Komentar

Dolina Pahorjanska ali kdo si upa izzvati kandidata, ki smo ga razglasili za nepremagljivega

Koga pa bi lahko postavili proti Borutu Pahorju, ki je nepremagljiv? Kdo pa si upa izzvati kandidata, ki nas vsa leta in mesece in dneve gleda z vseh naslovnic in vseh ekranov; ki osebno pozna vse Slovenke in Slovence, in ki je obdelal vsa mesta, vse vasi in vse ustanove, segel v roko tisočerim rojakom, da o tujcih ne govorimo? 

07.05.2017 20:51
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   volitve   predsednik   Francija   ZDA   Evropa   Slovenija   Borut Pahor   kandidati   demokracija   volilni sistem

Foto: Mediaspeed

Če gre za neposredne volitve, bi predsednik lahko imel več pristojnosti; če bomo ostali pri pristojnostih, kakršne ima predsednik danes, pa bi ga lahko volili v parlamentu.

Te vrstice pišem na dan francoskih predsedniških volitev. V tem trenutku še ne vem za rezultat, vendar - kako nenavadno! - me rezultat niti preveč ne zanima. V teh dneh sicer na dolgo in široko razpravljamo o volitvah in o predsednikih. Sogovorniki in mediji večinoma omenjajo presenečenja, npr. v ZDA, kjer je presenetljivo in za mnoge nesprejemljivo zmagal Donald Trump, in v Veliki Britaniji, kjer so volivci na referendumu - kljub znanim zadržkom, ki so trajali dolgo časa in so se prejšnjikrat pokazali leta 2005 pri Pogodbi o ustavi za Evropo - nepričakovano zapustili Evropsko unijo. Če lahko za trenutek postavimo v oklepaj tudi tadva izida, nam ostane pomembno spoznanje, da so volilni izidi v Veliki Britaniji, Združenih državah, Franciji pa še marsikje, npr. v Avstriji, Belgiji, Italiji, Nemčiji, Nizozemski, Španiji ... nepredvidljivi, pogosto tudi presenetljivi in nepričakovani. Predvidljivi so volilni rezultati v manj demokratičnih državah, kot sta (poleg večine afriških držav) npr. Rusija ali Kitajska.

 

Ta uvod je bil potreben zaradi pogoste javne in že nekoliko nadležne domneve, da so volitve v Sloveniji, še posebej volitve predsednika, odločene vnaprej in da so nekateri kandidati nepremagljivi, kar pomeni, da z njimi ni mogoče ali smiselno tekmovati, da se proti njim ne splača postavljati protikandidatov itn. Takšno sklepanje se je pojavljalo nekoč v zvezi z Milanom Kučanom in se pojavlja letos v zvezi z Borutom Pahorjem. Kdor izrazi dvom v zanesljivost Pahorjeve zmage, je - posebej pri strokovnjakih za raziskovanje in ustvarjanje javnega mnenja - deležen posmeha, pojavlja pa se tudi živčnost, vendar ne toliko zaradi Pahorja, ampak zaradi dostojanstva raziskovalcev in ustvarjalcev javnega mnenja. Boruta Pahorja, o katerem imam pisec teh vrstic relativno dobro mnenje - tudi zato, ker je porazil svojega predhodnika - bi moral ta položaj skrbeti, saj je videti, kot da bo imel lahko delo, kot da se mu ne treba truditi in kot da je vseeno, kaj govori, saj je tako ali tako vse jasno. Da je edini možni kandidat, ima še druge slabosti. Iz njegove edinosti bi lahko kdo sklepal, da za položaj slovenskega predsednika ni posebnega zanimanja, ker ni bogvekako pomemben; ali pa celo, da imamo ureditev, ki ni zares demokratična, kar je težava za Slovenijo kot nekdanjo komunistično državo in za kandidate strank, ki so bile nekoč edine dovoljene stranke.

