Razkrivamo

Deložacije in prodaje stanovanj na dražbah zaradi absurdnih dolgov bi ustavil zakon, ki prepoveduje izvršbe nad standardnim stanovanjem

Skupina pravnikov je pripravila predlog zakona, s katerim bi prepovedali izvršbe nad t.i. standardnim stanovanjem, s čemer bi se preprečile deložacije družin zaradi pogosto absurdnih dolgov in terjatev upnikov. V tokratnem prispevku bomo objavili obrazložitev tega predloga, naslednjič pa tudi besedilo zakona, ki se utegne kmalu znajti v zakonodajnih klopeh.

11.05.2017 00:14
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   stanovanje   rubež   deložacija   zakon   standardno stanovanje   Velika Britanija   lastnik   dolžnik   upnik

Predlagani zakon določa pravila o zaščiti standardnega stanovanja pred vsemi oblikami finančnih izterjav, izvršb ali rubežev. Prepoveduje nesorazmerne posege pri izvršbah na nepremičnine. Določa, da je šele po predhodni neuspeli izterjavi na denarna sredstva in vrednostne papirje mogoče začeti izvršbo na nepremičnine, ki so vrednostno sorazmerne z višino izkazane terjatve upnika.

Predlagatelji se v obrazložitvi sklicujejo na misel profesorja in strokovnjaka za rimsko pravo Janeza Kranjca, češ da bi moral biti vsak zakon tak, da bo čim bolje služil svojemu namenu in da ne bo puščal odprtih pomembnih vprašanj, obenem pa bi moral biti razumljiv in natančen, saj le tako probleme rešuje, ne pa jih povzroča. Izvirni greh, ki ga v zadnjem času pogosto razkrivajo tudi mediji, je množica nerazumno in protipravno vodenih izvršilnih postopkov, pri katerih se pogosto za bagatelne zneske ljudem odvzemajo premičnine in nepremičnine neprimerno večje vrednosti, kot znaša dolg, denimo hiše in stanovanja. Morda se kdo še spomni primera izpred nekaj let iz Litije, kjer so v postopku izvršbe za terjano glavnico v višini 124 evrov na koncu prodali dolžnikovo stanovanjsko hišo. V tej absurdni situciji je sodstvo zaradi izterjave 124,38 evrov na dražbi za polovično ceno prodalo hišo, vredno okoli 150.000 evrov. Večina pravnih strokovnjakov v tem ni videla posebnega problema - svetla izjema je bil kvečjemu Boštjan M. Zupančič, tedanji sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice - niti ne protiustavnosti. Pa je šlo v litijskem primeru bržkone prav za to: za kršitev načela pravičnosti in sorazmernosti, za kršitev načela pravne države, varstva človekove osebnosti in dostojanstva ter načel enakosti, varstvo lastnine, pravice do osebnega dostojanstva in varnosti ... In če poskušamo pod te nesporne ugotovitve potegniti črto, potem pridemo do spoznanja, da je s takšnim postopkom izvršbe (rubeža nepremičnine) nekaj hudo narobe, saj bolj kot na korektno sodno izvršbo spominja na - rop.

 

Izgovori glede eventualno namernega izigravanja neplačila majhne vsote ne opravičujejo brutalnosti države pri izterjavi dolga. Še posebej zato ne, ker na dražbi prodana nepremičnina ni katerakoli nepremičnina, ampak stanovanjska hiša; stanovanje pa je po 36. členu slovenske ustave nedotakljivo in predmet posebnega varstva. Resda predvsem glede preiskav, vendar prvi odstavek 36. člena zagotavlja nedotakljivost stanovanja nasploh. Posebej vznemirja tolmačenje 15. člena ustave, ki določa uresničevanje pravic, kot tudi 21. člena, s katerim se izrecno zagotavlja spoštovanje človekove osebnosti in dostojanstva v vseh pravnih postopkih (ob tem ne gre pozabiti, da 34. člen naše ustave pravi, da ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti). Ključni pomislek je namreč v vprašanju, kakšna (pravna) varnost pa je to, da lahko lastnik stanovanja tako lahkotno, predvsem pa nesmiselno, zaradi kapric sodnega sistema, izgubi svoje stanovanje, ki sicer tudi samo uživa posebno varstvo. V litijski zgodbi dobesedno za drobiž. Za 124,38 evrov dolga. Zdi se, da je v ozadju takših iracionalnih, celo absurdnih postopkov čisto navadno oblastno nasilje pravosodnega podsistema, ki teži k vzpostavljanju masovnega zastraševanja, ne pa k etično utemeljenim odločitvam, ki jih dejansko terja ustava.

