Razkrivamo

Deložacije in prodaje stanovanj na dražbah zaradi absurdnih dolgov bi ustavil zakon, ki prepoveduje izvršbe nad standardnim stanovanjem

Skupina pravnikov je pripravila predlog zakona, s katerim bi prepovedali izvršbe nad t.i. standardnim stanovanjem, s čemer bi se preprečile deložacije družin zaradi pogosto absurdnih dolgov in terjatev upnikov. V tokratnem prispevku bomo objavili obrazložitev tega predloga, naslednjič pa tudi besedilo zakona, ki se utegne kmalu znajti v zakonodajnih klopeh.

11.05.2017 00:14
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   stanovanje   rubež   deložacija   zakon   standardno stanovanje   Velika Britanija   lastnik   dolžnik   upnik

Predlagani zakon določa pravila o zaščiti standardnega stanovanja pred vsemi oblikami finančnih izterjav, izvršb ali rubežev. Prepoveduje nesorazmerne posege pri izvršbah na nepremičnine. Določa, da je šele po predhodni neuspeli izterjavi na denarna sredstva in vrednostne papirje mogoče začeti izvršbo na nepremičnine, ki so vrednostno sorazmerne z višino izkazane terjatve upnika.

Predlagatelji se v obrazložitvi sklicujejo na misel profesorja in strokovnjaka za rimsko pravo Janeza Kranjca, češ da bi moral biti vsak zakon tak, da bo čim bolje služil svojemu namenu in da ne bo puščal odprtih pomembnih vprašanj, obenem pa bi moral biti razumljiv in natančen, saj le tako probleme rešuje, ne pa jih povzroča. Izvirni greh, ki ga v zadnjem času pogosto razkrivajo tudi mediji, je množica nerazumno in protipravno vodenih izvršilnih postopkov, pri katerih se pogosto za bagatelne zneske ljudem odvzemajo premičnine in nepremičnine neprimerno večje vrednosti, kot znaša dolg, denimo hiše in stanovanja. Morda se kdo še spomni primera izpred nekaj let iz Litije, kjer so v postopku izvršbe za terjano glavnico v višini 124 evrov na koncu prodali dolžnikovo stanovanjsko hišo. V tej absurdni situciji je sodstvo zaradi izterjave 124,38 evrov na dražbi za polovično ceno prodalo hišo, vredno okoli 150.000 evrov. Večina pravnih strokovnjakov v tem ni videla posebnega problema - svetla izjema je bil kvečjemu Boštjan M. Zupančič, tedanji sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice - niti ne protiustavnosti. Pa je šlo v litijskem primeru bržkone prav za to: za kršitev načela pravičnosti in sorazmernosti, za kršitev načela pravne države, varstva človekove osebnosti in dostojanstva ter načel enakosti, varstvo lastnine, pravice do osebnega dostojanstva in varnosti ... In če poskušamo pod te nesporne ugotovitve potegniti črto, potem pridemo do spoznanja, da je s takšnim postopkom izvršbe (rubeža nepremičnine) nekaj hudo narobe, saj bolj kot na korektno sodno izvršbo spominja na - rop.

 

Izgovori glede eventualno namernega izigravanja neplačila majhne vsote ne opravičujejo brutalnosti države pri izterjavi dolga. Še posebej zato ne, ker na dražbi prodana nepremičnina ni katerakoli nepremičnina, ampak stanovanjska hiša; stanovanje pa je po 36. členu slovenske ustave nedotakljivo in predmet posebnega varstva. Resda predvsem glede preiskav, vendar prvi odstavek 36. člena zagotavlja nedotakljivost stanovanja nasploh. Posebej vznemirja tolmačenje 15. člena ustave, ki določa uresničevanje pravic, kot tudi 21. člena, s katerim se izrecno zagotavlja spoštovanje človekove osebnosti in dostojanstva v vseh pravnih postopkih (ob tem ne gre pozabiti, da 34. člen naše ustave pravi, da ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti). Ključni pomislek je namreč v vprašanju, kakšna (pravna) varnost pa je to, da lahko lastnik stanovanja tako lahkotno, predvsem pa nesmiselno, zaradi kapric sodnega sistema, izgubi svoje stanovanje, ki sicer tudi samo uživa posebno varstvo. V litijski zgodbi dobesedno za drobiž. Za 124,38 evrov dolga. Zdi se, da je v ozadju takših iracionalnih, celo absurdnih postopkov čisto navadno oblastno nasilje pravosodnega podsistema, ki teži k vzpostavljanju masovnega zastraševanja, ne pa k etično utemeljenim odločitvam, ki jih dejansko terja ustava.

