Razkrivamo

Deložacije in prodaje stanovanj na dražbah zaradi absurdnih dolgov bi ustavil zakon, ki prepoveduje izvršbe nad standardnim stanovanjem

Skupina pravnikov je pripravila predlog zakona, s katerim bi prepovedali izvršbe nad t.i. standardnim stanovanjem, s čemer bi se preprečile deložacije družin zaradi pogosto absurdnih dolgov in terjatev upnikov. V tokratnem prispevku bomo objavili obrazložitev tega predloga, naslednjič pa tudi besedilo zakona, ki se utegne kmalu znajti v zakonodajnih klopeh.

11.05.2017 00:14
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   stanovanje   rubež   deložacija   zakon   standardno stanovanje   Velika Britanija   lastnik   dolžnik   upnik

Predlagani zakon določa pravila o zaščiti standardnega stanovanja pred vsemi oblikami finančnih izterjav, izvršb ali rubežev. Prepoveduje nesorazmerne posege pri izvršbah na nepremičnine. Določa, da je šele po predhodni neuspeli izterjavi na denarna sredstva in vrednostne papirje mogoče začeti izvršbo na nepremičnine, ki so vrednostno sorazmerne z višino izkazane terjatve upnika.

Predlagatelji se v obrazložitvi sklicujejo na misel profesorja in strokovnjaka za rimsko pravo Janeza Kranjca, češ da bi moral biti vsak zakon tak, da bo čim bolje služil svojemu namenu in da ne bo puščal odprtih pomembnih vprašanj, obenem pa bi moral biti razumljiv in natančen, saj le tako probleme rešuje, ne pa jih povzroča. Izvirni greh, ki ga v zadnjem času pogosto razkrivajo tudi mediji, je množica nerazumno in protipravno vodenih izvršilnih postopkov, pri katerih se pogosto za bagatelne zneske ljudem odvzemajo premičnine in nepremičnine neprimerno večje vrednosti, kot znaša dolg, denimo hiše in stanovanja. Morda se kdo še spomni primera izpred nekaj let iz Litije, kjer so v postopku izvršbe za terjano glavnico v višini 124 evrov na koncu prodali dolžnikovo stanovanjsko hišo. V tej absurdni situciji je sodstvo zaradi izterjave 124,38 evrov na dražbi za polovično ceno prodalo hišo, vredno okoli 150.000 evrov. Večina pravnih strokovnjakov v tem ni videla posebnega problema - svetla izjema je bil kvečjemu Boštjan M. Zupančič, tedanji sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice - niti ne protiustavnosti. Pa je šlo v litijskem primeru bržkone prav za to: za kršitev načela pravičnosti in sorazmernosti, za kršitev načela pravne države, varstva človekove osebnosti in dostojanstva ter načel enakosti, varstvo lastnine, pravice do osebnega dostojanstva in varnosti ... In če poskušamo pod te nesporne ugotovitve potegniti črto, potem pridemo do spoznanja, da je s takšnim postopkom izvršbe (rubeža nepremičnine) nekaj hudo narobe, saj bolj kot na korektno sodno izvršbo spominja na - rop.

 

Izgovori glede eventualno namernega izigravanja neplačila majhne vsote ne opravičujejo brutalnosti države pri izterjavi dolga. Še posebej zato ne, ker na dražbi prodana nepremičnina ni katerakoli nepremičnina, ampak stanovanjska hiša; stanovanje pa je po 36. členu slovenske ustave nedotakljivo in predmet posebnega varstva. Resda predvsem glede preiskav, vendar prvi odstavek 36. člena zagotavlja nedotakljivost stanovanja nasploh. Posebej vznemirja tolmačenje 15. člena ustave, ki določa uresničevanje pravic, kot tudi 21. člena, s katerim se izrecno zagotavlja spoštovanje človekove osebnosti in dostojanstva v vseh pravnih postopkih (ob tem ne gre pozabiti, da 34. člen naše ustave pravi, da ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti). Ključni pomislek je namreč v vprašanju, kakšna (pravna) varnost pa je to, da lahko lastnik stanovanja tako lahkotno, predvsem pa nesmiselno, zaradi kapric sodnega sistema, izgubi svoje stanovanje, ki sicer tudi samo uživa posebno varstvo. V litijski zgodbi dobesedno za drobiž. Za 124,38 evrov dolga. Zdi se, da je v ozadju takših iracionalnih, celo absurdnih postopkov čisto navadno oblastno nasilje pravosodnega podsistema, ki teži k vzpostavljanju masovnega zastraševanja, ne pa k etično utemeljenim odločitvam, ki jih dejansko terja ustava.

