Komentar

Dolina Pahorjanska ali kdo si upa izzvati kandidata, ki smo ga razglasili za nepremagljivega

Koga pa bi lahko postavili proti Borutu Pahorju, ki je nepremagljiv? Kdo pa si upa izzvati kandidata, ki nas vsa leta in mesece in dneve gleda z vseh naslovnic in vseh ekranov; ki osebno pozna vse Slovenke in Slovence, in ki je obdelal vsa mesta, vse vasi in vse ustanove, segel v roko tisočerim rojakom, da o tujcih ne govorimo? 

07.05.2017 20:51
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   volitve   predsednik   Francija   ZDA   Evropa   Slovenija   Borut Pahor   kandidati   demokracija   volilni sistem

Foto: Mediaspeed

Če gre za neposredne volitve, bi predsednik lahko imel več pristojnosti; če bomo ostali pri pristojnostih, kakršne ima predsednik danes, pa bi ga lahko volili v parlamentu.

Te vrstice pišem na dan francoskih predsedniških volitev. V tem trenutku še ne vem za rezultat, vendar - kako nenavadno! - me rezultat niti preveč ne zanima. V teh dneh sicer na dolgo in široko razpravljamo o volitvah in o predsednikih. Sogovorniki in mediji večinoma omenjajo presenečenja, npr. v ZDA, kjer je presenetljivo in za mnoge nesprejemljivo zmagal Donald Trump, in v Veliki Britaniji, kjer so volivci na referendumu - kljub znanim zadržkom, ki so trajali dolgo časa in so se prejšnjikrat pokazali leta 2005 pri Pogodbi o ustavi za Evropo - nepričakovano zapustili Evropsko unijo. Če lahko za trenutek postavimo v oklepaj tudi tadva izida, nam ostane pomembno spoznanje, da so volilni izidi v Veliki Britaniji, Združenih državah, Franciji pa še marsikje, npr. v Avstriji, Belgiji, Italiji, Nemčiji, Nizozemski, Španiji ... nepredvidljivi, pogosto tudi presenetljivi in nepričakovani. Predvidljivi so volilni rezultati v manj demokratičnih državah, kot sta (poleg večine afriških držav) npr. Rusija ali Kitajska.

 

Ta uvod je bil potreben zaradi pogoste javne in že nekoliko nadležne domneve, da so volitve v Sloveniji, še posebej volitve predsednika, odločene vnaprej in da so nekateri kandidati nepremagljivi, kar pomeni, da z njimi ni mogoče ali smiselno tekmovati, da se proti njim ne splača postavljati protikandidatov itn. Takšno sklepanje se je pojavljalo nekoč v zvezi z Milanom Kučanom in se pojavlja letos v zvezi z Borutom Pahorjem. Kdor izrazi dvom v zanesljivost Pahorjeve zmage, je - posebej pri strokovnjakih za raziskovanje in ustvarjanje javnega mnenja - deležen posmeha, pojavlja pa se tudi živčnost, vendar ne toliko zaradi Pahorja, ampak zaradi dostojanstva raziskovalcev in ustvarjalcev javnega mnenja. Boruta Pahorja, o katerem imam pisec teh vrstic relativno dobro mnenje - tudi zato, ker je porazil svojega predhodnika - bi moral ta položaj skrbeti, saj je videti, kot da bo imel lahko delo, kot da se mu ne treba truditi in kot da je vseeno, kaj govori, saj je tako ali tako vse jasno. Da je edini možni kandidat, ima še druge slabosti. Iz njegove edinosti bi lahko kdo sklepal, da za položaj slovenskega predsednika ni posebnega zanimanja, ker ni bogvekako pomemben; ali pa celo, da imamo ureditev, ki ni zares demokratična, kar je težava za Slovenijo kot nekdanjo komunistično državo in za kandidate strank, ki so bile nekoč edine dovoljene stranke.

 

Nekaj takšnih pomislekov, bolje vprašanj, sem pred nekaj dnevi naslovil na kolege, s katerimi sodelujem v neki t.i. organizaciji civilne družbe. Slovenske volitve sem primerjal s tekmo med Merklovo in Schulzem, med Trumpom in Clintonovo, med Le Penovo in Macronom, Berlusconijem in Prodijem ... Navsezadnje, sem napisal, "ali je smiseln dvoboj med madridskim Realom in ljubljansko Olimpijo? Ne. Zanimiva bi bila tekma med Realom in Manchestrom United. Pri prejšnjih volitvah smo imeli vsaj Peterleta proti Türku, nato Pahorja proti Türku, ki sta bila recimo izenačena. Proti Kučanu smo postavili Pučnika ...”

