Komentar

Predsednik Kučan v Moskvi: nasmešek za milijon rubljev

Milan Kučan bi moral po mojem ponovno kandidirati na predsedniških volitvah, saj lahko le on premaga Boruta Pahorja. Poleg tega kot prezgodaj upokojeni politik neznansko pogreša politiko, zaradi česar že petnajst let stoji v senci in deluje stran od oči javnosti. Kljub temu je tovariš Kučan še vedno ena najvplivnejših figur v Sloveniji - to pa je zgolj dodatni argument za njegovo predsedniško kandidaturo na jesenskih volitvah.

12.05.2017 22:59
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Rusija   Kremelj   Rdeči trg   parada   dan zmage   Milan Kučan   Vladimir Putin  

Foto: kremlin.ru

Ljubimkanje z Rusijo ne bi bilo tako problematično, če ne bi bili člani EU in zveze NATO. Posebni odnosi z Moskvo bi bili logični, če bi ruski investitorji k nam vsako leto prinesli milijardo ali dve evrov.

Seveda bo najmanj polovica bralcev portala+ ob tej uvodni provokaciji vzkliknila: "Steinbuchu se je dokončno utrgalo! Zdaj nazaj v politiko vleče celo Milana Kučana!" Za desničarje, še posebej tiste okoli SDS, je Milan Kučan poosebljeno zlo, Darth Vader, mitološke "Murglje" pa so kot Zvezda smrti (Death Star). Manihejski dualizem kot večni spopad Dobrega in Zla, ki ga je George Lucas uokviril v šestih nadaljevanjih Vojne zvezd (Star Wars), se v provincialni Sloveniji odvija že desetletja, Milan Kučan kot Antikrist (bolje: Antijanša) pa v tej sagi igra eno glavnih vlog. Za desničarje bi se kozmično ravnotežje s Kučanovo smrtjo v trenutku zrušilo, kajti izginil bi lik, ki jih simbolno osmišlja. In vice versa, levičarjem se svet čez noč podre, če ni več Janeza Janše, glavnega hudodelca v tej državi. Oboji, levi in desni fanatiki, so si torej precej podobni v matrici svojega razmišljanja in zlasti ikonografiji. Skupaj predstavljajo skoraj polovico volilnega telesa, pri čemer je t.i. levi pol zaradi objektivnih okoliščin močnejši od desnega. In ker Janez Janša nikoli ne bo kandidiral na predsedniških volitvah zaradi strahu pred porazom, Milan Kučan pa je predsednik že bil (celo dva mandata), se zastavlja dilema, po kakšni logiki se lahko zavzemamo za ponovno Kučanovo kandidaturo. Smo mar obšli tehtno ustavnopravno vprašanje, ali ne bi bil tretji mandat v nasprotju z ustavo, ki v 103. členu pravi, da je predsednik republike "izvoljen za dobo petih let, vendar največ dvakrat zaporedoma"? Nismo, kajti liberalnejša interpretacija ustave pravi, da lahko nekdo, ki je bil dva mandata zaporedoma predsednik, čez pet, deset ali petnajst let dejansko ponovno kandidira za ta položaj. Ključno je, da se po dveh zaporednih mandatih serija prekine. Kučan, skratka, bi lahko legalno kandidiral na volitvah - in glede na nekatere diskretne, predvsem pa tajne sondaže javnega mnenja Boruta Pahorja prisilil v drugi krog, kjer bi spričo demografskih danosti (mlade generacije se izseljujejo, požvižgajo se na preteklost, socializem in predvsem na volitve, na drugi strani pa je gerontokracija vedno vplivnejša, saj je disciplinirana, hodi na volitve in glasuje v skladu z navodili baze) bržkone slavil Kučan in za naslednjih pet let tudi formalno (spet) prevzel oblast v državi.

