Razkrivamo

Deložacije in prodaje stanovanj na dražbah zaradi absurdnih dolgov bi ustavil zakon, ki prepoveduje izvršbe nad standardnim stanovanjem

Skupina pravnikov je pripravila predlog zakona, s katerim bi prepovedali izvršbe nad t.i. standardnim stanovanjem, s čemer bi se preprečile deložacije družin zaradi pogosto absurdnih dolgov in terjatev upnikov. V tokratnem prispevku bomo objavili obrazložitev tega predloga, naslednjič pa tudi besedilo zakona, ki se utegne kmalu znajti v zakonodajnih klopeh.

11.05.2017 00:14
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   stanovanje   rubež   deložacija   zakon   standardno stanovanje   Velika Britanija   lastnik   dolžnik   upnik

Predlagani zakon določa pravila o zaščiti standardnega stanovanja pred vsemi oblikami finančnih izterjav, izvršb ali rubežev. Prepoveduje nesorazmerne posege pri izvršbah na nepremičnine. Določa, da je šele po predhodni neuspeli izterjavi na denarna sredstva in vrednostne papirje mogoče začeti izvršbo na nepremičnine, ki so vrednostno sorazmerne z višino izkazane terjatve upnika.

Predlagatelji se v obrazložitvi sklicujejo na misel profesorja in strokovnjaka za rimsko pravo Janeza Kranjca, češ da bi moral biti vsak zakon tak, da bo čim bolje služil svojemu namenu in da ne bo puščal odprtih pomembnih vprašanj, obenem pa bi moral biti razumljiv in natančen, saj le tako probleme rešuje, ne pa jih povzroča. Izvirni greh, ki ga v zadnjem času pogosto razkrivajo tudi mediji, je množica nerazumno in protipravno vodenih izvršilnih postopkov, pri katerih se pogosto za bagatelne zneske ljudem odvzemajo premičnine in nepremičnine neprimerno večje vrednosti, kot znaša dolg, denimo hiše in stanovanja. Morda se kdo še spomni primera izpred nekaj let iz Litije, kjer so v postopku izvršbe za terjano glavnico v višini 124 evrov na koncu prodali dolžnikovo stanovanjsko hišo. V tej absurdni situciji je sodstvo zaradi izterjave 124,38 evrov na dražbi za polovično ceno prodalo hišo, vredno okoli 150.000 evrov. Večina pravnih strokovnjakov v tem ni videla posebnega problema - svetla izjema je bil kvečjemu Boštjan M. Zupančič, tedanji sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice - niti ne protiustavnosti. Pa je šlo v litijskem primeru bržkone prav za to: za kršitev načela pravičnosti in sorazmernosti, za kršitev načela pravne države, varstva človekove osebnosti in dostojanstva ter načel enakosti, varstvo lastnine, pravice do osebnega dostojanstva in varnosti ... In če poskušamo pod te nesporne ugotovitve potegniti črto, potem pridemo do spoznanja, da je s takšnim postopkom izvršbe (rubeža nepremičnine) nekaj hudo narobe, saj bolj kot na korektno sodno izvršbo spominja na - rop.

 

Izgovori glede eventualno namernega izigravanja neplačila majhne vsote ne opravičujejo brutalnosti države pri izterjavi dolga. Še posebej zato ne, ker na dražbi prodana nepremičnina ni katerakoli nepremičnina, ampak stanovanjska hiša; stanovanje pa je po 36. členu slovenske ustave nedotakljivo in predmet posebnega varstva. Resda predvsem glede preiskav, vendar prvi odstavek 36. člena zagotavlja nedotakljivost stanovanja nasploh. Posebej vznemirja tolmačenje 15. člena ustave, ki določa uresničevanje pravic, kot tudi 21. člena, s katerim se izrecno zagotavlja spoštovanje človekove osebnosti in dostojanstva v vseh pravnih postopkih (ob tem ne gre pozabiti, da 34. člen naše ustave pravi, da ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti). Ključni pomislek je namreč v vprašanju, kakšna (pravna) varnost pa je to, da lahko lastnik stanovanja tako lahkotno, predvsem pa nesmiselno, zaradi kapric sodnega sistema, izgubi svoje stanovanje, ki sicer tudi samo uživa posebno varstvo. V litijski zgodbi dobesedno za drobiž. Za 124,38 evrov dolga. Zdi se, da je v ozadju takših iracionalnih, celo absurdnih postopkov čisto navadno oblastno nasilje pravosodnega podsistema, ki teži k vzpostavljanju masovnega zastraševanja, ne pa k etično utemeljenim odločitvam, ki jih dejansko terja ustava.