 

Litijski primer seveda ni osamljen. Praksa daje nove in nove primere, ko sodna oblast na podlagi škandalozne zakonodaje lahkotno pretvarja državljane v brezdomce. Pa ne le dolžnike, ampak skupaj z njimi tudi njihove partnerje, otroke, sorodnike ... Brezobzirno se povečuje tudi število odklopov elektrike, vode in kurjave. Kritiki ob tem opozarjajo - poleg na našo lastno ustavo - še na vrsto eksplicitnih določb mednarodnih konvencij, zlasti Splošne deklaracije o človekovih pravicah: "Socialne varnosti ni, če ni doma." Dom pa je stanovanje. Predlagatelji so zaradi vsega tega pripravili predlog Zakona o prepovedi izvršb nad standardnim stanovanjem, ki naj bi - če bo seveda sprejet - vsem, ki so že lastniki stanovanj, omogočil, da to tudi ostanejo, vsaj v tistem obsegu, kot ga določa predlagani zakon s pojmom "standardnega stanovanja".

 

 

Razlogi za sprejem takšnega zakona

 

Pametni vladarji so že pred tisočletji razumeli, da je treba pomagali ljudstvu ob velikih katastrofah. Od starodavnih zakonikov Babiloncev, Hetitov, Rimljanov, prek Tore in Talmuda, pa vse do Velike listine svoboščin (Magna Charta Libertatum, 1215), ki ji je sledil zakon Habeas Corpus (1679). Slednji je prvi v zgodovini človeštva ostro začrtal bistvene pravice obdolžencev, ki so morali biti ob odvzemu prostosti zaslišani že v 24 urah po nekaj kratkih predhodnih procedurah. Virginijska deklaracija o pravicah (1776) je kot prva meščanska listina svoboščin navdihnila tudi francosko Deklaracijo o pravicah človeka in državljana (1789), tej pa je sledila deklaracija iz leta 1793. Že v svojem prvem členu pravi: "Cilj družbe je skupna sreča. Vlada je ustanovljena zato, da bi zagotavljala človeku uživanje njegovih naravnih in nezastarljivih pravic." Družba je dolžna preživljati državljane, ki so v stiski, bodisi tako, da jim preskrbi delo, bodisi tako, da preskrbi sredstva za preživljanje tistim, ki niso sposobni za delo.

 

Visoka pravna filozofija že dolgo daje intonacijo bolj pošteni zakonodaji, liberalnejšim in pravičnejšim sodnim odločbam v demokratično razvitejših družbah. Arthur Kaufmann je v svojem sijajnem delu Uvod v filozofijo prava zato zapisal, da mora filozofijo prava v postmoderni dobi določati skrb za pravo, to pa pomeni skrb za človeka; še več, skrb za življenje nasploh v vseh njegovih oblikah.

 

 

Cilji, načela in glavne rešitve predlaganega zakona

 

Izvajanje 78. člena Ustave Republike Slovenije, ki pravi, da "država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje", zagotavljanje trajne in učinkovite pravice do doma in preprečevanje brezdomstva, določitev standardnega stanovanja, ki omogoča dostojno bivanje in normalno rabo. Uresničevanje 17. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki vsakomur zagotavlja zakonito varstvo pred samovoljnim in nezakonitim vmešavanjem v zasebno življenje, v družino, v stanovanje itd. Bistvena tri načela, na katera se opirajo predlagatelji, so torej:

 

- ustavna pravica do dostojnega življenja,

- načelo socialne pravičnosti,

- načelo sorazmernosti,

- izvrševanje konvencije o varstvu človekovih pravic.

