Komentar

Predsednik Kučan v Moskvi: nasmešek za milijon rubljev

Milan Kučan bi moral po mojem ponovno kandidirati na predsedniških volitvah, saj lahko le on premaga Boruta Pahorja. Poleg tega kot prezgodaj upokojeni politik neznansko pogreša politiko, zaradi česar že petnajst let stoji v senci in deluje stran od oči javnosti. Kljub temu je tovariš Kučan še vedno ena najvplivnejših figur v Sloveniji - to pa je zgolj dodatni argument za njegovo predsedniško kandidaturo na jesenskih volitvah.

12.05.2017 22:59
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Rusija   Kremelj   Rdeči trg   parada   dan zmage   Milan Kučan   Vladimir Putin  

Foto: kremlin.ru

Ljubimkanje z Rusijo ne bi bilo tako problematično, če ne bi bili člani EU in zveze NATO. Posebni odnosi z Moskvo bi bili logični, če bi ruski investitorji k nam vsako leto prinesli milijardo ali dve evrov.

Seveda bo najmanj polovica bralcev portala+ ob tej uvodni provokaciji vzkliknila: "Steinbuchu se je dokončno utrgalo! Zdaj nazaj v politiko vleče celo Milana Kučana!" Za desničarje, še posebej tiste okoli SDS, je Milan Kučan poosebljeno zlo, Darth Vader, mitološke "Murglje" pa so kot Zvezda smrti (Death Star). Manihejski dualizem kot večni spopad Dobrega in Zla, ki ga je George Lucas uokviril v šestih nadaljevanjih Vojne zvezd (Star Wars), se v provincialni Sloveniji odvija že desetletja, Milan Kučan kot Antikrist (bolje: Antijanša) pa v tej sagi igra eno glavnih vlog. Za desničarje bi se kozmično ravnotežje s Kučanovo smrtjo v trenutku zrušilo, kajti izginil bi lik, ki jih simbolno osmišlja. In vice versa, levičarjem se svet čez noč podre, če ni več Janeza Janše, glavnega hudodelca v tej državi. Oboji, levi in desni fanatiki, so si torej precej podobni v matrici svojega razmišljanja in zlasti ikonografiji. Skupaj predstavljajo skoraj polovico volilnega telesa, pri čemer je t.i. levi pol zaradi objektivnih okoliščin močnejši od desnega. In ker Janez Janša nikoli ne bo kandidiral na predsedniških volitvah zaradi strahu pred porazom, Milan Kučan pa je predsednik že bil (celo dva mandata), se zastavlja dilema, po kakšni logiki se lahko zavzemamo za ponovno Kučanovo kandidaturo. Smo mar obšli tehtno ustavnopravno vprašanje, ali ne bi bil tretji mandat v nasprotju z ustavo, ki v 103. členu pravi, da je predsednik republike "izvoljen za dobo petih let, vendar največ dvakrat zaporedoma"? Nismo, kajti liberalnejša interpretacija ustave pravi, da lahko nekdo, ki je bil dva mandata zaporedoma predsednik, čez pet, deset ali petnajst let dejansko ponovno kandidira za ta položaj. Ključno je, da se po dveh zaporednih mandatih serija prekine. Kučan, skratka, bi lahko legalno kandidiral na volitvah - in glede na nekatere diskretne, predvsem pa tajne sondaže javnega mnenja Boruta Pahorja prisilil v drugi krog, kjer bi spričo demografskih danosti (mlade generacije se izseljujejo, požvižgajo se na preteklost, socializem in predvsem na volitve, na drugi strani pa je gerontokracija vedno vplivnejša, saj je disciplinirana, hodi na volitve in glasuje v skladu z navodili baze) bržkone slavil Kučan in za naslednjih pet let tudi formalno (spet) prevzel oblast v državi.

