenutek postavimo v oklepaj tudi tadva izida, nam ostane pomembno spoznanje, da so volilni izidi v Veliki Britaniji, Združenih državah, Franciji pa še marsikje, npr. v Avstriji, Belgiji, Italiji, Nemčiji, Nizozemski, Španiji ... nepredvidljivi, pogosto tudi presenetljivi in nepričakovani. Predvidljivi so volilni rezultati v manj demokratičnih državah, kot sta (poleg večine afriških držav) npr. Rusija ali Kitajska.

 

Ta uvod je bil potreben zaradi pogoste javne in že nekoliko nadležne domneve, da so volitve v Sloveniji, še posebej volitve predsednika, odločene vnaprej in da so nekateri kandidati nepremagljivi, kar pomeni, da z njimi ni mogoče ali smiselno tekmovati, da se proti njim ne splača postavljati protikandidatov itn. Takšno sklepanje se je pojavljalo nekoč v zvezi z Milanom Kučanom in se pojavlja letos v zvezi z Borutom Pahorjem. Kdor izrazi dvom v zanesljivost Pahorjeve zmage, je - posebej pri strokovnjakih za raziskovanje in ustvarjanje javnega mnenja - deležen posmeha, pojavlja pa se tudi živčnost, vendar ne toliko zaradi Pahorja, ampak zaradi dostojanstva raziskovalcev in ustvarjalcev javnega mnenja. Boruta Pahorja, o katerem imam pisec teh vrstic relativno dobro mnenje - tudi zato, ker je porazil svojega predhodnika - bi moral ta položaj skrbeti, saj je videti, kot da bo imel lahko delo, kot da se mu ne treba truditi in kot da je vseeno, kaj govori, saj je tako ali tako vse jasno. Da je edini možni kandidat, ima še druge slabosti. Iz njegove edinosti bi lahko kdo sklepal, da za položaj slovenskega predsednika ni posebnega zanimanja, ker ni bogvekako pomemben; ali pa celo, da imamo ureditev, ki ni zares demokratična, kar je težava za Slovenijo kot nekdanjo komunistično državo in za kandidate strank, ki so bile nekoč edine dovoljene stranke.

 

Nekaj takšnih pomislekov, bolje vprašanj, sem pred nekaj dnevi naslovil na kolege, s katerimi sodelujem v neki t.i. organizaciji civilne družbe. Slovenske volitve sem primerjal s tekmo med Merklovo in Schulzem, med Trumpom in Clintonovo, med Le Penovo in Macronom, Berlusconijem in Prodijem ... Navsezadnje, sem napisal, "ali je smiseln dvoboj med madridskim Realom in ljubljansko Olimpijo? Ne. Zanimiva bi bila tekma med Realom in Manchestrom United. Pri prejšnjih volitvah smo imeli vsaj Peterleta proti Türku, nato Pahorja proti Türku, ki sta bila recimo izenačena. Proti Kučanu smo postavili Pučnika ...”

 

Takšne domneve se seveda zaustavijo ob zidu bistvenega vprašanja: koga pa bi lahko postavili proti Pahorju, ki je nepremagljiv? Kdo pa si upa izzvati kandidata, ki nas vsa leta in mesece in dneve gleda z vseh naslovnic in vseh ekranov; ki osebno pozna vse Slovenke in Slovence, in ki je obdelal vsa mesta, vse vasi in vse ustanove, segel v roko tisočerim rojakom, da o tujcih ne govorimo? Na to vprašanje je mogoč en sam odgovor: s Pahorjem lahko tekmuje nekdo, ki bo počel enako kot Pahor, vendar bolje in še več; kdor bo imel na voljo dovolj pomočnikov in sredstev, podporo medijev pa še te ali one stranke. Mimogrede povedano: vsepovsod, ne le v Sloveniji velja, da ima, kdor je že na položaju in se želi nanj pač vrniti (t.i. incumbent), pomembno prednost pred novinci.

 

Vendar, vendar!! V primerjavi s Clintonovo je bil Trump novinec, v primerjavi z Le Penovo je Macron novinec. Prijateljem sem omenil nekaj imen dostojnih izzivalcev Pahorja. Na t.i. levici bi Pahorja morda lahko porazila Milan Kučan ali Miro Cerar? Na desnici morda Janez Janša ali Peter Jambrek?