 

Litijski primer seveda ni osamljen. Praksa daje nove in nove primere, ko sodna oblast na podlagi škandalozne zakonodaje lahkotno pretvarja državljane v brezdomce. Pa ne le dolžnike, ampak skupaj z njimi tudi njihove partnerje, otroke, sorodnike ... Brezobzirno se povečuje tudi število odklopov elektrike, vode in kurjave. Kritiki ob tem opozarjajo - poleg na našo lastno ustavo - še na vrsto eksplicitnih določb mednarodnih konvencij, zlasti Splošne deklaracije o človekovih pravicah: "Socialne varnosti ni, če ni doma." Dom pa je stanovanje. Predlagatelji so zaradi vsega tega pripravili predlog Zakona o prepovedi izvršb nad standardnim stanovanjem, ki naj bi - če bo seveda sprejet - vsem, ki so že lastniki stanovanj, omogočil, da to tudi ostanejo, vsaj v tistem obsegu, kot ga določa predlagani zakon s pojmom "standardnega stanovanja".

 

 

Razlogi za sprejem takšnega zakona

 

Pametni vladarji so že pred tisočletji razumeli, da je treba pomagali ljudstvu ob velikih katastrofah. Od starodavnih zakonikov Babiloncev, Hetitov, Rimljanov, prek Tore in Talmuda, pa vse do Velike listine svoboščin (Magna Charta Libertatum, 1215), ki ji je sledil zakon Habeas Corpus (1679). Slednji je prvi v zgodovini človeštva ostro začrtal bistvene pravice obdolžencev, ki so morali biti ob odvzemu prostosti zaslišani že v 24 urah po nekaj kratkih predhodnih procedurah. Virginijska deklaracija o pravicah (1776) je kot prva meščanska listina svoboščin navdihnila tudi francosko Deklaracijo o pravicah človeka in državljana (1789), tej pa je sledila deklaracija iz leta 1793. Že v svojem prvem členu pravi: "Cilj družbe je skupna sreča. Vlada je ustanovljena zato, da bi zagotavljala človeku uživanje njegovih naravnih in nezastarljivih pravic." Družba je dolžna preživljati državljane, ki so v stiski, bodisi tako, da jim preskrbi delo, bodisi tako, da preskrbi sredstva za preživljanje tistim, ki niso sposobni za delo.

 

Visoka pravna filozofija že dolgo daje intonacijo bolj pošteni zakonodaji, liberalnejšim in pravičnejšim sodnim odločbam v demokratično razvitejših družbah. Arthur Kaufmann je v svojem sijajnem delu Uvod v filozofijo prava zato zapisal, da mora filozofijo prava v postmoderni dobi določati skrb za pravo, to pa pomeni skrb za človeka; še več, skrb za življenje nasploh v vseh njegovih oblikah.

 

 

Cilji, načela in glavne rešitve predlaganega zakona

 

Izvajanje 78. člena Ustave Republike Slovenije, ki pravi, da "država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje", zagotavljanje trajne in učinkovite pravice do doma in preprečevanje brezdomstva, določitev standardnega stanovanja, ki omogoča dostojno bivanje in normalno rabo. Uresničevanje 17. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki vsakomur zagotavlja zakonito varstvo pred samovoljnim in nezakonitim vmešavanjem v zasebno življenje, v družino, v stanovanje itd. Bistvena tri načela, na katera se opirajo predlagatelji, so torej:

 

- ustavna pravica do dostojnega življenja,

- načelo socialne pravičnosti,

- načelo sorazmernosti,

- izvrševanje konvencije o varstvu človekovih pravic.