 

Takšne domneve se seveda zaustavijo ob zidu bistvenega vprašanja: koga pa bi lahko postavili proti Pahorju, ki je nepremagljiv? Kdo pa si upa izzvati kandidata, ki nas vsa leta in mesece in dneve gleda z vseh naslovnic in vseh ekranov; ki osebno pozna vse Slovenke in Slovence, in ki je obdelal vsa mesta, vse vasi in vse ustanove, segel v roko tisočerim rojakom, da o tujcih ne govorimo? Na to vprašanje je mogoč en sam odgovor: s Pahorjem lahko tekmuje nekdo, ki bo počel enako kot Pahor, vendar bolje in še več; kdor bo imel na voljo dovolj pomočnikov in sredstev, podporo medijev pa še te ali one stranke. Mimogrede povedano: vsepovsod, ne le v Sloveniji velja, da ima, kdor je že na položaju in se želi nanj pač vrniti (t.i. incumbent), pomembno prednost pred novinci.

 

Vendar, vendar!! V primerjavi s Clintonovo je bil Trump novinec, v primerjavi z Le Penovo je Macron novinec. Prijateljem sem omenil nekaj imen dostojnih izzivalcev Pahorja. Na t.i. levici bi Pahorja morda lahko porazila Milan Kučan ali Miro Cerar? Na desnici morda Janez Janša ali Peter Jambrek?

 

Kmalu zatem, ko sem (seveda po elektronski pošti) odposlal provokativno vprašanje, sem dobil tudi odgovor od osebe, ki je bil nekoč sam kandidat za predsednika republike: "Meni se zdi sporočilo dr. Rupla malo 'cheap'. Ker pa smo odprta združba, se lahko tudi tega dotaknemo. A imamo pomembnejše teme."

 

Moje vprašanje oz. sporočilo je bilo nemara "cheap" (tj. ceneno), ko gre za volitve predsednika republike. Ob njih je mogoče reči predvsem dvoje: če gre za neposredne volitve, bi predsednik lahko imel več pristojnosti; če bomo ostali pri pristojnostih, kakršne ima predsednik danes, pa bi ga lahko volili v parlamentu. V situaciji, ko se pojavljajo "edini možni" ali "nepremagljivi" kandidati, v parlamentu nemara ne bi bilo nemogoče zbrati večino za takšno ali drugačno spremembo ustave.

 

Vendar volilna zgodba v nobenem primeru ne more biti cenena, in v demokraciji nobeno kandidiranje ne more in ne sme biti nesmiselno ali nemogoče. To še posebej velja za parlamentarne volitve, ki bodo (po vsem videzu) sledile predsedniškim. Kot je bilo mogoče videti in poslušati ob koncu prejšnjega in v začetku tega meseca, se v Sloveniji utrjuje politični blok, ki ga ni mogoče imenovati drugače kot komunistični blok. Nekateri njegovi predstavniki se odlikujejo po sočnih zmerljivkah, s katerimi obmetavajo poslance, če nasprotujejo avtoritarnim sistemom; drugi v svojih nagovorih uporabljajo le še "tovarišice in tovariše" (ko bi lahko - posebej še, če v isti sapi branijo interese srednjega razreda - izrazili ščepec spoštovanja tudi do gospa in gospodov); tretji kar brez dlake predlagajo razpolovitev sredstev za obrambo in uporabo prihrankov za podporo revežem na drugih celinah; četrti branijo povojne zunajsodne poboje in zavračajo spravo; nekateri pa bi se najrajši otresli Evrope in kapitalizma, nakar bi se vrnili k socializmu.

 

Pri parlamentarnih volitvah, pa naj bodo letos ali prihodnje leto, bi morali proti takšnim robatostim postaviti verodostojne, ugledne in izkušene demokrate, pri čemer bi morala njihova stališča biti jasna in splošno znana, predvsem pa vsaj toliko privlačna kot stališča nasprotnega bloka. Demokrati imajo načelno in vnaprej bolj moderna in bolj perspektivna stališča, saj ne izhajajo iz spopadov in tragedij v II. svetovni vojni, ampak iz bleščeče zmage v hladni vojni, ki je navsezadnje Slovencem omogočila samoodločbo in samostojno državnost. V teh dneh praznujemo 25. obletnico njenega mednarodnega priznanja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
25
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,086
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,520
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,340
04/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,317
05/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,440
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,283
07/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,932
08/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,343
09/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 586
10/
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
Dragan Živadinov
Ogledov: 518