Ko to pišem, je na spletni strani NOVA24TV v rubriki Svet najbolj izpostavljen članek (vir) s komaj verjetnim in težko prebavljivim zvenečim naslovom Mit idealne pedrske/lezbične družine: Lezbijki sta dekle mučili, posiljevali in izstradali ter to posneli. Če slučajno mislite, da gre za hekerski napad na spletno stran tega digitalnega medija ali za osamljen primer sovražnega in žaljivega govora, se bridko motite. Tovrstni besednjak je namreč blagovna znamka (trade mark) NOVA24TV. Televizija se ponaša s sloganom "Prvi v službi resnice" in po njihovih trditvah največ dajo na svobodo govora. Gre za televizijo in spletni medij, kjer je imel pri ustanovitvi in nakupu delnic pomembno besedo Janez Janša, prvak SDS. Odgovorni urednik medija pa je Miro Petek, nekdanji novinar, poslanec in član izvršnega odbora SDS. Ne glede na slogan in svobodo govora pa so šli v televizijski oddaji Sreda v sredo (vir) še korak ali dva, če ne celo tri, dlje. Boris Cipot je namreč v intervjuju z ekonomistom Bernardom Brščičem, nekdanjim državnim sekretarjem v kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije, ko je vlado vodil Janez Janša (2012), od svojega intervjuvanca dobil naslednjo izjavo:

"Nemški narod je žrtev židovskega vsiljevanja in kurjenja možganov s tako imenovano holokavstologijo. Sprašujem vas, kaj ima moja generacija Nemcev s Kajnovim znamenjem genocida, domnevnega, oziroma holokavstom. Dejansko gre za zelo perfiden način Židov, da so želeli nemški um zapreti, ustvariti kolektivno krivdo, in ustvariti načrt raznemčenja, razfrancozenja, razangleženja in vzpostaviti multikulti distopijo."

Ali Bernard Brščič, nekdanji državni sekretar v vladi Janeza Janše, zanika holokavst? (Foto: Mediaspeed)

Ne, nimam vas za norca. NOVA24TV je na seznam ideoloških sovražnikov poleg komunistov, partizanov, feminističnih gibanj, istospolno usmerjenih, borcev za pravice manjšin, zagovornikov svobodne odločitve o rojstvu otrok, pripadnikov nekrščanskih veroizpovedi, ekonomskih migrantov, beguncev itd. očitno dodala tudi Jude. Resnici na ljubo je odgovorni urednik Miro Petek za časopis Dnevnik povedal, da osebno sprejema "zgodovinska dejstva glede holokavsta", ob tem pa dodal, da "NOVA24TV s povzemanjem drugih mnenj in medijev seznanja bralce še s paleto drugačnih mnenj". Vendar je Petkovo pojasnilo - poleg tega da ne obžaluje ali obsoja Brščičevega antisemitskega izpada - je seveda problematično iz najmanj dveh vidikov. Najprej zato, ker dopušča interpretacijo, da obstaja o zgodovinskih dejstvih glede holokavsta nekakšen dvom. In drugič zato, ker implicitno legitimira t.i. revizionizem, torej zanikanje, relativizacijo in uvrščanje holokavsta v teorije zarot.

Da je temu res tako, smo se lahko prepričali že nekaj dni kasneje, saj je NOVA24TV, ki je vedno v službi resnice, na svoji spletni strani 4. in 8. maja objavila dva teksta v podporo Brščiču in njegovim stališčem (vir, vir), kot avtor pa je navedena Kavarna Hayek (vir). Anonimni avtor v obeh tekstih odločno brani Brščiča in nadaljuje z relativizacijo ter zbujanjem dvomov o resničnosti holokavsta. Najbolj izstopa teza, da so Judje s finančno podporo nacistom sami financirali svoj holokavst (!). To naj bi bogati Judje storili zato, ker so le na ta način lahko prišli do samostojne države Izrael. Tovrstne "resnice" nam ponuja medij, ki je pod neposrednim nadzorom SDS, največje opozicijske stranke in glavne pretendentke za zmago na naslednjih parlamentarnih volitvah pri nas. Bi nas moralo to skrbeti? Se bo od vodstva stranke kdo distanciral od teh eskapad?

"Waltl je ped'r"

Antisemitizmi te vrste seveda niso mogli ostati neopaženi. Prvi je javno odreagiral Robert Waltl, direktor Judovskega kulturnega centra v Ljubljani. Bernard Brščič mu je nazaj zabrusil, da je "pedrovski multikulti aktivist". Robert Waltl je javnosti znan kot kulturni ustvarjalec s sijajnimi nacionalnimi in mednarodnimi uspehi, poleg tega je tudi vodja vsakoletnega programa Festival strpnosti, ki v okviru Judovskega kulturnega centra Ljubljana bistveno prispeva k širjenju vednosti in zavesti o holokavstu in njegovih posledicah. Ne glede na to pa je bil v mediju, ki je "v službi resnice", deležen večkrat ponovljenih surovih homofobnih napadov. Se bo vodstvo stranke, ki naj bi se zgledovala po zmernih evropskih konservativnih strankah, denimo nemški CDU, kdo distanciral od teh nesprejemljivih izjav?

Antisemitizem na Slovenskem ima kar dolgo brado in nikakor ni od včeraj.