 

Predlagani zakon določa pravila o zaščiti standardnega stanovanja pred vsemi oblikami finančnih izterjav, izvršb ali rubežev. Prepoveduje nesorazmerne posege pri izvršbah na nepremičnine, saj določa, da je šele po predhodni neuspeli izterjavi na denarna sredstva in vrednostne papirje mogoče začeti izvršbo na nepremičnine, ki so vrednostno sorazmerne z višino izkazane terjatve upnika. Za standardno stanovanje se šteje stanovanje v ustreznem obsegu površine glede na število članov družine oziroma upravičenih uporabnikov stanovanja, ki omogoča dostojno bivanje in normalno rabo. Standardno stanovanje znaša za lastnika, kadar je edini stanovalec, od 25 do 30 kvadratnih metrov, za dva solastnika ali dva sostanovalca od 45 do 50 m2, za družine s tremi člani od 50 do 55 m2; za vsakega nadaljnega člana se površina poveča za 5 m2.

 

Predlagatelji predvidevajo, da bo zakon zakona vplival na odhodke iz državnega proračuna v višini 90.000 evrov letno. Strošek naj bi šel iz naslova zagotavljanja sredstev za izdelavo projektne dokumentacije in nujnih posegov za izločitev standardnega stanovanja v samostojno funkcionalno enoto, ter za vknjižbo etažne lastnine na standardnem stanovanju. Takšen strošek se zdi ob vsej javni porabi (beri: razsipnosti) res minimalen. Poleg tega predlog tega zakona ni predmet usklajevanja s pravnim redom Evropske unije. To področje je namreč del suverenega notranjega prava članic. Ureditve so sicer različne, vendar gredo vedno bolj v smer razumnega, sorazmernega posega v dolžnikovo nepremičnino (bivališče oziroma stanovanje), ko gre za vprašanje izvršbe.

 

 

Britanska praksa je lahko za vzor

 

Velika Britanija ima namreč zakonsko določen limit za izvršbo, ki daje sodniku diskrecijsko možnost, da glede na vse okoliščine posameznega primera odloča o izvršbi na nepremično. Pri tem je pomembno vodilo zaščita bivališča, kar deluje kot pomembna oblika zaščite dolžnika. V britanskem zakonu je zato določen prag oziroma najmanjši znesek, pod katerim prisilna prodaja stanovanja ni možna: 1000 funtov. Britanski zakon o sodiščih in izvršbi tudi pravi, da mora sodišče pri odločanju o izvršbi upoštevati osebne okoliščine dolžnika in ali bi lahko bil v primeru izvršbe katerikoli drug upnik neupravičeno oškodovan. Postopek glede izvršbe in sodna prodaja vedno potekata na sodišču, saj se zahteva zaslišanje pred sodnikom, ki odloča po preudarku, od primera do primera ter na podlagi sodne prakse. Sodnik ima diskrecijsko možnost, da glede na vse okoliščine primera izvršbe na nepremično ne dovoli. Pri tem mora upoštevati: sorazmernost dolga v primerjavi s sredstvi in obveznostmi dolžnika in upnika; ali je nepremičnina stalno prebivališče dolžnika, njegovo drugo prebivališče ali nepremičnina služi za poslovne namene; interese ostalih, ki prebivajo v nepremičnini (en lastnik, solastniki, otroci itn.); ravnotežje med pravico upnika izterjati dolg in pravico dolžnika in njegove družine v zvezi z družinskim domom v skladu z 8. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah (pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja); premislek, ali gre za namerno neplačilo dolga, ali pa je v resnici malo verjetno, da bi bil dolg povrnjen brez sodne prodaje.

 

Ni odveč poudariti, da se morajo britanski sodniki v tovrstnih postopkih držati tudi smernic Pravil o pravdnem postopku (Civil Procedure Rules), ki svetujejo sodnikom, da je sodna prodaja "skrajna sankcija" in "drakonski korak za povrnitev dolga". Sodniki so prav tako pred dilemo, ali bi bilo treba dati dolžniku zadnjo možnost, da povrne dolg (v enkratnem znesku ali v obrokih), ter mu odobriti dodaten čas za plačilo dolga (Impact Assessment).