 

Nekaj takšnih pomislekov, bolje vprašanj, sem pred nekaj dnevi naslovil na kolege, s katerimi sodelujem v neki t.i. organizaciji civilne družbe. Slovenske volitve sem primerjal s tekmo med Merklovo in Schulzem, med Trumpom in Clintonovo, med Le Penovo in Macronom, Berlusconijem in Prodijem ... Navsezadnje, sem napisal, "ali je smiseln dvoboj med madridskim Realom in ljubljansko Olimpijo? Ne. Zanimiva bi bila tekma med Realom in Manchestrom United. Pri prejšnjih volitvah smo imeli vsaj Peterleta proti Türku, nato Pahorja proti Türku, ki sta bila recimo izenačena. Proti Kučanu smo postavili Pučnika ...”

 

Takšne domneve se seveda zaustavijo ob zidu bistvenega vprašanja: koga pa bi lahko postavili proti Pahorju, ki je nepremagljiv? Kdo pa si upa izzvati kandidata, ki nas vsa leta in mesece in dneve gleda z vseh naslovnic in vseh ekranov; ki osebno pozna vse Slovenke in Slovence, in ki je obdelal vsa mesta, vse vasi in vse ustanove, segel v roko tisočerim rojakom, da o tujcih ne govorimo? Na to vprašanje je mogoč en sam odgovor: s Pahorjem lahko tekmuje nekdo, ki bo počel enako kot Pahor, vendar bolje in še več; kdor bo imel na voljo dovolj pomočnikov in sredstev, podporo medijev pa še te ali one stranke. Mimogrede povedano: vsepovsod, ne le v Sloveniji velja, da ima, kdor je že na položaju in se želi nanj pač vrniti (t.i. incumbent), pomembno prednost pred novinci.

 

Vendar, vendar!! V primerjavi s Clintonovo je bil Trump novinec, v primerjavi z Le Penovo je Macron novinec. Prijateljem sem omenil nekaj imen dostojnih izzivalcev Pahorja. Na t.i. levici bi Pahorja morda lahko porazila Milan Kučan ali Miro Cerar? Na desnici morda Janez Janša ali Peter Jambrek?

 

Kmalu zatem, ko sem (seveda po elektronski pošti) odposlal provokativno vprašanje, sem dobil tudi odgovor od osebe, ki je bil nekoč sam kandidat za predsednika republike: "Meni se zdi sporočilo dr. Rupla malo 'cheap'. Ker pa smo odprta združba, se lahko tudi tega dotaknemo. A imamo pomembnejše teme."

 

Moje vprašanje oz. sporočilo je bilo nemara "cheap" (tj. ceneno), ko gre za volitve predsednika republike. Ob njih je mogoče reči predvsem dvoje: če gre za neposredne volitve, bi predsednik lahko imel več pristojnosti; če bomo ostali pri pristojnostih, kakršne ima predsednik danes, pa bi ga lahko volili v parlamentu. V situaciji, ko se pojavljajo "edini možni" ali "nepremagljivi" kandidati, v parlamentu nemara ne bi bilo nemogoče zbrati večino za takšno ali drugačno spremembo ustave.

 

Vendar volilna zgodba v nobenem primeru ne more biti cenena, in v demokraciji nobeno kandidiranje ne more in ne sme biti nesmiselno ali nemogoče. To še posebej velja za parlamentarne volitve, ki bodo (po vsem videzu) sledile predsedniškim. Kot je bilo mogoče videti in poslušati ob koncu prejšnjega in v začetku tega meseca, se v Sloveniji utrjuje politični blok, ki ga ni mogoče imenovati drugače kot komunistični blok. Nekateri njegovi predstavniki se odlikujejo po sočnih zmerljivkah, s katerimi obmetavajo poslance, če nasprotujejo avtoritarnim sistemom; drugi v svojih nagovorih uporabljajo le še "tovarišice in tovariše" (ko bi lahko - posebej še, če v isti sapi branijo interese srednjega razreda - izrazili ščepec spoštovanja tudi do gospa in gospodov); tretji kar brez dlake predlagajo razpolovitev sredstev za obrambo in uporabo prihrankov za podporo revežem na drugih celinah; četrti branijo povojne zunajsodne poboje in zavračajo spravo; nekateri pa bi se najrajši otresli Evrope in kapitalizma, nakar bi se vrnili k socializmu.