 

Litijski primer seveda ni osamljen. Praksa daje nove in nove primere, ko sodna oblast na podlagi škandalozne zakonodaje lahkotno pretvarja državljane v brezdomce. Pa ne le dolžnike, ampak skupaj z njimi tudi njihove partnerje, otroke, sorodnike ... Brezobzirno se povečuje tudi število odklopov elektrike, vode in kurjave. Kritiki ob tem opozarjajo - poleg na našo lastno ustavo - še na vrsto eksplicitnih določb mednarodnih konvencij, zlasti Splošne deklaracije o človekovih pravicah: "Socialne varnosti ni, če ni doma." Dom pa je stanovanje. Predlagatelji so zaradi vsega tega pripravili predlog Zakona o prepovedi izvršb nad standardnim stanovanjem, ki naj bi - če bo seveda sprejet - vsem, ki so že lastniki stanovanj, omogočil, da to tudi ostanejo, vsaj v tistem obsegu, kot ga določa predlagani zakon s pojmom "standardnega stanovanja".

 

 

Razlogi za sprejem takšnega zakona

 

Pametni vladarji so že pred tisočletji razumeli, da je treba pomagali ljudstvu ob velikih katastrofah. Od starodavnih zakonikov Babiloncev, Hetitov, Rimljanov, prek Tore in Talmuda, pa vse do Velike listine svoboščin (Magna Charta Libertatum, 1215), ki ji je sledil zakon Habeas Corpus (1679). Slednji je prvi v zgodovini človeštva ostro začrtal bistvene pravice obdolžencev, ki so morali biti ob odvzemu prostosti zaslišani že v 24 urah po nekaj kratkih predhodnih procedurah. Virginijska deklaracija o pravicah (1776) je kot prva meščanska listina svoboščin navdihnila tudi francosko Deklaracijo o pravicah človeka in državljana (1789), tej pa je sledila deklaracija iz leta 1793. Že v svojem prvem členu pravi: "Cilj družbe je skupna sreča. Vlada je ustanovljena zato, da bi zagotavljala človeku uživanje njegovih naravnih in nezastarljivih pravic." Družba je dolžna preživljati državljane, ki so v stiski, bodisi tako, da jim preskrbi delo, bodisi tako, da preskrbi sredstva za preživljanje tistim, ki niso sposobni za delo.

 

Visoka pravna filozofija že dolgo daje intonacijo bolj pošteni zakonodaji, liberalnejšim in pravičnejšim sodnim odločbam v demokratično razvitejših družbah. Arthur Kaufmann je v svojem sijajnem delu Uvod v filozofijo prava zato zapisal, da mora filozofijo prava v postmoderni dobi določati skrb za pravo, to pa pomeni skrb za človeka; še več, skrb za življenje nasploh v vseh njegovih oblikah.

 

 

Cilji, načela in glavne rešitve predlaganega zakona

 

Izvajanje 78. člena Ustave Republike Slovenije, ki pravi, da "država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje", zagotavljanje trajne in učinkovite pravice do doma in preprečevanje brezdomstva, določitev standardnega stanovanja, ki omogoča dostojno bivanje in normalno rabo. Uresničevanje 17. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki vsakomur zagotavlja zakonito varstvo pred samovoljnim in nezakonitim vmešavanjem v zasebno življenje, v družino, v stanovanje itd. Bistvena tri načela, na katera se opirajo predlagatelji, so torej:

 

- ustavna pravica do dostojnega življenja,

- načelo socialne pravičnosti,

- načelo sorazmernosti,

- izvrševanje konvencije o varstvu človekovih pravic.

 

Predlagani zakon določa pravila o zaščiti standardnega stanovanja pred vsemi oblikami finančnih izterjav, izvršb ali rubežev. Prepoveduje nesorazmerne posege pri izvršbah na nepremičnine, saj določa, da je šele po predhodni neuspeli izterjavi na denarna sredstva in vrednostne papirje mogoče začeti izvršbo na nepremičnine, ki so vrednostno sorazmerne z višino izkazane terjatve upnika. Za standardno stanovanje se šteje stanovanje v ustreznem obsegu površine glede na število članov družine oziroma upravičenih uporabnikov stanovanja, ki omogoča dostojno bivanje in normalno rabo. Standardno stanovanje znaša za lastnika, kadar je edini stanovalec, od 25 do 30 kvadratnih metrov, za dva solastnika ali dva sostanovalca od 45 do 50 m2, za družine s tremi člani od 50 do 55 m2; za vsakega nadaljnega člana se površina poveča za 5 m2.