Po mojem je opisani eksces zelo razločno opozorilo, da je treba v Sloveniji močno okrepiti osveščanje, učenje, preučevanje o holokavstu, ki med genocidi v znani zgodovini nima primere zaradi svoje načrtnosti in industrijske izvedbe. Nujno je treba okrepiti zavest, da je Slovenija med tistimi državami v Evropi, v kateri je bil genocid nad Judi "uspešen", saj je življenje izgubilo skoraj 90 odstotkov sicer maloštevilnih slovenskih Judov. Nacistični genocid je bil tudi izrecno uperjen proti Slovanom na mejah nemško govorečega evropskega prostora, zlasti proti Slovencem in Poljakom. O tem ne more in ne sme obstajati "paleta različnih mnenj". Če bi Nemčija leta 1945 zmagala, Slovencev kot naroda danes ne bi bilo.

Odilo Globocnik kot idol

Naj tem mestu opišem tudi osebno izkušnjo. Že nekaj časa sodelujem kot stalni komentator v informativni oddaji VV Faktor (vir) na televiziji TV3. Pred tedni je debata nanesla na tematiko II. svetovne vojne. Ker se nisem strinjal z oceno, da je mogoče Josipa Broza z vidika zločinskosti njegove vladavine popolnoma izenačiti s Hitlerjem, sem bil že med oddajo označen za titoista. Prava zgodba pa se je začela šele kasneje na družabnem omrežju tviter, kjer mi je zaskrbljujoče veliko število slovenskih profilov z izmišljenimi imeni začelo vehementno razlagati in me podučevati o holokavstu. Najbolj vztrajen je bil Odilo Globocnik, eden največjih nacističnih klavcev, ki je bil slovenskega rodu. O tem esesovcu je junija 2016 podrobneje pisal tudi portal+ (vir). Zaradi takšnih nepojemljivih reakcij se je moje prvotno začudenje spremenilo v odkrito skrb: očitno se v SDS in nekaterih njej bližnjih "intelektualnih krogih" ne branijo odkrito rasistične, homofobne in po novem tudi antisemitske politike. Da se SDS precej bolj kot krščansko-demokratska Nova Slovenija že nekaj let spreminja v ideološko naslednico tistih grupacij, ki so se z orožjem in v uniformah okupatorja v II. svetovni vojni borili na napačni strani, ni nobena skrivnost. Čudi kvečjemu iracionalnost takšnega simpatiziranja, ki prevladujoči del slovenske desnice postavlja v povsem druge okvirje kot moderno avstrijsko, nemško, britansko ali švedsko desnico. Kajti s sprejemanjem radikalnega antikomunizma, v imenu katerega je sprejemljiva kolaboracija z nacisti (fašisti), se SDS oddaljuje od realnih možnosti za prevzem oblasti na naslednjih volitvah. Nasprotno, z eskapadami, kakršna je bila ta s svetovno židovsko zaroto in nič kaj prikritim antisemitizmom, se stranka Janeza Janše ponovno postavlja na napačno stran zgodovine, s tem pa hodi po poti izolacije, še večjega radikalizma - kar lahko v končni fazi pripelje celo do verbalnih pozivov k nasilju in v primeru navarnosti za ustavni red in zakonitost tudi k prepovedi njenega delovanja.

Kot da bi se zgodovina ponavljala ...

Odkrito zastopanje antisemitskih stališč na medijski platformi SDS teoretsko potrjuje ugotovitve Doroteje Lešnik in Gregorja Tomca, avtorjev knjige Rdeče in črno, slovenstvo, partizanstvo in domobranstvo (1995); Lešnikova in Tomc namreč pišeta, da pri sodelovanju z nacifašizmom pri nas ni šlo zgolj za samoobrambo pred revolucionarnim nasiljem in dajanjem prednosti boja proti razrednemu sovražniku, ampak tudi za avtonomen slovenski antisemitizem in bajke o svetovni židovsko-komunistični zaroti, ki so imele v tridesetih letih prejšnjega stoletja na desnem političnem polu pri nas trdno domovinsko pravico.

Škof Rožman (desno) z Leonom Rupnikom (domobranci) in SS generalom Erwinom Rösenerjem.

Končno ugotavljam tudi to, da je zlorabljanje načela svobode javnega govora postalo rutinsko, vedno pogosteje je prezrto in nesankcionirano, zato pa tudi vedno bolj nekaznivo. V Sloveniji in marsikje drugod po Evropi smo priče naraščajočemu zanikanju holokavsta ter naraščajočemu, celo nasilniškemu antisemitizmu, ki gresta z roko v roki z desničarskim populističnim nacionalizmom, drugimi rasizmi in ksenofobijo. Vse to so med drugim posledice desetletja trajajočih poskusov revizije zgodovine 20. stoletja in spravaštva v rokah političnih in "strokovnjaških" oportunistov in manipulantov, ki so že desetletja žalostna stalnica v Vzhodni in Srednji Evropi. Zato se je potrebno vedno znova aktivno zoperstavljati tovrstnim ekscesom, propagandi, potvorbam zgodovine in razčlovečevalnim manipulacijam.

"Ko so nacisti prišli po komuniste,

sem ostal tiho;

nisem bil komunist.

Ko so zaprli socialne demokrate,

sem ostal tiho;

nisem bil socialni demokrat.

Ko so prišli po sindikaliste,

nisem spregovoril;

nisem bil član sindikalistov.

Ko so prišli po Jude,

sem ostal tiho;

nisem bil Jud.

Ko so prišli po mene,

ni bilo nikogar več ki bi spregovoril."

(pastor Martin Niemöller )