 

Pri parlamentarnih volitvah, pa naj bodo letos ali prihodnje leto, bi morali proti takšnim robatostim postaviti verodostojne, ugledne in izkušene demokrate, pri čemer bi morala njihova stališča biti jasna in splošno znana, predvsem pa vsaj toliko privlačna kot stališča nasprotnega bloka. Demokrati imajo načelno in vnaprej bolj moderna in bolj perspektivna stališča, saj ne izhajajo iz spopadov in tragedij v II. svetovni vojni, ampak iz bleščeče zmage v hladni vojni, ki je navsezadnje Slovencem omogočila samoodločbo in samostojno državnost. V teh dneh praznujemo 25. obletnico njenega mednarodnega priznanja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
5
13.10.2019 06:00
Zelo dolg naslov, a izjemno kratek odgovor: do mafije. To pa je beseda, ki v Sloveniji, ko gre za javno zdravstvo, sploh nikogar ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti
0
12.10.2019 17:01
Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
12
11.10.2019 00:17
Pravzaprav me ne čudi, da je med ljudstvom završalo ob novici, da je Peter Handke prejemnik letošnje Nobelove nagrade za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
19
09.10.2019 22:20
Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsednikuTrumpu, da je ta sklenil pripadnike ... Več.
Piše: Božo Cerar
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
16
06.10.2019 18:00
Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
10
06.10.2019 09:00
Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo
0
05.10.2019 20:34
Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
8
04.10.2019 21:40
Dozdevno neskončen spektakel britanskega poskusa izhoda izEvropske unijeje del širše slabosti v zvezi evropskih držav.EUje v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Fenomen Kris je moralna zaveza k boljši in pravičnejši državi. Te nam ne bo dala oblast, ampak jo bomo morali ustvariti sami!
2
02.10.2019 22:30
Kaj je fenomen Kris? To, da smo slovenski državljani v nekaj dnevih zbrali preko 3 milijone evrov za nekaj mililitrov zdravila ... Več.
Piše: Miha Burger
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
30
01.10.2019 23:00
Predsednik vlade je zlorabil svoj položaj in vplival na nacionalno obveščevalno službo, da je zaposlila njegovo nekdanjo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu
12
30.09.2019 22:00
1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Aleksander Čeferin in evropski nogomet
5
29.09.2019 11:00
Ljubljana - in z njo Slovenija - sta za en dan postali središče evropskega nogometa. Za to je bil najbolj zaslužen Aleksander ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020
2
28.09.2019 22:59
Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jacques René Chirac (1932-2019)
2
26.09.2019 22:06
O Chiracu sem pisal večkrat kot o katerem drugem francoskem predsedniku, saj je naša delegacija v Evropskem svetu sedela poleg ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pahor, Šarec in intelektualci
14
23.09.2019 23:59
Ob nedavnih nastopih predsednika republike (na Bledu) in predsednika vlade (v Ajdovščini) se že spet postavlja vprašanje, kam ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Slovenija kot Adria Airways
8
22.09.2019 23:04
Skoraj nobenega dvoma ni več: Adria Airways bo še en nacionalni letalski prevoznik, ki ga čaka bridek konec. Po nekajletni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
10
22.09.2019 10:00
Pozivati iz Ljubljane na krepitev odvračalne drže zveze Nato, je najmanj nehigienično. Koristi politične narave so kratkoročno ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stoletje, prvič: Umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje!
3
21.09.2019 22:06
Napovedujem dva zaporedna komentarja, izhajajoč iz časovnega vrtinčenja stotih let. Oba izhajata iz umetniških gest, ki so se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
11
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,440
02/
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
Uredništvo
Ogledov: 3,101
03/
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,986
04/
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,905
05/
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
Angel Polajnko
Ogledov: 2,145
06/
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
Božo Cerar
Ogledov: 1,489
07/
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,579
08/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,016
09/
Resnica o slovenskem BDP: Ali z rastjo v primerjavi z Evropsko unijo res zaostajamo?
Bine Kordež
Ogledov: 1,207
10/
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
Shane Quinn
Ogledov: 994