 

Predlagatelji predvidevajo, da bo zakon zakona vplival na odhodke iz državnega proračuna v višini 90.000 evrov letno. Strošek naj bi šel iz naslova zagotavljanja sredstev za izdelavo projektne dokumentacije in nujnih posegov za izločitev standardnega stanovanja v samostojno funkcionalno enoto, ter za vknjižbo etažne lastnine na standardnem stanovanju. Takšen strošek se zdi ob vsej javni porabi (beri: razsipnosti) res minimalen. Poleg tega predlog tega zakona ni predmet usklajevanja s pravnim redom Evropske unije. To področje je namreč del suverenega notranjega prava članic. Ureditve so sicer različne, vendar gredo vedno bolj v smer razumnega, sorazmernega posega v dolžnikovo nepremičnino (bivališče oziroma stanovanje), ko gre za vprašanje izvršbe.

 

 

Britanska praksa je lahko za vzor

 

Velika Britanija ima namreč zakonsko določen limit za izvršbo, ki daje sodniku diskrecijsko možnost, da glede na vse okoliščine posameznega primera odloča o izvršbi na nepremično. Pri tem je pomembno vodilo zaščita bivališča, kar deluje kot pomembna oblika zaščite dolžnika. V britanskem zakonu je zato določen prag oziroma najmanjši znesek, pod katerim prisilna prodaja stanovanja ni možna: 1000 funtov. Britanski zakon o sodiščih in izvršbi tudi pravi, da mora sodišče pri odločanju o izvršbi upoštevati osebne okoliščine dolžnika in ali bi lahko bil v primeru izvršbe katerikoli drug upnik neupravičeno oškodovan. Postopek glede izvršbe in sodna prodaja vedno potekata na sodišču, saj se zahteva zaslišanje pred sodnikom, ki odloča po preudarku, od primera do primera ter na podlagi sodne prakse. Sodnik ima diskrecijsko možnost, da glede na vse okoliščine primera izvršbe na nepremično ne dovoli. Pri tem mora upoštevati: sorazmernost dolga v primerjavi s sredstvi in obveznostmi dolžnika in upnika; ali je nepremičnina stalno prebivališče dolžnika, njegovo drugo prebivališče ali nepremičnina služi za poslovne namene; interese ostalih, ki prebivajo v nepremičnini (en lastnik, solastniki, otroci itn.); ravnotežje med pravico upnika izterjati dolg in pravico dolžnika in njegove družine v zvezi z družinskim domom v skladu z 8. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah (pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja); premislek, ali gre za namerno neplačilo dolga, ali pa je v resnici malo verjetno, da bi bil dolg povrnjen brez sodne prodaje.

 

Ni odveč poudariti, da se morajo britanski sodniki v tovrstnih postopkih držati tudi smernic Pravil o pravdnem postopku (Civil Procedure Rules), ki svetujejo sodnikom, da je sodna prodaja "skrajna sankcija" in "drakonski korak za povrnitev dolga". Sodniki so prav tako pred dilemo, ali bi bilo treba dati dolžniku zadnjo možnost, da povrne dolg (v enkratnem znesku ali v obrokih), ter mu odobriti dodaten čas za plačilo dolga (Impact Assessment).

 

 

Evropska praksa

 

V finskem Zakonu o izvršbi nepremičnina ni izvzeta iz sredstva izvršbe. Izvršba je možna na nepremičnino, v kateri dolžnik biva, in tudi na njegov solastniški delež v stanovanjski družbi, ki je lastnik nepremičnine s stanovanji. Je pa določen vrstni red sredstev izvršbe, po katerem je prvo sredstvo izvršbe denar, drugo premoženje (premičnine) in kot zadnje nepremičnine, ki jih dolžnik potrebuje za stalno bivališče (ali za poslovanje). Brez soglasja dolžnika je lahko njegovo stalno bivališče predmet izvršbe pred drugim premoženjem le zaradi pomembnega razloga.