 

 

Evropska praksa

 

V finskem Zakonu o izvršbi nepremičnina ni izvzeta iz sredstva izvršbe. Izvršba je možna na nepremičnino, v kateri dolžnik biva, in tudi na njegov solastniški delež v stanovanjski družbi, ki je lastnik nepremičnine s stanovanji. Je pa določen vrstni red sredstev izvršbe, po katerem je prvo sredstvo izvršbe denar, drugo premoženje (premičnine) in kot zadnje nepremičnine, ki jih dolžnik potrebuje za stalno bivališče (ali za poslovanje). Brez soglasja dolžnika je lahko njegovo stalno bivališče predmet izvršbe pred drugim premoženjem le zaradi pomembnega razloga.

 

Francoska zakonodaja daje zadolženim lastnikom nepremičnin možnost odloga izvršbe za čas do dveh let. V tem času ima dolžnik možnost za reprogramiranje dolga; gre za moratorij na odplačilo dolga z možnostjo, da se v tem času ne računajo obresti. Ta ukrep velja za kredite, ki so zavarovani z nepremičnino. Dolžnik ima še drugo možnost, in sicer postopek pri t.i. komisiji za prezadolženost (commission de surendettement). Kadar se dolžnik, ki ne zmore odplačevati svojih dolgov, obrne na komisijo in ta njegov primer sprejme, to pomeni možnost odloga izvršbe (npr. zaradi dolgov, kot so hipotekarni krediti, razen dolgov za preživnine). Dodatno lahko komisija primer napoti sodniku za izvršbe (Juge de l’exécution) z namenom odloga ukrepov izvršbe nad nepremičnino, ki je dolžnikov dom. Zakonodaja razlikuje med izvršbo nad nepremičninami, ki so dolžnikov dom, in ostalimi nepremičninami. V primeru, da je bila prisilno prodana stanovanjska nepremičnina, obstajajo določeni socialni ukrepi z namenom nastanitve dolžnika.

 

Na Hrvaškem postopke izvršbe in zavarovanja ureja Izvršilni zakon (Ovršni zakon). Zaradi problema velikega števila zadolženih državljanov z blokiranimi bančnimi računi (po nekaterih podatkih več kot 300.000) je naša južna soseda leta 2015 sprejela spremembe tega zakona, da bi zaščitila dolžnikove pravice; dolžnik ima pri sodni prodaji nepremičnine, v kateri stanuje in ki je nujna za zadovoljevanje njegovih osnovnih stanovanjskih potreb kot tudi vzdrževanih oseb, pravico ostati v nepremičnini kot najemnik eno leto. Plačevati mora najemnino. Dolžnik mora predlog vložiti pri sodišču. Sodišče ta predlog zavrne, če lahko upnik dolžniku zagotovi drugo enakovredno nepremičnino. Pri izvršbi na nepremičnino lahko dolžnik predlaga drugo sredstvo izvršbe, če zadostuje za poplačilo upnika. Hrvaški Izvršilni zakon vsebuje tudi določbo o zaščiti dostojanstva dolžnika, ki določa, da je pri izvajanju izvršbe treba biti pozoren na dostojanstvo dolžnika in da je izvršba zanj čim manj neugodna (5. člen).

 

Hrvaško ministrstvo za pravosodje naj bi pristopilo tudi k izdelavi novega Izvršilnega zakona, saj po mnenju mnogih obstoječi zakon ne pomaga socialno ogroženim stanovalcem, ki se morajo zaradi izvršbe izseliti. Stranka Živi zid pa celo zahteva, da se edina dolžnikova nepremičnina popolnoma izvzame iz možnosti za izvršbo.

 

 

Posledice takšnega zakona za socialno področje

 