 

Litijski primer seveda ni osamljen. Praksa daje nove in nove primere, ko sodna oblast na podlagi škandalozne zakonodaje lahkotno pretvarja državljane v brezdomce. Pa ne le dolžnike, ampak skupaj z njimi tudi njihove partnerje, otroke, sorodnike ... Brezobzirno se povečuje tudi število odklopov elektrike, vode in kurjave. Kritiki ob tem opozarjajo - poleg na našo lastno ustavo - še na vrsto eksplicitnih določb mednarodnih konvencij, zlasti Splošne deklaracije o človekovih pravicah: "Socialne varnosti ni, če ni doma." Dom pa je stanovanje. Predlagatelji so zaradi vsega tega pripravili predlog Zakona o prepovedi izvršb nad standardnim stanovanjem, ki naj bi - če bo seveda sprejet - vsem, ki so že lastniki stanovanj, omogočil, da to tudi ostanejo, vsaj v tistem obsegu, kot ga določa predlagani zakon s pojmom "standardnega stanovanja".

 

 

Razlogi za sprejem takšnega zakona

 

Pametni vladarji so že pred tisočletji razumeli, da je treba pomagali ljudstvu ob velikih katastrofah. Od starodavnih zakonikov Babiloncev, Hetitov, Rimljanov, prek Tore in Talmuda, pa vse do Velike listine svoboščin (Magna Charta Libertatum, 1215), ki ji je sledil zakon Habeas Corpus (1679). Slednji je prvi v zgodovini človeštva ostro začrtal bistvene pravice obdolžencev, ki so morali biti ob odvzemu prostosti zaslišani že v 24 urah po nekaj kratkih predhodnih procedurah. Virginijska deklaracija o pravicah (1776) je kot prva meščanska listina svoboščin navdihnila tudi francosko Deklaracijo o pravicah človeka in državljana (1789), tej pa je sledila deklaracija iz leta 1793. Že v svojem prvem členu pravi: "Cilj družbe je skupna sreča. Vlada je ustanovljena zato, da bi zagotavljala človeku uživanje njegovih naravnih in nezastarljivih pravic." Družba je dolžna preživljati državljane, ki so v stiski, bodisi tako, da jim preskrbi delo, bodisi tako, da preskrbi sredstva za preživljanje tistim, ki niso sposobni za delo.

 

Visoka pravna filozofija že dolgo daje intonacijo bolj pošteni zakonodaji, liberalnejšim in pravičnejšim sodnim odločbam v demokratično razvitejših družbah. Arthur Kaufmann je v svojem sijajnem delu Uvod v filozofijo prava zato zapisal, da mora filozofijo prava v postmoderni dobi določati skrb za pravo, to pa pomeni skrb za človeka; še več, skrb za življenje nasploh v vseh njegovih oblikah.

 

 

Cilji, načela in glavne rešitve predlaganega zakona

 

Izvajanje 78. člena Ustave Republike Slovenije, ki pravi, da "država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje", zagotavljanje trajne in učinkovite pravice do doma in preprečevanje brezdomstva, določitev standardnega stanovanja, ki omogoča dostojno bivanje in normalno rabo. Uresničevanje 17. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki vsakomur zagotavlja zakonito varstvo pred samovoljnim in nezakonitim vmešavanjem v zasebno življenje, v družino, v stanovanje itd. Bistvena tri načela, na katera se opirajo predlagatelji, so torej:

 

- ustavna pravica do dostojnega življenja,

- načelo socialne pravičnosti,

- načelo sorazmernosti,

- izvrševanje konvencije o varstvu človekovih pravic.