 

Kmalu zatem, ko sem (seveda po elektronski pošti) odposlal provokativno vprašanje, sem dobil tudi odgovor od osebe, ki je bil nekoč sam kandidat za predsednika republike: "Meni se zdi sporočilo dr. Rupla malo 'cheap'. Ker pa smo odprta združba, se lahko tudi tega dotaknemo. A imamo pomembnejše teme."

 

Moje vprašanje oz. sporočilo je bilo nemara "cheap" (tj. ceneno), ko gre za volitve predsednika republike. Ob njih je mogoče reči predvsem dvoje: če gre za neposredne volitve, bi predsednik lahko imel več pristojnosti; če bomo ostali pri pristojnostih, kakršne ima predsednik danes, pa bi ga lahko volili v parlamentu. V situaciji, ko se pojavljajo "edini možni" ali "nepremagljivi" kandidati, v parlamentu nemara ne bi bilo nemogoče zbrati večino za takšno ali drugačno spremembo ustave.

 

Vendar volilna zgodba v nobenem primeru ne more biti cenena, in v demokraciji nobeno kandidiranje ne more in ne sme biti nesmiselno ali nemogoče. To še posebej velja za parlamentarne volitve, ki bodo (po vsem videzu) sledile predsedniškim. Kot je bilo mogoče videti in poslušati ob koncu prejšnjega in v začetku tega meseca, se v Sloveniji utrjuje politični blok, ki ga ni mogoče imenovati drugače kot komunistični blok. Nekateri njegovi predstavniki se odlikujejo po sočnih zmerljivkah, s katerimi obmetavajo poslance, če nasprotujejo avtoritarnim sistemom; drugi v svojih nagovorih uporabljajo le še "tovarišice in tovariše" (ko bi lahko - posebej še, če v isti sapi branijo interese srednjega razreda - izrazili ščepec spoštovanja tudi do gospa in gospodov); tretji kar brez dlake predlagajo razpolovitev sredstev za obrambo in uporabo prihrankov za podporo revežem na drugih celinah; četrti branijo povojne zunajsodne poboje in zavračajo spravo; nekateri pa bi se najrajši otresli Evrope in kapitalizma, nakar bi se vrnili k socializmu.

 