 

Milan Kučan je danes star 76 let in je v dovolj dobri kondiciji, da opravlja predsedniško funkcijo vsaj en mandat, torej do svojega 81. leta, z nekaj sreče pa celo dva, se pravi do svojega 86. leta. Ni prestar. Konrad Adenauer, denimo, je postal nemški kancler s 73. leti - na položaju pa je bil celo do svojega 87. leta, pri čemer je zahtevnost nemškega kanclerstva neprimerno večja od predsednikovanja Sloveniji. Nobene bojazni torej ni, da Kučan ne bi na predsedniškem položaju zdržal najmanj še en mandat. Tudi če bodo demonstracije proti njemu. Glede na demografska gibanja bi imel namreč na prihodnjih predsedniških volitvah leta 2022 še večje možnosti za zmago, kajti do tedaj se bo iz Slovenije izselilo še več mladih, normalnih in prozahodno usmerjenih ljudi, proporcialno pa se po povečalo število starejših, Kučanu in njegovim vrednotam naklonjenih volivk in volivcev. Poleg tega se bo do leta 2022 - in zdaj se počasi spuščam k bistvu današnjega komentarja, ki je mešanica satirične glose, zgroženosti in kritike slovenske politične kratkovidnosti - slovenski položaj v mednarodni areni verjetno precej spremenil. Vprašanje, če bomo še del Evropske unije in zahodne hemisfere. Slovenija se vztrajno pomika proti vzhodu, vendar ne proti merkantilistični in pragmatični Kitajski, pač pa proti agresivnemu, imperialističnemu ruskemu medvedu.

 

Slovenski "rapprochement" s Putinovo Rusijo namreč pomeni nekaj bistveno bolj usodnega in strateško pomembnega, kot bi to lahko razbrali iz slovenskih medijev ali ust politikov. Arhitekti zbliževanja z Rusijo (med njimi so vplivni lobisti, finančniki in gospodarstveniki) namreč zasledujejo interese, ki niso nujno tudi nacionalni; poleg tega imajo težave z razumevanjem zgodovine ruske politike do zahodnoslovanskih "bratskih" narodov, še posebej seveda v obdobju Sovjetske zveze. Kdor je pozorno študiral odnose med Titovo Jugoslavijo in Stalinom, je hitro spoznal, da današnji kreatorji slovenske zunanje politike o tem nimajo pojma in da očitno ali niso brali zgodovinske literature na to temo, ali pa so jo, pa je niso razumeli. Ne mislim samo zelo relevantnih zapisov Vladimirja Dedijerja, pač pa tudi na avtobiografijo Edvarda Kardelja, ki je precej natančno popisal svoje pogovore s Stalinom v Moskvi med leti 1944 in 1947. Ključno za razumevanje sovjetske (ruske) percepcije zahodnoslovanskih narodov je spoznanje, da Rusi svojih zaveznikov nikoli niso spoštovali, pač pa so si jih vedno samo podrejali, pri čemer je jasno, kdo je potegnil krajši konec. Rusi so vedno bolj kot zaveznike spoštovali svoje nasprotnike, kar je bil tudi eden izmed razlogov, da se je spor med Stalinom in Josipom Brozom končal v korist slednjega. Če se Stalinu ne bi uprl, bi Jugoslavijo požrla Sovjetska zveza.

 

Zato je skrajno nenavadno, s kakšno brezbrižnostjo in občutkom nekakšne zgodovinske nujnosti se danes politično-gospodarska elita odpravlja na romanja v Moskvo, s katero imamo prisrčne odnose, čeprav smo na različnih bregovih; vsaj formalno, zaradi članstva v zvezi NATO (in Evropski uniji). Slovenija se gre ne glede na zaveze obema organizacijama grdo igro sprenevedanja in sedi na dve stolih. Na eni strani zatrjuje, da spoštuje enotnost EU glede politike sankcij do Rusije in da bo sodelovala tudi pri krepitvi vojaške navzočnosti zveze NATO v Baltiku, obenem pa slovenska oblast s Putinom vzdržuje nek privilegiran in poseben odnos, hkrati pa perfidno sabotira skorajšnjo napotitev petdesetih vojakov na Baltik, in sicer pod pretvezo velikega števila bolnišk. Slovenski vojaki so tik pred odhodom na mejo z Rusijo nenadno zboleli, zato je zdaj vprašanje, če bodo tja sploh šli...