 

Predlagani zakon določa pravila o zaščiti standardnega stanovanja pred vsemi oblikami finančnih izterjav, izvršb ali rubežev. Prepoveduje nesorazmerne posege pri izvršbah na nepremičnine, saj določa, da je šele po predhodni neuspeli izterjavi na denarna sredstva in vrednostne papirje mogoče začeti izvršbo na nepremičnine, ki so vrednostno sorazmerne z višino izkazane terjatve upnika. Za standardno stanovanje se šteje stanovanje v ustreznem obsegu površine glede na število članov družine oziroma upravičenih uporabnikov stanovanja, ki omogoča dostojno bivanje in normalno rabo. Standardno stanovanje znaša za lastnika, kadar je edini stanovalec, od 25 do 30 kvadratnih metrov, za dva solastnika ali dva sostanovalca od 45 do 50 m2, za družine s tremi člani od 50 do 55 m2; za vsakega nadaljnega člana se površina poveča za 5 m2.

 

Predlagatelji predvidevajo, da bo zakon zakona vplival na odhodke iz državnega proračuna v višini 90.000 evrov letno. Strošek naj bi šel iz naslova zagotavljanja sredstev za izdelavo projektne dokumentacije in nujnih posegov za izločitev standardnega stanovanja v samostojno funkcionalno enoto, ter za vknjižbo etažne lastnine na standardnem stanovanju. Takšen strošek se zdi ob vsej javni porabi (beri: razsipnosti) res minimalen. Poleg tega predlog tega zakona ni predmet usklajevanja s pravnim redom Evropske unije. To področje je namreč del suverenega notranjega prava članic. Ureditve so sicer različne, vendar gredo vedno bolj v smer razumnega, sorazmernega posega v dolžnikovo nepremičnino (bivališče oziroma stanovanje), ko gre za vprašanje izvršbe.

 

 

Britanska praksa je lahko za vzor

 

Velika Britanija ima namreč zakonsko določen limit za izvršbo, ki daje sodniku diskrecijsko možnost, da glede na vse okoliščine posameznega primera odloča o izvršbi na nepremično. Pri tem je pomembno vodilo zaščita bivališča, kar deluje kot pomembna oblika zaščite dolžnika. V britanskem zakonu je zato določen prag oziroma najmanjši znesek, pod katerim prisilna prodaja stanovanja ni možna: 1000 funtov. Britanski zakon o sodiščih in izvršbi tudi pravi, da mora sodišče pri odločanju o izvršbi upoštevati osebne okoliščine dolžnika in ali bi lahko bil v primeru izvršbe katerikoli drug upnik neupravičeno oškodovan. Postopek glede izvršbe in sodna prodaja vedno potekata na sodišču, saj se zahteva zaslišanje pred sodnikom, ki odloča po preudarku, od primera do primera ter na podlagi sodne prakse. Sodnik ima diskrecijsko možnost, da glede na vse okoliščine primera izvršbe na nepremično ne dovoli. Pri tem mora upoštevati: sorazmernost dolga v primerjavi s sredstvi in obveznostmi dolžnika in upnika; ali je nepremičnina stalno prebivališče dolžnika, njegovo drugo prebivališče ali nepremičnina služi za poslovne namene; interese ostalih, ki prebivajo v nepremičnini (en lastnik, solastniki, otroci itn.); ravnotežje med pravico upnika izterjati dolg in pravico dolžnika in njegove družine v zvezi z družinskim domom v skladu z 8. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah (pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja); premislek, ali gre za namerno neplačilo dolga, ali pa je v resnici malo verjetno, da bi bil dolg povrnjen brez sodne prodaje.

 

Ni odveč poudariti, da se morajo britanski sodniki v tovrstnih postopkih držati tudi smernic Pravil o pravdnem postopku (Civil Procedure Rules), ki svetujejo sodnikom, da je sodna prodaja "skrajna sankcija" in "drakonski korak za povrnitev dolga". Sodniki so prav tako pred dilemo, ali bi bilo treba dati dolžniku zadnjo možnost, da povrne dolg (v enkratnem znesku ali v obrokih), ter mu odobriti dodaten čas za plačilo dolga (Impact Assessment).

 

 

Evropska praksa

 

V finskem Zakonu o izvršbi nepremičnina ni izvzeta iz sredstva izvršbe. Izvršba je možna na nepremičnino, v kateri dolžnik biva, in tudi na njegov solastniški delež v stanovanjski družbi, ki je lastnik nepremičnine s stanovanji. Je pa določen vrstni red sredstev izvršbe, po katerem je prvo sredstvo izvršbe denar, drugo premoženje (premičnine) in kot zadnje nepremičnine, ki jih dolžnik potrebuje za stalno bivališče (ali za poslovanje). Brez soglasja dolžnika je lahko njegovo stalno bivališče predmet izvršbe pred drugim premoženjem le zaradi pomembnega razloga.

