Komentar

Dolina Pahorjanska ali kdo si upa izzvati kandidata, ki smo ga razglasili za nepremagljivega

Koga pa bi lahko postavili proti Borutu Pahorju, ki je nepremagljiv? Kdo pa si upa izzvati kandidata, ki nas vsa leta in mesece in dneve gleda z vseh naslovnic in vseh ekranov; ki osebno pozna vse Slovenke in Slovence, in ki je obdelal vsa mesta, vse vasi in vse ustanove, segel v roko tisočerim rojakom, da o tujcih ne govorimo? 

07.05.2017 20:51
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   volitve   predsednik   Francija   ZDA   Evropa   Slovenija   Borut Pahor   kandidati   demokracija   volilni sistem

Foto: Mediaspeed

Če gre za neposredne volitve, bi predsednik lahko imel več pristojnosti; če bomo ostali pri pristojnostih, kakršne ima predsednik danes, pa bi ga lahko volili v parlamentu.

Te vrstice pišem na dan francoskih predsedniških volitev. V tem trenutku še ne vem za rezultat, vendar - kako nenavadno! - me rezultat niti preveč ne zanima. V teh dneh sicer na dolgo in široko razpravljamo o volitvah in o predsednikih. Sogovorniki in mediji večinoma omenjajo presenečenja, npr. v ZDA, kjer je presenetljivo in za mnoge nesprejemljivo zmagal Donald Trump, in v Veliki Britaniji, kjer so volivci na referendumu - kljub znanim zadržkom, ki so trajali dolgo časa in so se prejšnjikrat pokazali leta 2005 pri Pogodbi o ustavi za Evropo - nepričakovano zapustili Evropsko unijo. Če lahko za trenutek postavimo v oklepaj tudi tadva izida, nam ostane pomembno spoznanje, da so volilni izidi v Veliki Britaniji, Združenih državah, Franciji pa še marsikje, npr. v Avstriji, Belgiji, Italiji, Nemčiji, Nizozemski, Španiji ... nepredvidljivi, pogosto tudi presenetljivi in nepričakovani. Predvidljivi so volilni rezultati v manj demokratičnih državah, kot sta (poleg večine afriških držav) npr. Rusija ali Kitajska.

 

Ta uvod je bil potreben zaradi pogoste javne in že nekoliko nadležne domneve, da so volitve v Sloveniji, še posebej volitve predsednika, odločene vnaprej in da so nekateri kandidati nepremagljivi, kar pomeni, da z njimi ni mogoče ali smiselno tekmovati, da se proti njim ne splača postavljati protikandidatov itn. Takšno sklepanje se je pojavljalo nekoč v zvezi z Milanom Kučanom in se pojavlja letos v zvezi z Borutom Pahorjem. Kdor izrazi dvom v zanesljivost Pahorjeve zmage, je - posebej pri strokovnjakih za raziskovanje in ustvarjanje javnega mnenja - deležen posmeha, pojavlja pa se tudi živčnost, vendar ne toliko zaradi Pahorja, ampak zaradi dostojanstva raziskovalcev in ustvarjalcev javnega mnenja. Boruta Pahorja, o katerem imam pisec teh vrstic relativno dobro mnenje - tudi zato, ker je porazil svojega predhodnika - bi moral ta položaj skrbeti, saj je videti, kot da bo imel lahko delo, kot da se mu ne treba truditi in kot da je vseeno, kaj govori, saj je tako ali tako vse jasno. Da je edini možni kandidat, ima še druge slabosti. Iz njegove edinosti bi lahko kdo sklepal, da za položaj slovenskega predsednika ni posebnega zanimanja, ker ni bogvekako pomemben; ali pa celo, da imamo ureditev, ki ni zares demokratična, kar je težava za Slovenijo kot nekdanjo komunistično državo in za kandidate strank, ki so bile nekoč edine dovoljene stranke.

 

Nekaj takšnih pomislekov, bolje vprašanj, sem pred nekaj dnevi naslovil na kolege, s katerimi sodelujem v neki t.i. organizaciji civilne družbe. Slovenske volitve sem primerjal s tekmo med Merklovo in Schulzem, med Trumpom in Clintonovo, med Le Penovo in Macronom, Berlusconijem in Prodijem ... Navsezadnje, sem napisal, "ali je smiseln dvoboj med madridskim Realom in ljubljansko Olimpijo? Ne. Zanimiva bi bila tekma med Realom in Manchestrom United. Pri prejšnjih volitvah smo imeli vsaj Peterleta proti Türku, nato Pahorja proti Türku, ki sta bila recimo izenačena. Proti Kučanu smo postavili Pučnika ...”

 

Takšne domneve se seveda zaustavijo ob zidu bistvenega vprašanja: koga pa bi lahko postavili proti Pahorju, ki je nepremagljiv? Kdo pa si upa izzvati kandidata, ki nas vsa leta in mesece in dneve gleda z vseh naslovnic in vseh ekranov; ki osebno pozna vse Slovenke in Slovence, in ki je obdelal vsa mesta, vse vasi in vse ustanove, segel v roko tisočerim rojakom, da o tujcih ne govorimo? Na to vprašanje je mogoč en sam odgovor: s Pahorjem lahko tekmuje nekdo, ki bo počel enako kot Pahor, vendar bolje in še več; kdor bo imel na voljo dovolj pomočnikov in sredstev, podporo medijev pa še te ali one stranke. Mimogrede povedano: vsepovsod, ne le v Sloveniji velja, da ima, kdor je že na položaju in se želi nanj pač vrniti (t.i. incumbent), pomembno prednost pred novinci.