 

Francoska zakonodaja daje zadolženim lastnikom nepremičnin možnost odloga izvršbe za čas do dveh let. V tem času ima dolžnik možnost za reprogramiranje dolga; gre za moratorij na odplačilo dolga z možnostjo, da se v tem času ne računajo obresti. Ta ukrep velja za kredite, ki so zavarovani z nepremičnino. Dolžnik ima še drugo možnost, in sicer postopek pri t.i. komisiji za prezadolženost (commission de surendettement). Kadar se dolžnik, ki ne zmore odplačevati svojih dolgov, obrne na komisijo in ta njegov primer sprejme, to pomeni možnost odloga izvršbe (npr. zaradi dolgov, kot so hipotekarni krediti, razen dolgov za preživnine). Dodatno lahko komisija primer napoti sodniku za izvršbe (Juge de l’exécution) z namenom odloga ukrepov izvršbe nad nepremičnino, ki je dolžnikov dom. Zakonodaja razlikuje med izvršbo nad nepremičninami, ki so dolžnikov dom, in ostalimi nepremičninami. V primeru, da je bila prisilno prodana stanovanjska nepremičnina, obstajajo določeni socialni ukrepi z namenom nastanitve dolžnika.

 

Na Hrvaškem postopke izvršbe in zavarovanja ureja Izvršilni zakon (Ovršni zakon). Zaradi problema velikega števila zadolženih državljanov z blokiranimi bančnimi računi (po nekaterih podatkih več kot 300.000) je naša južna soseda leta 2015 sprejela spremembe tega zakona, da bi zaščitila dolžnikove pravice; dolžnik ima pri sodni prodaji nepremičnine, v kateri stanuje in ki je nujna za zadovoljevanje njegovih osnovnih stanovanjskih potreb kot tudi vzdrževanih oseb, pravico ostati v nepremičnini kot najemnik eno leto. Plačevati mora najemnino. Dolžnik mora predlog vložiti pri sodišču. Sodišče ta predlog zavrne, če lahko upnik dolžniku zagotovi drugo enakovredno nepremičnino. Pri izvršbi na nepremičnino lahko dolžnik predlaga drugo sredstvo izvršbe, če zadostuje za poplačilo upnika. Hrvaški Izvršilni zakon vsebuje tudi določbo o zaščiti dostojanstva dolžnika, ki določa, da je pri izvajanju izvršbe treba biti pozoren na dostojanstvo dolžnika in da je izvršba zanj čim manj neugodna (5. člen).

 

Hrvaško ministrstvo za pravosodje naj bi pristopilo tudi k izdelavi novega Izvršilnega zakona, saj po mnenju mnogih obstoječi zakon ne pomaga socialno ogroženim stanovalcem, ki se morajo zaradi izvršbe izseliti. Stranka Živi zid pa celo zahteva, da se edina dolžnikova nepremičnina popolnoma izvzame iz možnosti za izvršbo.

 

 

Posledice takšnega zakona za socialno področje

 

