Pričevanje nekdanjega direktorja NSA (National Security Agency) Jamesa Clapperja in bivše ministrice za pravosodje Sally Yates pred senatno komisijo v kongresu ZDA opisuje način in metode delovanja ruskih obveščevalnih služb, diplomacije in medijev, pa tudi vpletenost svetovno znanih hekerjev in njihovo povezanost s poskusi vplivanja na predsedniške volitve v ZDA 8. novembra lani. Obe priči sta jasno in nedvoumno potrdili, da so ruske službe in medijski sistemi načrtno, premišljeno, močno in vseobsegajoče napadali medijski prostor ZDA v predvolilnem boju in tudi med samim volitvami. Oba, Clapper in Yatesova sta se sicer izogibala dajati zaupne podatke in ocenjevati delovanje predsednika države Donalda Trumpa, vendar sta posredno omenila njegovo brezskrbnost in mehak pristop do teh napadov. Tudi njegova sporočila na družbenih omrežjih kažejo na Trumpovo ranljivost na medijske odzive, saj še vedno deluje v skladu z novicami, ki jih posredujejo določeni mediji. Vse pomanjkljivosti predsedniškega kandidata so uporabili v delovanju proti njemu.  Skoraj celoten volilni štab, njegovo ključno osebje, je bilo deležno delovanja vsaj enega od naštetih ruskih "orožij". Še več, svetovalec predsednika Trumpa za nacionalno varnost Michael Flynn je zaradi kompromitacije odstopil po osemnajstih dneh na tej funkciji. Rusom se je uspelo dejansko prebiti do centra ameriške moči. Ni izključeno, da lahko obstaja potencialna možnost izsiljevanja na najvišji ravni oblasti.

Zaskrbljujoča je zlasti  izjava generala Clapperja, češ da se bodo "Rusi vrnili leta 2018 in 2020". Najbrž ni odveč niti podatek, da so Rusi podobno kot v ZDA uporabljali iste vire in metode tudi v primeru francoskih predsedniških volitvev in da je nekaj mesecev pred volitvam Vladimir Putin je sprejel Marine Le Pen, kar je popolnoma nenavadno in v nasprotju z utečenimi diplomatskimi pravili. Predsedniki držav sprejemajo državnike, ne kandidate na volitvah in predsednico stranke Nacionalna fronta, ki ima le dva poslanca v veliki francoski ljudski skupščini. Očitno je Putin ocenil, da mora pomagati Le Penovi, saj je ta v svojem predvolilnem boju zagovarjala izstop Francije iz Evropske unije. James Clapper je pred senatno komisijo tudi ocenil, da lahko podobno rusko delovanje pričakujemo med nemškimi parlamentarnimi volitvami. Putinov medijski, obveščevalni in diplomatski stroj išče "najšibkejše člene" v EU in zvezi NATO. Rusi sistematično pri vseh članicah iščejo luknje in luknjice, skozi katere bi lahko škodovali Severnoatlantskemu zvezništvu, ki je (še vedno) ruski nasprotnik. Posebej izpostavljene so majhne članice, ki so objektivno bolj ranljive in občutljive, včasih pa tudi manj pozorne na takšne načine delovanja. Medijski valjar, ki ga je ustvaril Putin na obveščevalnih temeljih, neizprosno deluje tudi na Balkanu, kjer posreduje in bombardira javnost z podatki o uspehih, novih dosežkih na področju proizvodnje oborožitve in grožnjah za posamezne narode in države na Balkanu.

Ruski medved lomasti po soseščini

Ruski propagandni stroj je zrasel, dozorel in se naučil delovanja od najboljših ameriških medijskih velikanov. Ruske oddaje in portali so dopadljivi, hitro odzivni, usmerjeni in se izogibajo direktni konfrontaciji s tarčo napada. Putinov propagandni velikan deluje proti ciljem, ki so dostopni, ranljivi in imajo neko vrednost za cilje in interese, ki jih Rusija premika daleč prek svojih meja. Stanje na Zahodnem Balkanu je zaskrbljujoče, česar se zaveda tudi Rusija. Izguba Črne Gore, ki bo čez deset dni vstopila v NATO, je samo utrdila Putina v prepričanju, da ne sme dovoliti, da bi zahod prek EU in NATO še naprej razširjal svoj vpliv na ves Zahodni Balkan (Bosna in Hercegovina, Kosovo in Makedonija).