 

Predlagani zakon določa pravila o zaščiti standardnega stanovanja pred vsemi oblikami finančnih izterjav, izvršb ali rubežev. Prepoveduje nesorazmerne posege pri izvršbah na nepremičnine, saj določa, da je šele po predhodni neuspeli izterjavi na denarna sredstva in vrednostne papirje mogoče začeti izvršbo na nepremičnine, ki so vrednostno sorazmerne z višino izkazane terjatve upnika. Za standardno stanovanje se šteje stanovanje v ustreznem obsegu površine glede na število članov družine oziroma upravičenih uporabnikov stanovanja, ki omogoča dostojno bivanje in normalno rabo. Standardno stanovanje znaša za lastnika, kadar je edini stanovalec, od 25 do 30 kvadratnih metrov, za dva solastnika ali dva sostanovalca od 45 do 50 m2, za družine s tremi člani od 50 do 55 m2; za vsakega nadaljnega člana se površina poveča za 5 m2.

 

Predlagatelji predvidevajo, da bo zakon zakona vplival na odhodke iz državnega proračuna v višini 90.000 evrov letno. Strošek naj bi šel iz naslova zagotavljanja sredstev za izdelavo projektne dokumentacije in nujnih posegov za izločitev standardnega stanovanja v samostojno funkcionalno enoto, ter za vknjižbo etažne lastnine na standardnem stanovanju. Takšen strošek se zdi ob vsej javni porabi (beri: razsipnosti) res minimalen. Poleg tega predlog tega zakona ni predmet usklajevanja s pravnim redom Evropske unije. To področje je namreč del suverenega notranjega prava članic. Ureditve so sicer različne, vendar gredo vedno bolj v smer razumnega, sorazmernega posega v dolžnikovo nepremičnino (bivališče oziroma stanovanje), ko gre za vprašanje izvršbe.

 

 

Britanska praksa je lahko za vzor

 

Velika Britanija ima namreč zakonsko določen limit za izvršbo, ki daje sodniku diskrecijsko možnost, da glede na vse okoliščine posameznega primera odloča o izvršbi na nepremično. Pri tem je pomembno vodilo zaščita bivališča, kar deluje kot pomembna oblika zaščite dolžnika. V britanskem zakonu je zato določen prag oziroma najmanjši znesek, pod katerim prisilna prodaja stanovanja ni možna: 1000 funtov. Britanski zakon o sodiščih in izvršbi tudi pravi, da mora sodišče pri odločanju o izvršbi upoštevati osebne okoliščine dolžnika in ali bi lahko bil v primeru izvršbe katerikoli drug upnik neupravičeno oškodovan. Postopek glede izvršbe in sodna prodaja vedno potekata na sodišču, saj se zahteva zaslišanje pred sodnikom, ki odloča po preudarku, od primera do primera ter na podlagi sodne prakse. Sodnik ima diskrecijsko možnost, da glede na vse okoliščine primera izvršbe na nepremično ne dovoli. Pri tem mora upoštevati: sorazmernost dolga v primerjavi s sredstvi in obveznostmi dolžnika in upnika; ali je nepremičnina stalno prebivališče dolžnika, njegovo drugo prebivališče ali nepremičnina služi za poslovne namene; interese ostalih, ki prebivajo v nepremičnini (en lastnik, solastniki, otroci itn.); ravnotežje med pravico upnika izterjati dolg in pravico dolžnika in njegove družine v zvezi z družinskim domom v skladu z 8. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah (pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja); premislek, ali gre za namerno neplačilo dolga, ali pa je v resnici malo verjetno, da bi bil dolg povrnjen brez sodne prodaje.

 

Ni odveč poudariti, da se morajo britanski sodniki v tovrstnih postopkih držati tudi smernic Pravil o pravdnem postopku (Civil Procedure Rules), ki svetujejo sodnikom, da je sodna prodaja "skrajna sankcija" in "drakonski korak za povrnitev dolga". Sodniki so prav tako pred dilemo, ali bi bilo treba dati dolžniku zadnjo možnost, da povrne dolg (v enkratnem znesku ali v obrokih), ter mu odobriti dodaten čas za plačilo dolga (Impact Assessment).