Če sprejmemo tezo, da je revščina v Sloveniji kontinuiran proces naraščujočega razlaščanja državljanov na pragu revščine, potem nas ne bi smel presenetiti podatek, da se število dolžnikov vztrajno povečuje. Kar 280.000 ljudi v Sloveniji živi pod pragom revščine. Predlagatelji zatrjujejo, da želijo s predlaganim zakonom zmanjšati revščino v Sloveniji in da bi takšen zakon brez dvoma ugodno vplival tudi na znižanje depresije in na splošno izboljšanje zdravja znatnega dela doslej zelo ranljivega prebivalstva, ki mu je zaradi neplačanih računov grozila izselitev iz domačega stanovanja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
11
17.10.2019 23:00
Slovenski komunistični ideolog Edvard Kardelj je zapisal, da so junaki, kakršen je Kralj Matjaž, figure, v katerih je izražen ... Več.
Piše: Uredništvo
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
13
17.10.2019 03:30
Novi lastniki, nova metla, so govorili že pred leti, ko je uprava Stojana Petriča izvedla precej obširno prestrukturiranje nekoč ... Več.
Piše: Uredništvo
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
7
14.10.2019 23:00
Potem ko je spomladi klavrno propadel poskus imenovanja Mira Preka in Marka Pavlihe za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
3
13.10.2019 18:00
Kljub temu, da je središče svetovne pozornosti zadnje dni zaradi turške invazije usmerjeno na sever Sirije, pa razmere na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
0
12.10.2019 08:00
Zapis z naslovomZmeda v Mladiki zahteva popravek, ker napačno interpretira 27. člen Zakona o zunanjih zadevah in piše o ... Več.
Piše: Uredništvo
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
9
08.10.2019 21:40
Potem ko se je umaknil s položaja predsednika stranke in mesto prepustil operativno sposobnejšemu Zdravku Počivalšku, Miro Cerar ... Več.
Piše: Uredništvo
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
15
07.10.2019 18:00
Vladna koalicija bo razpadla, Marjan Šarec ne bo sposoben odpeljati mandata do konca, probleme bo imel tudi s predsedovanjem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Resnica o slovenskem BDP: Ali z rastjo v primerjavi z Evropsko unijo res zaostajamo?
4
03.10.2019 22:00
Bruto domači proizvod (BDP) se kljub precejšnjim omejitvam še vedno uporablja kot najbolj običajen pokazatelj razvitosti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Divjina Zmaga Šmitka (1): Mitično bivališče hudiča, demonov, duš in duhov, kraljestvo divjih živali, a tudi domovanje svetega
3
28.09.2019 08:30
Zadnja leta svojega življenja je slovenski etnolog in antropolog Zmago Šmitek - umrl je septembra lani - posvetil preučevanju ... Več.
Piše: Uredništvo
Šarčev fototermin z Melanio in Donaldom Trumpom v New Yorku ni nič drugega kot vladni "davkoplačevalski turizem"
9
25.09.2019 23:59
Razlog za udeležbo številčne vladne delegacije na tradicionalnem jesenskem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Šarčev minister za zdravje Aleš Šabeder ne bi smel postati generalni direktor Kliničnega centra, saj je bil na to mesto imenovan nezakonito!
11
24.09.2019 23:25
Aleš Šabeder, ki se te dni v New Yorku hvali, kako izjemno imamo v Sloveniji urejeno zdravstveno varstvo, je bil natankoleto in ... Več.
Piše: Uredništvo
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
12
19.09.2019 22:30
Vladimir Vodušek, ki je bil septembra lani zaradi izsiljevanja obsojen na poldrugo leto zapora, je na svoji spletni strani ... Več.
Piše: Uredništvo
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
3
15.09.2019 20:00
Priložnost za nakup slabih terjatev slovenskih bank so doslej uspešno izkoristili že različni tuji skladi, denimoYork, ki se ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Ponovno odkriti mojster (7. del): Se domovina sploh zaveda, kako ga ceni slovanska Praga in da ga osebno podpirata predsednik Masaryk in prva dama?
0
15.09.2019 11:00
Objavljamo zadnji del feljtona o Jožetu Plečniku, ki mu je Peter Krečič, njegovveliki raziskovalec, posvetil obsežno ... Več.
Piše: Uredništvo
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
16
12.09.2019 23:15
Današnje Kitajske ne moremo primerjati z nekdanjim japonskim cesarstvom, četudi se včasih zdi, da so Združene države Amerike do ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kot svinje z mehom: Vodstvo FIHO odgovarja sedmerici članov sveta te fundacije
0
12.09.2019 11:30
Skladno z določbami Zakona o medijih objavljamo odgovor vodstva Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
9
08.09.2019 23:15
V torek naj bi bilo jasno, kako se bodo razdelili prihodnji resorji Evropske komisije in katerega bo dobila Slovenija. Ali bo ... Več.
Piše: Andrej Dočinski
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
7
07.09.2019 00:00
V Iranu rojeni Ali Milani se je pri petih letih priselil v Veliko Britanijo. Kot kandidat laburistične stranke namerava odvzeti ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (6. del): "Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja."
1
06.09.2019 00:37
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
42
03.09.2019 23:00
Slovenija ne potrebuje več Evropske unije, kajti pri nas smo mi gospodar. Tujega nočemo, svojega ne damo. Pri nas se že od 1945. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
Uredništvo
Ogledov: 2,973
02/
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
Uredništvo
Ogledov: 2,614
03/
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
Uredništvo
Ogledov: 2,072
04/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,904
05/
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,647
06/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 1,366
07/
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 909
08/
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,479
09/
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,066
10/
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
Božo Cerar
Ogledov: 963