 

Piko na i specifičnim odnosom z Rusijo, do katere se Ljubljana zadnjih nekaj let obnaša podobno kot oblast na Krimu, vzhodni Ukrajini ali Moldaviji, pa je prispeval (nekdanji) predsednik Milan Kučan s prisotnostjo na tradicionalni vojaški paradi za Dan zmage na moskovskem Rdečem trgu, kamor je popeljal številčno delegacijo Zveze borcev. Ruski predsednik je prišel slovensko delegacijo na gala sprejemu v Kremlju po koncu parade osebno pozdravit in se z njo fotografirat (navdušenim slovenskim gostom je čestital za Dan zmage, jim izrekel priznanje za skrb, ki jo doma izkazujejo grobovom ruskih vojakov, in izrazil upanje, da so se lepo imeli v Moskvi (video). Na priložnostni fotografiji je obraz Milana Kučana kar zažarel, iz njega je čutiti ponos in zadovoljstvo, ker je bil pri ruskem predsedniku deležen takšnega častnega sprejema. Kot je znano, je Putin v Ljubljano po slovenske veterane poslal svoje letalo, udeležba slovenskih veteranov na ruski državni proslavi pa je lahko problematična predvsem zaradi interpretacije, kajti Evropska unija, katere člani smo, je zaradi Putinove aneksije Krima in vpletenosti v državljansko vojno v (vzhodni) Ukrajini do ruskega režima hladna, zadržana in se načeloma izogiba dejanjem ali potezam, ki bi lahko simbolično pomenile spravljivost, popuščanje ali odpuščanje vis-a-vis Putinu.

 

Milan Kučan kot neformalni vodja slovenske delegacije je v tem kontekstu sam po sebi provokacija in napeljuje na misel, da slovenska oblast, ki je za to "potovanje" v Moskvo seveda vedela - po mojih informacijah je bil teden ali dva pred tem v Rusiji Saša Geržina, ki je "pripravljal teren" za obisk, med drugim tudi za pogovore glede Agrokorja in morebitne slovenske "intervencije" -, igra dvojno igro. Radi bi bili neuvrščeni, podobno kot nekoč Titova Jugoslavija, vendar so pametnjakoviči, ki kreirajo slovensko zunanjo politiko, spregledali, da neuvrščenost ni oddaljevanje od Zahoda in približevanje Vzhodu. Za staro elito, ki je seveda indoktrinirana s Sovjetsko zvezo, je logično in edino prav, da se Slovenija oddaljuje od neučinkovite, liberalne in notranje sprte demokratične Evropske unije ter zbližuje z imperialno Rusijo, ki pod avtokratsko vladavino Vladimirja Putina spet postaja globalna velesila.

 

Ljubimkanje z Rusijo ne bi bilo tako problematično, če ne bi bili člani EU in zveze NATO. Posebni odnosi z Moskvo bi bili logični, če bi ruski investitorji k nam vsako leto prinesli milijardo ali dve evrov. Politično zavezništvo s Putinovim režimom bi se zdelo razumljvo, če bi bila Slovenija država s podobno ureditvijo in političnim sistemom. A ker ni in ker se tega brez tektonskih pretresov slovenske države in družbe ne da narediti, proruska spletkarjenja škodujejo slovenskim nacionalnim interesom. Bodite posebej pozorni na to, če bo kdo iz rokava potegnil Agrokorjevega zajca - namreč s sugestijo, da bi lahko ob pomoči "bratskih Rusov" nazaj odkupili Mercator.

 

Pot do popolne ljubezni s Putinovo Rusijo je kakopak povezana s prilagajanjem. Seveda se ne bodo Rusi prilagajali nam, ampak se bomo mi njim. Kučanov vnovični pohod na oblast, zmaga Združene levice na parlamentarnih volitvah maja 2018 in vzpostavitev še bolj monotonega medijskega trga so takorekoč nujni, če naj Slovenija dokončno preusmeri težišče svoje zunanje politike v rusko interesno sfero. Jasno je, da bi si s tem sami sabotirali članstvo v EU in NATO, kar bi imelo strahovite posledice za vse državljane. Tudi za tiste, ki danes stoično opazujejo vedno bolj očitno nagibanje države proti Moskvi. Kučanov nasmešek za milijon rubljev je morda šele uvertura ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
26
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
24
21.03.2019 23:45
Koga boste volili na letošnjih evropskih volitvah? Jaz sem se že odločil. Stranko Levica bom. Preferenčni glas bom dal Luki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
12
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,135
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,620
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,602
04/
1939 - 2019
Igor Bavčar
Ogledov: 2,257
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,809
06/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,725
07/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,563
08/
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1,464
09/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,537
10/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 786