 

Milan Kučan je danes star 76 let in je v dovolj dobri kondiciji, da opravlja predsedniško funkcijo vsaj en mandat, torej do svojega 81. leta, z nekaj sreče pa celo dva, se pravi do svojega 86. leta. Ni prestar. Konrad Adenauer, denimo, je postal nemški kancler s 73. leti - na položaju pa je bil celo do svojega 87. leta, pri čemer je zahtevnost nemškega kanclerstva neprimerno večja od predsednikovanja Sloveniji. Nobene bojazni torej ni, da Kučan ne bi na predsedniškem položaju zdržal najmanj še en mandat. Tudi če bodo demonstracije proti njemu. Glede na demografska gibanja bi imel namreč na prihodnjih predsedniških volitvah leta 2022 še večje možnosti za zmago, kajti do tedaj se bo iz Slovenije izselilo še več mladih, normalnih in prozahodno usmerjenih ljudi, proporcialno pa se po povečalo število starejših, Kučanu in njegovim vrednotam naklonjenih volivk in volivcev. Poleg tega se bo do leta 2022 - in zdaj se počasi spuščam k bistvu današnjega komentarja, ki je mešanica satirične glose, zgroženosti in kritike slovenske politične kratkovidnosti - slovenski položaj v mednarodni areni verjetno precej spremenil. Vprašanje, če bomo še del Evropske unije in zahodne hemisfere. Slovenija se vztrajno pomika proti vzhodu, vendar ne proti merkantilistični in pragmatični Kitajski, pač pa proti agresivnemu, imperialističnemu ruskemu medvedu.

 

Slovenski "rapprochement" s Putinovo Rusijo namreč pomeni nekaj bistveno bolj usodnega in strateško pomembnega, kot bi to lahko razbrali iz slovenskih medijev ali ust politikov. Arhitekti zbliževanja z Rusijo (med njimi so vplivni lobisti, finančniki in gospodarstveniki) namreč zasledujejo interese, ki niso nujno tudi nacionalni; poleg tega imajo težave z razumevanjem zgodovine ruske politike do zahodnoslovanskih "bratskih" narodov, še posebej seveda v obdobju Sovjetske zveze. Kdor je pozorno študiral odnose med Titovo Jugoslavijo in Stalinom, je hitro spoznal, da današnji kreatorji slovenske zunanje politike o tem nimajo pojma in da očitno ali niso brali zgodovinske literature na to temo, ali pa so jo, pa je niso razumeli. Ne mislim samo zelo relevantnih zapisov Vladimirja Dedijerja, pač pa tudi na avtobiografijo Edvarda Kardelja, ki je precej natančno popisal svoje pogovore s Stalinom v Moskvi med leti 1944 in 1947. Ključno za razumevanje sovjetske (ruske) percepcije zahodnoslovanskih narodov je spoznanje, da Rusi svojih zaveznikov nikoli niso spoštovali, pač pa so si jih vedno samo podrejali, pri čemer je jasno, kdo je potegnil krajši konec. Rusi so vedno bolj kot zaveznike spoštovali svoje nasprotnike, kar je bil tudi eden izmed razlogov, da se je spor med Stalinom in Josipom Brozom končal v korist slednjega. Če se Stalinu ne bi uprl, bi Jugoslavijo požrla Sovjetska zveza.

 

Zato je skrajno nenavadno, s kakšno brezbrižnostjo in občutkom nekakšne zgodovinske nujnosti se danes politično-gospodarska elita odpravlja na romanja v Moskvo, s katero imamo prisrčne odnose, čeprav smo na različnih bregovih; vsaj formalno, zaradi članstva v zvezi NATO (in Evropski uniji). Slovenija se gre ne glede na zaveze obema organizacijama grdo igro sprenevedanja in sedi na dve stolih. Na eni strani zatrjuje, da spoštuje enotnost EU glede politike sankcij do Rusije in da bo sodelovala tudi pri krepitvi vojaške navzočnosti zveze NATO v Baltiku, obenem pa slovenska oblast s Putinom vzdržuje nek privilegiran in poseben odnos, hkrati pa perfidno sabotira skorajšnjo napotitev petdesetih vojakov na Baltik, in sicer pod pretvezo velikega števila bolnišk. Slovenski vojaki so tik pred odhodom na mejo z Rusijo nenadno zboleli, zato je zdaj vprašanje, če bodo tja sploh šli...