Slovenija se ne sme slepiti in živeti v prepričanju, da se to nam ne more zgoditi. Potrebno je analizirati prihajajoče volitve predsednika države in potencialne grožnje procesu kandidiranje, predvolilnega boja in samih volitev. Putin se bo spravil na vse kandidate, saj je po ruskih ocenah Slovenija dovolj majhna članica EU in NATO, ima določene ekonomske interese v Ruski federaciji in za Putina predstavlja tisto majhno razpoko, ki jo nujno potrebuje, da bi lahko učinkoviteje deloval proti zvezi NATO in EU. Za Putina pa je Slovenija zanimiva tudi zaradi svoje (ne)jasne politike do Rusije, saj v Moskvi tudi v tem vidijo možnost delovanja in vplivanja na slovensko politiko. Za svojo tarčo bodo zato Putinovi strategi izbrali kandidata, ki bo kazal ali že kaže nagnjenje k čim višjem rejtingu med ljudmi, ki je podobno kot Trump narcisoiden, se udejstvuje na družbenih omrežjih in ki obožuje v nastopanju pred mediji. Vsi resni kandidati, če jih bo seveda več, zaenkrat sta zgolj dva, bodo na začetku procesa enakovredne tarče, kasneje pa se bo delovanje ruskega medijskega stroja osredotočilo na enega ali dva kandidata. Za tako delovanje Rusi ne potrebujejo posebne infrastrukture, saj jo že imajo; če ne v Sloveniji, potem pa vsaj v regiji. Uporabljena bo v vseh fazah procesa volitev za predsednika.

Aktualni predsednik Borut Pahor ima dobre odnose s Putinom, kar se je kazalo med zadnjim obiskom ruskega predsednika v Sloveniji, ko je bil obisk po zatrjevanju slovenske strani "neuraden", medtem ko so v Kremlju ves čas govorili, da gre za delovni obisk. Julija lani je Putin obiskal Rusko kapelico pod Vršičem. Med tem obiskom je potekalo strnjevanje vrst EU in NATO glede sankcij proti Ruski federaciji in iskanje najboljših prijemov za kaznovanje Putina zaradi zasedbe Krima in zaradi vpletenosti v državljansko vojno v Ukrajini. Letos, ko je bil predsednik Slovenije na obisku v Rusiji, je v Združenih državaj potekala preiskava in v javnost so pricurljale prve informacije o delovanju Rusije v predvolilnem boju v ZDA in prodoru ruskih obveščevalcev, hekerjev in medijev v sistem nacionalne varnosti ZDA. Istočasno so v Sloveniji potekale priprave enote Slovenske vojske, ki bo predvidoma vsak čas napotena na Baltik v okviru operacije zveze NATO, ki naj bi okrepila varnost teh držav. Situacija je dejansko paradoksalna: Slovenska vojska se pripravlja za delovanje in obrambo zaveznika, predsednik države pa je pri predsedniku države, ki naj bi ogrožala te države. Pri sovražniku takorekoč. Vse našteto lahko pripelje oziroma postavi kandidata za predsednika na mesto vredne tarče, kar smo že videli v primeru  ZDA in tudi v Franciji. Sedanji predsednik Pahor ima tudi nekatere značilnosti predsednika Trumpa, na primer obsedenost s koketiranjem z mediji, željo po visokem rejtingu, sterilnost v ocenjevanju mednarodnih dogodkov in željo za vodilno vlogo v regiji.

Rusija pač ni slovenska zaveznica

Rusija odločno nastopa proti NATO, EU in je vse bolj prisotna na področju Zahodnega Balkana. Za uveljavitev svojih ciljev bo izkoristila celotno pahljačo ukrepov in sredstev, ki jih ima na razpolago. Nihče ne bo izvzet iz delovanja te mašinerije, najbolj pa bodo izpostavljeni kandidati in ideje, ki odgovarjajo Putinovemu pogledu na svet in novo delitev interesnih con.

Kako zastaviti obrambo pred takim delovanjem, je posebno vprašanje. Cerarjeva vlada je imenovala direktorja za internetno varnost (Cyber Security), ki bo - čeprav je šele prevzel dolžnost - skupaj z drugimi službami odigral pomembno vlogo v obrambi sistema države, volitev in posameznikov pred napadi asimetričnega čarovnika, ki deluje po celem svetu. Službe države bodo morale vse kandidate in njihove štabe opozoriti na takšno potencialno delovanje in nevarnosti. V institucjah, ki so zadolžene za nacionalno varnost je verjetno še vedno dovolj znanja in volje za obrambo pred takšnim delovanjem, ki prikrito izvira iz formalno prijateljske države. Bolj je vprašljivo, če bo do ruskega faktorja svoja stališča do takrat izdelala slovenska politika. Se bo nagnila na stran Milana Kučana in stare, z realnostjo sprte tovarišije, ki hodi s Putinovim letalom nazdravljat v Moskvo in se klanjat svojemu novemu Stalinu, ali pa bo ostala zvesta danim zavezam in obljubam, ter Slovenijo dokončno umestila v EU in NATO. Slovenski politiki se morajo namreč zavedati, da Slovenija ni otok, ki se ga vsi izogibajo, in da skrivanje v naših lepih dolinah ni metoda delovanja, saj bo ruski medijsko-obveščevalni medved vsak čas potrkal tudi na naša vrata.