 

 

Evropska praksa

 

V finskem Zakonu o izvršbi nepremičnina ni izvzeta iz sredstva izvršbe. Izvršba je možna na nepremičnino, v kateri dolžnik biva, in tudi na njegov solastniški delež v stanovanjski družbi, ki je lastnik nepremičnine s stanovanji. Je pa določen vrstni red sredstev izvršbe, po katerem je prvo sredstvo izvršbe denar, drugo premoženje (premičnine) in kot zadnje nepremičnine, ki jih dolžnik potrebuje za stalno bivališče (ali za poslovanje). Brez soglasja dolžnika je lahko njegovo stalno bivališče predmet izvršbe pred drugim premoženjem le zaradi pomembnega razloga.

 

Francoska zakonodaja daje zadolženim lastnikom nepremičnin možnost odloga izvršbe za čas do dveh let. V tem času ima dolžnik možnost za reprogramiranje dolga; gre za moratorij na odplačilo dolga z možnostjo, da se v tem času ne računajo obresti. Ta ukrep velja za kredite, ki so zavarovani z nepremičnino. Dolžnik ima še drugo možnost, in sicer postopek pri t.i. komisiji za prezadolženost (commission de surendettement). Kadar se dolžnik, ki ne zmore odplačevati svojih dolgov, obrne na komisijo in ta njegov primer sprejme, to pomeni možnost odloga izvršbe (npr. zaradi dolgov, kot so hipotekarni krediti, razen dolgov za preživnine). Dodatno lahko komisija primer napoti sodniku za izvršbe (Juge de l’exécution) z namenom odloga ukrepov izvršbe nad nepremičnino, ki je dolžnikov dom. Zakonodaja razlikuje med izvršbo nad nepremičninami, ki so dolžnikov dom, in ostalimi nepremičninami. V primeru, da je bila prisilno prodana stanovanjska nepremičnina, obstajajo določeni socialni ukrepi z namenom nastanitve dolžnika.

 

Na Hrvaškem postopke izvršbe in zavarovanja ureja Izvršilni zakon (Ovršni zakon). Zaradi problema velikega števila zadolženih državljanov z blokiranimi bančnimi računi (po nekaterih podatkih več kot 300.000) je naša južna soseda leta 2015 sprejela spremembe tega zakona, da bi zaščitila dolžnikove pravice; dolžnik ima pri sodni prodaji nepremičnine, v kateri stanuje in ki je nujna za zadovoljevanje njegovih osnovnih stanovanjskih potreb kot tudi vzdrževanih oseb, pravico ostati v nepremičnini kot najemnik eno leto. Plačevati mora najemnino. Dolžnik mora predlog vložiti pri sodišču. Sodišče ta predlog zavrne, če lahko upnik dolžniku zagotovi drugo enakovredno nepremičnino. Pri izvršbi na nepremičnino lahko dolžnik predlaga drugo sredstvo izvršbe, če zadostuje za poplačilo upnika. Hrvaški Izvršilni zakon vsebuje tudi določbo o zaščiti dostojanstva dolžnika, ki določa, da je pri izvajanju izvršbe treba biti pozoren na dostojanstvo dolžnika in da je izvršba zanj čim manj neugodna (5. člen).

 

Hrvaško ministrstvo za pravosodje naj bi pristopilo tudi k izdelavi novega Izvršilnega zakona, saj po mnenju mnogih obstoječi zakon ne pomaga socialno ogroženim stanovalcem, ki se morajo zaradi izvršbe izseliti. Stranka Živi zid pa celo zahteva, da se edina dolžnikova nepremičnina popolnoma izvzame iz možnosti za izvršbo.