 

Piko na i specifičnim odnosom z Rusijo, do katere se Ljubljana zadnjih nekaj let obnaša podobno kot oblast na Krimu, vzhodni Ukrajini ali Moldaviji, pa je prispeval (nekdanji) predsednik Milan Kučan s prisotnostjo na tradicionalni vojaški paradi za Dan zmage na moskovskem Rdečem trgu, kamor je popeljal številčno delegacijo Zveze borcev. Ruski predsednik je prišel slovensko delegacijo na gala sprejemu v Kremlju po koncu parade osebno pozdravit in se z njo fotografirat (navdušenim slovenskim gostom je čestital za Dan zmage, jim izrekel priznanje za skrb, ki jo doma izkazujejo grobovom ruskih vojakov, in izrazil upanje, da so se lepo imeli v Moskvi (video). Na priložnostni fotografiji je obraz Milana Kučana kar zažarel, iz njega je čutiti ponos in zadovoljstvo, ker je bil pri ruskem predsedniku deležen takšnega častnega sprejema. Kot je znano, je Putin v Ljubljano po slovenske veterane poslal svoje letalo, udeležba slovenskih veteranov na ruski državni proslavi pa je lahko problematična predvsem zaradi interpretacije, kajti Evropska unija, katere člani smo, je zaradi Putinove aneksije Krima in vpletenosti v državljansko vojno v (vzhodni) Ukrajini do ruskega režima hladna, zadržana in se načeloma izogiba dejanjem ali potezam, ki bi lahko simbolično pomenile spravljivost, popuščanje ali odpuščanje vis-a-vis Putinu.

 

Milan Kučan kot neformalni vodja slovenske delegacije je v tem kontekstu sam po sebi provokacija in napeljuje na misel, da slovenska oblast, ki je za to "potovanje" v Moskvo seveda vedela - po mojih informacijah je bil teden ali dva pred tem v Rusiji Saša Geržina, ki je "pripravljal teren" za obisk, med drugim tudi za pogovore glede Agrokorja in morebitne slovenske "intervencije" -, igra dvojno igro. Radi bi bili neuvrščeni, podobno kot nekoč Titova Jugoslavija, vendar so pametnjakoviči, ki kreirajo slovensko zunanjo politiko, spregledali, da neuvrščenost ni oddaljevanje od Zahoda in približevanje Vzhodu. Za staro elito, ki je seveda indoktrinirana s Sovjetsko zvezo, je logično in edino prav, da se Slovenija oddaljuje od neučinkovite, liberalne in notranje sprte demokratične Evropske unije ter zbližuje z imperialno Rusijo, ki pod avtokratsko vladavino Vladimirja Putina spet postaja globalna velesila.

 

Ljubimkanje z Rusijo ne bi bilo tako problematično, če ne bi bili člani EU in zveze NATO. Posebni odnosi z Moskvo bi bili logični, če bi ruski investitorji k nam vsako leto prinesli milijardo ali dve evrov. Politično zavezništvo s Putinovim režimom bi se zdelo razumljvo, če bi bila Slovenija država s podobno ureditvijo in političnim sistemom. A ker ni in ker se tega brez tektonskih pretresov slovenske države in družbe ne da narediti, proruska spletkarjenja škodujejo slovenskim nacionalnim interesom. Bodite posebej pozorni na to, če bo kdo iz rokava potegnil Agrokorjevega zajca - namreč s sugestijo, da bi lahko ob pomoči "bratskih Rusov" nazaj odkupili Mercator.

 