Če sprejmemo tezo, da je revščina v Sloveniji kontinuiran proces naraščujočega razlaščanja državljanov na pragu revščine, potem nas ne bi smel presenetiti podatek, da se število dolžnikov vztrajno povečuje. Kar 280.000 ljudi v Sloveniji živi pod pragom revščine. Predlagatelji zatrjujejo, da želijo s predlaganim zakonom zmanjšati revščino v Sloveniji in da bi takšen zakon brez dvoma ugodno vplival tudi na znižanje depresije in na splošno izboljšanje zdravja znatnega dela doslej zelo ranljivega prebivalstva, ki mu je zaradi neplačanih računov grozila izselitev iz domačega stanovanja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
13
27.06.2022 19:00
Medtem ko ruska propaganda poskuša prepričati evropsko in zahodno javnost, kako njihovi politiki s sankcijami proti Putinovem ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
6
22.06.2022 21:15
Tistih devet oseb, ki si nadenejo lepo ukrojene toge ustavnih sodnikov, da bi privzdignili ugled svojega položaja, moramo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Souring Pakistani-Iran Relations
5
22.06.2022 09:49
Pakistan and Iran have long been accusing each other of harbouring terrorists that carry out cross border attacks. Sunni ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
16
19.06.2022 21:19
V teh dneh, ko so oči svetovne javnosti uperjene proti vzhodni Evropi in vojni v Ukrajini, dogajanje v zvezi z iranskim ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
22
15.06.2022 21:28
Normalizacija države in depolitizacija medijev, o čemer rada govorita novi premier in njegova administracija, je mačji kašelj: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
50 podpisnikov Odprtega pisma Golobu in Fajonovi: Ni čas za popuščanje Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi!
23
13.06.2022 23:20
Potem ko sta nekdanja predsednika Kučan in Turk, ki se jima je pridružilo nekaj manj kot 20 izrazito levičarskih intelektualcev, ... Več.
Piše: Uredništvo
Svobodnjaška diplomacija: Sprava s Putinom, Ruska kapelica in Karl Erjavec za veleposlanika v Moskvo?
14
08.06.2022 08:45
Zunanja politika nove slovenske vlade bo eno tistih področij, na katerih lahko pričakujemo določene spremembe. Ne le zaradi ... Več.
Piše: Uredništvo
(Ne)pristranskost Dnevnika RTV Slovenija ob nastopu Janševe in Golobove vlade
30
06.06.2022 22:33
Novinarji javne RTV Slovenija so ponosni na svoje profesionalno, objektivno in politično neopredeljeno poročanje. Zanimivo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Vsi predsednikovi možje: Jake Sullivan in zunanja politika za srednji razred
11
02.06.2022 20:00
Henry Kissinger (se) je nekoč vprašal, kdo pozna telefonsko številko Evrope.Odgovora nismo dobili nikoli in ga verjetno tudi ne ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
From Beijing with Love: Chinese investments in the Netherlands as security threat
5
01.06.2022 20:00
Dutch authorities reportedly initiated an enquiry against a Chinese owned company Kuwait Petroleum Netherlands for allegedly ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Jeffrey Sachs in Neil Harrison: Preiskava o možnem umetnem izvoru novega koronavirusa bi se morala že zdavnaj začeti!
17
29.05.2022 10:49
Ali je ameriška biotehnologija pomagala ustvariti COVID-19, se sprašujeta Jeffrey Sachs in Neil Harrison. Ekonomista in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali so mandati letošnjih volitev v Državni zbor skladni z Ustavo?
17
27.05.2022 06:34
Že dvajset let trdim, da naš zakon, po katerem računamo in nato določimo mandate v Državnem zboru, ni v skladu z ustavo, in ... Več.
Piše: Marjan Lisjak
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
17
24.05.2022 21:04
Skupina 22 zdravnikov, ki so se podpisali pod pismo ministru za zdravje Janezu Poklukarju, je poskrbela za res lep uvod v ... Več.
Piše: Uredništvo
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
15
23.05.2022 18:30
Vili Kovačič, predsednik Društva davkoplačevalci se ne damo in predsednik društva Slovenski TIGR 13. maj je na mandatarja in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O imperializmu in rašizmu: Ruska agresija na "manjvredno" Ukrajno ima predvsem kulturni kontekst
27
03.05.2022 21:11
Rusija je napadla Ukrajino iz razlogov, ki niso odvisni od Putina, Zelenskega, zveze NATO ali česa podobnega. V ozadju je precej ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Tudi po zadnjih volitvah razmerje med levico in desnico ostaja pri 60 : 40 v korist levice
30
28.04.2022 23:00
Tudi zadnje parlamentarne volitve so potrdile, da je slovensko volilno telo nekoliko bolj nagnjeno v levo. Seštevek glasov ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.424
02/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.257
03/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 1.968
04/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 1.936
05/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.306
06/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 929
07/
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
Scott J. Younger
Ogledov: 1.249
08/
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
Božo Cerar
Ogledov: 966
09/
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.181
10/
Življenje je drugje ali nekoč je bilo vse krasno
Dimitrij Rupel
Ogledov: 14.353