 

Francoska zakonodaja daje zadolženim lastnikom nepremičnin možnost odloga izvršbe za čas do dveh let. V tem času ima dolžnik možnost za reprogramiranje dolga; gre za moratorij na odplačilo dolga z možnostjo, da se v tem času ne računajo obresti. Ta ukrep velja za kredite, ki so zavarovani z nepremičnino. Dolžnik ima še drugo možnost, in sicer postopek pri t.i. komisiji za prezadolženost (commission de surendettement). Kadar se dolžnik, ki ne zmore odplačevati svojih dolgov, obrne na komisijo in ta njegov primer sprejme, to pomeni možnost odloga izvršbe (npr. zaradi dolgov, kot so hipotekarni krediti, razen dolgov za preživnine). Dodatno lahko komisija primer napoti sodniku za izvršbe (Juge de l’exécution) z namenom odloga ukrepov izvršbe nad nepremičnino, ki je dolžnikov dom. Zakonodaja razlikuje med izvršbo nad nepremičninami, ki so dolžnikov dom, in ostalimi nepremičninami. V primeru, da je bila prisilno prodana stanovanjska nepremičnina, obstajajo določeni socialni ukrepi z namenom nastanitve dolžnika.

 

Na Hrvaškem postopke izvršbe in zavarovanja ureja Izvršilni zakon (Ovršni zakon). Zaradi problema velikega števila zadolženih državljanov z blokiranimi bančnimi računi (po nekaterih podatkih več kot 300.000) je naša južna soseda leta 2015 sprejela spremembe tega zakona, da bi zaščitila dolžnikove pravice; dolžnik ima pri sodni prodaji nepremičnine, v kateri stanuje in ki je nujna za zadovoljevanje njegovih osnovnih stanovanjskih potreb kot tudi vzdrževanih oseb, pravico ostati v nepremičnini kot najemnik eno leto. Plačevati mora najemnino. Dolžnik mora predlog vložiti pri sodišču. Sodišče ta predlog zavrne, če lahko upnik dolžniku zagotovi drugo enakovredno nepremičnino. Pri izvršbi na nepremičnino lahko dolžnik predlaga drugo sredstvo izvršbe, če zadostuje za poplačilo upnika. Hrvaški Izvršilni zakon vsebuje tudi določbo o zaščiti dostojanstva dolžnika, ki določa, da je pri izvajanju izvršbe treba biti pozoren na dostojanstvo dolžnika in da je izvršba zanj čim manj neugodna (5. člen).

 

Hrvaško ministrstvo za pravosodje naj bi pristopilo tudi k izdelavi novega Izvršilnega zakona, saj po mnenju mnogih obstoječi zakon ne pomaga socialno ogroženim stanovalcem, ki se morajo zaradi izvršbe izseliti. Stranka Živi zid pa celo zahteva, da se edina dolžnikova nepremičnina popolnoma izvzame iz možnosti za izvršbo.

 

 

Posledice takšnega zakona za socialno področje

 

Če sprejmemo tezo, da je revščina v Sloveniji kontinuiran proces naraščujočega razlaščanja državljanov na pragu revščine, potem nas ne bi smel presenetiti podatek, da se število dolžnikov vztrajno povečuje. Kar 280.000 ljudi v Sloveniji živi pod pragom revščine. Predlagatelji zatrjujejo, da želijo s predlaganim zakonom zmanjšati revščino v Sloveniji in da bi takšen zakon brez dvoma ugodno vplival tudi na znižanje depresije in na splošno izboljšanje zdravja znatnega dela doslej zelo ranljivega prebivalstva, ki mu je zaradi neplačanih računov grozila izselitev iz domačega stanovanja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
10
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.034
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.270
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.049
04/
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.769
05/
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
Bine Kordež
Ogledov: 1.607
06/
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.770
07/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.397
08/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.232
09/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.084
10/
"Če bi se v Sloveniji ravnali po švedskem modelu, bi imeli vsaj 1200 mrtvih, a lahko bi jih imeli veliko več, če bi zdravstveni sistem odpovedal."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.077