Pot do popolne ljubezni s Putinovo Rusijo je kakopak povezana s prilagajanjem. Seveda se ne bodo Rusi prilagajali nam, ampak se bomo mi njim. Kučanov vnovični pohod na oblast, zmaga Združene levice na parlamentarnih volitvah maja 2018 in vzpostavitev še bolj monotonega medijskega trga so takorekoč nujni, če naj Slovenija dokončno preusmeri težišče svoje zunanje politike v rusko interesno sfero. Jasno je, da bi si s tem sami sabotirali članstvo v EU in NATO, kar bi imelo strahovite posledice za vse državljane. Tudi za tiste, ki danes stoično opazujejo vedno bolj očitno nagibanje države proti Moskvi. Kučanov nasmešek za milijon rubljev je morda šele uvertura ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
26
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
15
23.01.2022 23:30
Zastavlja se vprašanje, ali bo Rusija napadla Ukrajino, si vzela svoje z nekaj zelo malega uporabe sile, kajti Ukrajina se ji ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
23
23.01.2022 11:00
Ni presenetljivo, da v svetu, v katerem povprečje ploska in razume le še športnike in kuharje, postane predstavnik herojskega ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lajos Kassák, umetniški aktivist in človek XX. stoletja
0
23.01.2022 05:18
Lajos Kassak je sledil matrici: umetnost, tehnologija, komunizem vse do konca svojih dni. Idealna kombinacija za popoln poraz. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
15
22.01.2022 02:00
Pogled na evropski cepilni zemljevid skoraj s kirurško natančnostjo odslikava nekdanjo Železno zaveso, ki je Evropo delila na ... Več.
Piše: Milan Krek
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
14
20.01.2022 00:00
Iz glasbe kot univerzalne lepote sem z nerazumevanjem gledal na ta ideološki svet ozkosti. Kot so me razburjali tisti, ki so me ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
28
17.01.2022 01:02
Srbi, ki slovijo po konstantnem opevanju lastnega trpljenja, so tudi v Đokovićevem primeru iz muhe naredili slona in za nov kult ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
10
16.01.2022 01:00
Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
21
14.01.2022 04:45
Nenehoma se sprašujem, zakaj mora ta narod zaradi popolne neumnosti umirati, ob tem, ko bi se lahko v letu 2021 v celoti ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
13
09.01.2022 11:00
Tragikomedija Don't Look Up izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit
4
08.01.2022 21:56
Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
24
06.01.2022 19:00
Leto 2022 se je začelo natanko tam kjer se je končalo leto 2021. In naša nacionalna televizija je ostala natanko na istem tiru, ... Več.
Piše: Milan Krek
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
9
05.01.2022 22:45
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi ... Več.
Piše: Janez Černač
Bolgarske depresije: Ni vse čisto zlato, kar prihaja iz Evropske unije ali Amerike
12
03.01.2022 20:00
Če drži, da je Slovenija do sedaj profitirala s članstvom v EU, je vendarle potrebna zvrhana mera pazljivosti in zadržkov ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
"Človeštvo ima le tri velike sovražnike: vročino, lakoto in vojno. Od teh je daleč najstrašnejša vročina."
8
02.01.2022 20:02
Pandemija se je končala, vendar so njene posledice vidne povsod. Ambrose Bierce je leta 1906 zapisal, da je epidemija bolezen, ... Več.
Piše: Luis Rubio
Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal
7
01.01.2022 22:53
Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"
9
01.01.2022 00:00
Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.
19
30.12.2021 21:22
Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo ... Več.
Piše: Janez Janša
Demokracija in mi: Dobro je, da v katerem koli odnosu postaviš Kontrolorja svojemu egu
18
29.12.2021 21:00
Aktivni državljan je osrednje geslo razmišljanj Mihe Burgerja na našem portalu v zadnjih šestih letih. Aktivni državljan je zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Izkoriščeni, razžaljeni, ponižani, zasmehovani in nazadnje še pozabljeni
18
27.12.2021 20:00
Te dni mi je na portalu+ najbolj v oči padel zapis kolegice Simone Rebolj, ki je opisala realno stanje življenjskega standarda v ... Več.
Piše: Ana Jud
V kakšni državi živim, ko mi premier ne more poslati pisma z dobrim namenom, lahko pa mi pišejo ljudje, ki mi grozijo in me žalijo?
18
26.12.2021 22:00
Veliko manj bi lahko bilo mrtvih to jesen, če bi me poslušali, pa so me raje obtoževali v medijih. Veliko manj bi bilo ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 2.206
02/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.259
03/
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
Simona Rebolj
Ogledov: 1.828
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.536
05/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.300
06/
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
Milan Krek
Ogledov: 1.373
07/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 957
08/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.967
09/
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 412
10/
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
Dragan Živadinov
Ogledov: 721