Pri parlamentarnih volitvah, pa naj bodo letos ali prihodnje leto, bi morali proti takšnim robatostim postaviti verodostojne, ugledne in izkušene demokrate, pri čemer bi morala njihova stališča biti jasna in splošno znana, predvsem pa vsaj toliko privlačna kot stališča nasprotnega bloka. Demokrati imajo načelno in vnaprej bolj moderna in bolj perspektivna stališča, saj ne izhajajo iz spopadov in tragedij v II. svetovni vojni, ampak iz bleščeče zmage v hladni vojni, ki je navsezadnje Slovencem omogočila samoodločbo in samostojno državnost. V teh dneh praznujemo 25. obletnico njenega mednarodnega priznanja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
7
25.05.2022 19:28
Po HARD vladi Janeza Janše bomo imeli mehko, človeku prijazno koalicijo Slovenske Osvobodilne Fronte Tadobri (SOFT). Nova vlada ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
18
22.05.2022 21:05
Po Alemu Maksutiju je prišel čas za maščevalni pohod. Ko bo bodoča, Maksutiju ljuba vlada odšla, bomo lekcijo ponovili? In tako ... Več.
Piše: Milan Krek
Marle pa ni več
17
22.05.2022 00:00
Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. ... Več.
Piše: Ana Jud
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
10
20.05.2022 20:47
Intervju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bil predvajan v oddaji Zona bianca (Bela cona) na italijanskem ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
"Če svoboda sploh kaj pomeni, pomeni pravico ljudem povedati, česar nočejo slišati": Orwellov abecedarij slovenske javne sfere
17
19.05.2022 19:00
Slovar težav, ki pestijo slovensko politiko in javno sfero, začinjen s citati Georga Orwella: antifašizem, banana republika, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
15
18.05.2022 23:00
V minulih mesecih, sploh pa po začetku ruske vojaške agresije na Ukrajino 24. februarja 2022, se je izkazalo, da samo članstvo v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Political turmoil boon for Pakistan's militants
6
17.05.2022 23:59
Political turmoil that led to regime change in Pakistan last month was a boon for the militants, who have staged 24 % more ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
10
16.05.2022 21:09
Kakšna preprosta in jasna misel, ki pove vse! Verjamem, da večina slovenskih državljanov ostaja na tem, da ne verjamejo v nič, ... Več.
Piše: Miha Burger
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
8
11.05.2022 23:16
Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino se je izrodila v divjo vojno izčrpavanja, za katero vsaka stran verjame, da bo v njej ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
36
11.05.2022 21:43
Bojim se, da je bilo veselo zmagoslavje Gibanja Svoboda na parlamentarnih volitvah preuranjeno. Siti Janševe samopašnosti smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
16
11.05.2022 05:19
Vsi veste, da mi lastna država z ministrom za gospodarstvo, na srečo že kmalu bivšim, ki bi moral skrbeti, da se dela razcvet, ... Več.
Piše: Robert Klun
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
17
10.05.2022 04:29
Razkritja in dokumenti iz Pezdirjeve knjige Vzporedni mehanizem globoke države prvič jasno ponujajo razlago, zakaj se v ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
24
09.05.2022 04:43
Dragi Štefančič. Potrebujemo te. Si živ plakat ideologije, katere spomeniki so tu pa tam po Ljubljani in se jim klanjate, čeprav ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
28
07.05.2022 21:08
Nekaj dni nazaj mi je dr. Robert Golob, najverjetnejši kandidat za mandatarja, na vrhuncu svoje povolilne moči, preko televizije ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred naslednjim valom: Potrebovali bomo več solidarnosti in medsebojnega spoštovanja
20
03.05.2022 05:10
NIJZ se že dlje časa intenzivno pripravlja na naslednji izbruh novega koronavirusa, do česar bi lahko prišlo na koncu poletja. ... Več.
Piše: Milan Krek
Prihodnja vlada ne bo nič drugega kot alibi za končno fazo privatizacije in izgradnjo drugega bloka nuklearke
20
02.05.2022 05:40
Pa smo jo dobili! Svežo in reciklirano vlado, svobodno vseh ozadij, kot je še ni bilo! Povsem po vašem okusu, skorajda s ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Zvesti psi nikoli dokončane revolucije so doslej lajali na vlado, odslej pa bodo na opozicijo
26
01.05.2022 05:30
V bistvu lajajo in tulijo polni sovraštva in dogmatizma, vtkanega v dobro naoljen internet opranih glav. Na eni strani hudič, na ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Tarča, Golob in Golobič: Če je morala ena od oblik družbene zavesti, potem je Slovenija že 30 let v komi.
16
30.04.2022 04:30
Četrtkova Tarča na Televiziji Slovenija je to samo potrdila. Gregor Golobič in Gregor Virant sta bila porazna. Ivana Simiča ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Uredniški komentar: Putin in njegova zločinska soldateska razumeta le govorico sile, zato vojne v Ukrajni ne bo še kmalu konec!
16
28.04.2022 05:30
Spoznanje zahodnih držav, da brez konkretnejše vojaške pomoči Ukrajna v vojni z Rusijo ne bo več dolgo uspešna, prihaja pozno, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje pogrešajo Janeza Drnovška in pobožne želje so se uresničile v politični inkarnaciji Roberta Goloba
34
26.04.2022 20:12
Roberta Goloba sem prvič srečala pred več kot dvajsetimi leti. Fajn dečko. Mlad, kuštrav, izjemno vljuden, prijazen, ustrežljiv ... Več.
Piše: Ana Jud
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če svoboda sploh kaj pomeni, pomeni pravico ljudem povedati, česar nočejo slišati": Orwellov abecedarij slovenske javne sfere
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.766
02/
Marle pa ni več
Ana Jud
Ogledov: 1.577
03/
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
Uredništvo
Ogledov: 1.442
04/
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
Uredništvo
Ogledov: 1.327
05/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 1.449
06/
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
Milan Krek
Ogledov: 1.374
07/
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
Andrej Capobianco
Ogledov: 816
08/
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.054
09/
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
Božo Cerar
Ogledov: 910
10/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.837