 

Vendar, vendar!! V primerjavi s Clintonovo je bil Trump novinec, v primerjavi z Le Penovo je Macron novinec. Prijateljem sem omenil nekaj imen dostojnih izzivalcev Pahorja. Na t.i. levici bi Pahorja morda lahko porazila Milan Kučan ali Miro Cerar? Na desnici morda Janez Janša ali Peter Jambrek?

 

Kmalu zatem, ko sem (seveda po elektronski pošti) odposlal provokativno vprašanje, sem dobil tudi odgovor od osebe, ki je bil nekoč sam kandidat za predsednika republike: "Meni se zdi sporočilo dr. Rupla malo 'cheap'. Ker pa smo odprta združba, se lahko tudi tega dotaknemo. A imamo pomembnejše teme."

 

Moje vprašanje oz. sporočilo je bilo nemara "cheap" (tj. ceneno), ko gre za volitve predsednika republike. Ob njih je mogoče reči predvsem dvoje: če gre za neposredne volitve, bi predsednik lahko imel več pristojnosti; če bomo ostali pri pristojnostih, kakršne ima predsednik danes, pa bi ga lahko volili v parlamentu. V situaciji, ko se pojavljajo "edini možni" ali "nepremagljivi" kandidati, v parlamentu nemara ne bi bilo nemogoče zbrati večino za takšno ali drugačno spremembo ustave.

 

Vendar volilna zgodba v nobenem primeru ne more biti cenena, in v demokraciji nobeno kandidiranje ne more in ne sme biti nesmiselno ali nemogoče. To še posebej velja za parlamentarne volitve, ki bodo (po vsem videzu) sledile predsedniškim. Kot je bilo mogoče videti in poslušati ob koncu prejšnjega in v začetku tega meseca, se v Sloveniji utrjuje politični blok, ki ga ni mogoče imenovati drugače kot komunistični blok. Nekateri njegovi predstavniki se odlikujejo po sočnih zmerljivkah, s katerimi obmetavajo poslance, če nasprotujejo avtoritarnim sistemom; drugi v svojih nagovorih uporabljajo le še "tovarišice in tovariše" (ko bi lahko - posebej še, če v isti sapi branijo interese srednjega razreda - izrazili ščepec spoštovanja tudi do gospa in gospodov); tretji kar brez dlake predlagajo razpolovitev sredstev za obrambo in uporabo prihrankov za podporo revežem na drugih celinah; četrti branijo povojne zunajsodne poboje in zavračajo spravo; nekateri pa bi se najrajši otresli Evrope in kapitalizma, nakar bi se vrnili k socializmu.

 

Pri parlamentarnih volitvah, pa naj bodo letos ali prihodnje leto, bi morali proti takšnim robatostim postaviti verodostojne, ugledne in izkušene demokrate, pri čemer bi morala njihova stališča biti jasna in splošno znana, predvsem pa vsaj toliko privlačna kot stališča nasprotnega bloka. Demokrati imajo načelno in vnaprej bolj moderna in bolj perspektivna stališča, saj ne izhajajo iz spopadov in tragedij v II. svetovni vojni, ampak iz bleščeče zmage v hladni vojni, ki je navsezadnje Slovencem omogočila samoodločbo in samostojno državnost. V teh dneh praznujemo 25. obletnico njenega mednarodnega priznanja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Se Evropa med drugim valom pandemije še lahko izogne množičnim uličnim neredom?
11
28.10.2020 21:50
Koronakriza in z njo povezani ukrepi, med katerimi so marsikje čedalje hujše omejitve in prepovedi, bodo vedno bolj negativno ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
14
26.10.2020 21:05
Trenutne razmere kažejo, da je za boj s pandemijo dejansko potrebno angažirati vse razpoložljive sile in s tem tudi oborožene ... Več.
Piše: Božo Cerar
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
5
25.10.2020 11:00
Ta prispevek je odziv na nedavno javno mnenje Ivana Simiča, ki je bilo 20. oktobra 2020 pod naslovom Koliko solz, besed obupa, ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Vsi smo del razvoja razsvetljenskega sveta, ki nas brani pred religioznimi in ideološkimi patologijami.
2
24.10.2020 21:00
Maska je vodilni specializiran medij, namenjen scenski umetnosti v Srednji Evropi, ki vseobsežno obravnava izbrane teme in jih v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
6
23.10.2020 21:00
Debet in kredit res pomenita ravnotežje in to je tisto, kar potrebujemo v tem trenutku, ko se spopadamo s pandemijo novega ... Več.
Piše: Keith Miles
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
11
22.10.2020 21:20
Izhodišča za program Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo je dokument, v katerem avtorji po začetni oceni stanja v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
13
21.10.2020 20:00
Ko v skupnost udari huda kognitivna disonanca, sta možnosti samo dve. Kakšna razpade na plemena, ki se najprej zmerjajo, potem ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
26
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
19
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
19
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik iz karantene: Prvo neposredno bitko s koronavirusom smo dobili, a vojna bo še prekleto dolga.
4
06.10.2020 21:44
Dan po koncu karantene je oblačen, a za nas sije sonce. Stran od množic se sprehodimo po mestu in uživamo na svobodi. Čakamo na ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 5.012
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.663
03/
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
Uredništvo
Ogledov: 2.333
04/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.546
05/
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
Božo Cerar
Ogledov: 1.766
06/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.493
07/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 19.782
08/
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
Žiga Stupica
Ogledov: 1.228
09/
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
Bine Kordež
Ogledov: 1.120
10/
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
Keith Miles
Ogledov: 1.090