Dvoličnost je predvsem v tem, da je taisti državni zbor pred leti sprejel spremembo zakona, po kateri se javno objavljajo davčni dolžniki oziroma tisti, ki ne oddajajo davčnih obračunov. Zastavlja se vprašanje, zakaj državnega zbora ni na tem seznamu, kajti če ni predlagal davčnih obračunov, potem bi moral biti na seznamu. Ostali davkoplačevalci se v tovrstnih primerih znajdejo na odprtem seznamu in mediji poročajo o njih. Če bi normalni davčni zavezanci prejemali tovrstni pavšala - tudi če bi šlo za 100 evrov -, bi morali plačati davke in prispevke. Pa še kaznovani bi lahko bili. Zakaj takšna dvoličnost?

Če ste pričakovali, da bodo mediji reagirali na to novico, ste se ušteli. Razen Financ mediji na takšne novice ne reagirajo. Tudi državljani niso reagirali. Očitno je bolj pomembna spontana kletvica poslanke, s katero se je ukvarjala skoraj vsa Slovenija, ali pa ugibanja, če je imel nek poslanec napačno diplomo ali ni opravil kakšnega izpita. O njih bodo poročali dneve in dneve. Neplačevanje davkov v primeru, ko jih ne plačujejo poslanci, pa za njih ni greh. In ker mediji odločajo, katere novice bodo posredovali javnosti, smo pogosto deležni prirejenih informacij.

Za vse te medije je večji greh, če nekateri Slovenci ustanovijo off shore podjetja, čeprav prek njih sploh niso nikoli poslovali, kot pa če nek slovenski medij pošlje milijone evrov proti svojemu lastniku, ki je ravno tako off shore podjetje. Ko sem nekatere ljudi iz medijev vprašal, zakaj je tako, sem dobil odgovor: "Mediji imamo podpisan medsebojni dogovor o nenapadanju." Šok! Ali tako delujejo slovenski mediji?! Poročajo le o tistih, ki si jih izberejo?

Glede na to, da je z lansko spremembo zakona o dohodnini 90 poslank in poslancev dobilo privilegij, tj. 800 evrov neobdavčenega dodatka, kar je več, kot znaša neto plača policistov, vojakov, pomočnic vzgojiteljic in tisoče zaposlenih, menim, da gre za neustavno določbo. Ne more biti le peščica ljudi deležna davčne oprostitve v znesku 800 evrov, medtem ko moramo vsi preostali plačevati davke. Medijem je očitno lažje napadati poslanca posameznika, kot pa vse poslance, saj se posameznik ne more braniti, pa še ostali kolegi mu pod pretvezo navidezne morale obrnejo hrbet. Zaradi tega imam občutek, da so novice, ki nam jih posredujejo mediji, le njihova igra z naivneži. Ker nam pač ne morejo vgraditi programiranega čipa, nam prodajajo prirejene novice. Mediji odločajo o tem, katera novica je pomembna, kdo je uspešen in kdo neuspešen, moralne zavore pri njihovem poročanju hitro padejo in ko nekdo zaradi nasilnega ali prirejenega medijskega poročanja ali linča, izgubi življenje, utihnejo in najdejo novo tarčo.

Očitno je medijem pomembno le to, da so oni pomembni.

Nekateri bi to zadevo komentirali, češ da je to igra "stricev iz ozadja". Sam se ne bom ukvarjal s tem, ker ne vem, ali ti strici dejansko obstajajo. Toda dejstvo je, da se mediji - razen Financ - niso obregnili v večmilijonsko neplačilo dohodnine in socialnih prispevkov s strani državnega zbora (države) in poslancev. Zaradi vsega tega smo tam, kjer moramo biti. Tako je Svetovni gospodarski forum prejšnji teden objavil lestvico najbolj skorumpiranih držav sveta, ki so članice OECD (novico so objavili na www.zurnal24.si): Slovenija med 141 državami zaseda zelo slabo 11. mesto in to predvsem zaradi politične korupcije in zlorabe javnih sredstev.

Na drugi lestvici, gre za Svetovno lestvico ekonomske svobode za leto 2016, pa Slovenija med 159 državami zaseda 97. mesto. Tik pred nami je Trinidad in Tobago, za nami Surinam. Na prvih treh mestih so Hongkong, Singapur in Nova Zelandija. Pred nami so tudi Romunija, Albanija, Madžarska, Bocvana, Islandija, Filipini, Hrvaška, Mehika, Turčija ter Bosna in Hercegovina.

Ob privilegiju, ki so si ga pripravili poslanci, me navedeni podatki ne presenečajo. Zato me zanima, kdaj bomo postali ali veljali za uspešno in neskorumpirano državo.