 

 

Posledice takšnega zakona za socialno področje

 

Če sprejmemo tezo, da je revščina v Sloveniji kontinuiran proces naraščujočega razlaščanja državljanov na pragu revščine, potem nas ne bi smel presenetiti podatek, da se število dolžnikov vztrajno povečuje. Kar 280.000 ljudi v Sloveniji živi pod pragom revščine. Predlagatelji zatrjujejo, da želijo s predlaganim zakonom zmanjšati revščino v Sloveniji in da bi takšen zakon brez dvoma ugodno vplival tudi na znižanje depresije in na splošno izboljšanje zdravja znatnega dela doslej zelo ranljivega prebivalstva, ki mu je zaradi neplačanih računov grozila izselitev iz domačega stanovanja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
11
19.09.2019 22:30
Vladimir Vodušek, ki je bil septembra lani zaradi izsiljevanja obsojen na poldrugo leto zapora, je na svoji spletni strani ... Več.
Piše: Uredništvo
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
3
15.09.2019 20:00
Priložnost za nakup slabih terjatev slovenskih bank so doslej uspešno izkoristili že različni tuji skladi, denimoYork, ki se ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Ponovno odkriti mojster (7. del): Se domovina sploh zaveda, kako ga ceni slovanska Praga in da ga osebno podpirata predsednik Masaryk in prva dama?
0
15.09.2019 11:00
Objavljamo zadnji del feljtona o Jožetu Plečniku, ki mu je Peter Krečič, njegovveliki raziskovalec, posvetil obsežno ... Več.
Piše: Uredništvo
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
16
12.09.2019 23:15
Današnje Kitajske ne moremo primerjati z nekdanjim japonskim cesarstvom, četudi se včasih zdi, da so Združene države Amerike do ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kot svinje z mehom: Vodstvo FIHO odgovarja sedmerici članov sveta te fundacije
0
12.09.2019 11:30
Skladno z določbami Zakona o medijih objavljamo odgovor vodstva Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
9
08.09.2019 23:15
V torek naj bi bilo jasno, kako se bodo razdelili prihodnji resorji Evropske komisije in katerega bo dobila Slovenija. Ali bo ... Več.
Piše: Andrej Dočinski
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
7
07.09.2019 00:00
V Iranu rojeni Ali Milani se je pri petih letih priselil v Veliko Britanijo. Kot kandidat laburistične stranke namerava odvzeti ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (6. del): "Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja."
1
06.09.2019 00:37
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
42
03.09.2019 23:00
Slovenija ne potrebuje več Evropske unije, kajti pri nas smo mi gospodar. Tujega nočemo, svojega ne damo. Pri nas se že od 1945. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (5. del): "Prva dolžnost človeka je, da ostane pošten!"
0
01.09.2019 10:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Miro Prek: Za njegov sodniški stolček v Luksemburgu se brutalno lobira, tudi v Sodnem svetu
1
30.08.2019 23:59
31. avgusta formalno poteče mandat slovenskemu sodniku na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu Miru Preku, ki je bil deležen obtožb ... Več.
Piše: Uredništvo
Razumeti Azijo: Dolgoletni ameriški pritiski na Japonsko so bili ključni za napad na Pearl Harbour
11
27.08.2019 19:00
Naivno je govoriti o tem, da leži naša prihodnost v Aziji, kajti težišče globalne ekonomije, financ in tudi geopolitike se je že ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ponovno odkriti mojster (4. del): "Ljubljana je neznosno grda. Ali je ona izraz ljudske duše? Potem je čudno z nami."
0
24.08.2019 18:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
4
23.08.2019 22:30
Eskalacija napetosti med ZDA in Kitajsko, upočasnitev globalne gospodarske krize, valute, finančni trgi ... Od začetka tega ... Več.
Piše: Uredništvo
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
12
21.08.2019 19:29
Letošnje Dneve poezije in vina na Ptuju otvarja Ilija Trojanow, v Bolgariji rojeni pisatelj, prevajalec, založnik in aktivist, ... Več.
Piše: Uredništvo
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
5
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
7
15.08.2019 00:05
Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
1
11.08.2019 09:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,270
02/
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,309
03/
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 1,596
04/
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
Tilen Majnardi
Ogledov: 1,654
05/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,676
06/
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,559
07/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,141
08/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,244
09/
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 633
10/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,413