Komentar

Oko se oklepa tistega, kar je videlo, samo zato, da bi razumelo.

Nekrorealisti opazujejo svojega protagonista na robu življenja, na pragu smrti. Samomor je gonilo nekrorealistične umetnosti. Sadizem je njegovo gonilo. Zombiji pa niso nič drugega kot manifestacija kapitala. Mrtvega in živega kapitala.

13.05.2017 22:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   nekrorealizem   Olesja Turkina   Viktor Mazin   Sovjetska zveza   Jevgenij Jufit

Nekrorealisti nenehoma snemajo človeka tik pred pragom smrti. Človeka, ki nosi s seboj slutnjo smrti. Te izbrane fotografije vseh fotografij razstavljajo v galerijah.

Menim, da sta Olesja in Viktor najsenzibilnejši, najmodrejši in najstanovitnejši par našega planeta. V svoji knjižnici sem si takoj, ko sem izvedel, da prihajata v mesto, približal njune teoretske spise, ki jih hranim. Predvsem so to objave v reviji Kabinet! Verjemite mi, da nimam niti najmanjše želje opisovati zapleta, ki mi je onemogočil, da bi od samega začetka prisostvoval njunemu predavanju v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Po zaključku formalnega dela predavanja me je Olesja Turkina povabila k reflektiranju teme predavanja - nekrorealizmu, stilni formaciji, ki je nastala v podzemlju leningrajske umetniške scene v osemdesetih let prejšnjega stoletja. Nekrorealizem je bil eno od poslednjih sovjetskih umetniških gibanj. Več kot jasno je bilo, da bi bil dvakrat nespodoben, če bi zavrnil Olesjin prijazen poziv. Žal pa je bil moj odgovor le kup zmedene asociativnosti. Zato imam z današnjim komentarjem možnost, da pred vami oblikujem vsaj dostojno asociativen odgovor Olesji Turkini in Viktorju Mazinu. Hvala za to možnost, portal+.

 

Zame je še vedno eden najvznemirljivejših  trenutkov v umetnosti, ko prepoznam v planetarnem okolju porajanje novega stilno-formativnega življenja, ki se bo ravnokar razvilo v kompleksne umetniške organizme. Oko se oklepa tistega, kar je videlo, samo zato, da bi razumelo. Še vedno je eden najotožnejših občutkov v umetnosti, ko vidim umetnikovo Utrujeno sonce, ko gledam njegove zadnje dneve tik pred tihim izginotjem ali pa celo samomorom.

 

Olesjina in Viktorjeva analiza je vedno poglobljena, estetska in psihoanalitska kolektivna ednina. S svojim delom med drugim oblikujeta in uveljavljata tudi evropsko in svetovno preglednico estetike. Nekrorealizem ima v njej zagotovo pomemben prostor. Natančno se zavedata, da je subjekt umetniškega dela mrtvo telo zato, ker je vsaka umetnina najprej mrtvo telo. Je pa res, da je lahko že v naslednjem trenutku živa kolektivna identiteta. Smrt je tista, ki sproža v umetnini čutno tkivo, ta pa v njej sproža življenje.

 

Sam sem v tistem času na nasprotni strani nekrorealistov, verjetno zaradi meni lastnega prirojenega vitalizma. Navsezadnje v imenu nosim tako živo kot novo. Takrat sem stal na poziciji leningrajske skupine Assa, zbrane okrog Sergeja Bugajeva Afrike in Timurja Novikova, kasneje pa na poziciji peterburške umetniške skupine, združene okrog Timurja Novikova, Sergeja Bugajeva Afrike ter Novega akademizma.

 

 

Nekrorealizem

 

Osrednji protagonist nekrorealističnega gibanja je bil pred kratkim preminuli filmski režiser in vizualni umetnik, fotograf Jevgenij Jufit, ki ga več kot smiselno povezujemo z Vladimirjem Anatoljevičem Maslovim. Skupaj sta v izteku XX. stoletja proizvedela izredno filmsko umetnino Srebrne glave. Yufitov prvi film, pri katerem mu je Maslov asisitiral, pa so bili Vitezi neba. Z leti je film postal emblematična umetnina nekrorealizma, ki ga ne predvajajo le v kinematografih, temveč ohranja svoj prostor spomina v muzejih in galerijah. Nekrorealisti so podobno kot italjanski anakronisti tistega časa ponovno uvedli v svoje umetnine alegorije in metafore, kar je bilo zame takrat, in mi je še danes, popolnoma nedopustno. Toda sovjetski nekrorealisti so jih takrat za razliko od dekorativnih Italijanov uporabljali kot srhljivo membrano, napeto čez sovjetsko resničnost.

 

Sam sem že kot mladostnik pripadal umetniškem svetu, v katerem so metafore in alegorije izgubile ves svoj smisel. Svet metafor, alegorij in simbolov so že na začetku XX. stoletja nadomestili sistemi, znaki in modeli. Tako je to bilo in tako je še danes! Nasprotno modernistično-avantgardistični dikciji so nekrorealisti sredi barvnega formata prakticirali filmsko črnobelo vizualnost, projecirali so se v predmodernost. Toda tako je bilo le na videz. Na tem mestu bi lahko začel z naborom mojih stilnih slutenj.

 

 

Slutnja metode

 

Nekrorealizem je že na samem začetku svojega delovanja jasno in glasno zavrnil dominanten socrealistični ideološki kič. Istočasno je iskal odgovor na veličastno avantgardno abstraktno umetnost, ki so jo bolševiki petdeset let pred tem izkjučili iz ideološke kulturne matrice Sovjetske zveze. Nekrorealizem je v svoji strateški nameri začel uporabljati metodo podvojenega mimezisa. Od abstrakcije se je vrnil k figurativnosti, ampak k figurativnosti - dobesedno - trupel. Oživljene metafore in alegorije so bile skupaj s trupli prestavljene v realnost. Mrtva objektnost in mrtva realnost sta postali na filmskem ekranu živi.

 

Slutnja št. I.: Živi mrtveci, nekroprotagonisti iz nekrokinematografije so postali istočasno žive in mrtve identitete. To niso bili protagonisti, ki se preoblikujejo v oddaljenih vesoljskih habitatih. Ne, nekroljudje so živeli v realističnih vmesnih pokrajinah, v prostorih med svetovi, med mestom in naturo. Približevali so se predmetom in telesom, na povsem avtističen način. Svoje poglede so usmerjali proti predmetom, vse bližje in bližje. Približevanje in oddaljevanje pa je povzročalo stres za oko gledalca. To je bil samo navidezen konflikt z abstraktno umetnostjo. V resnici je bil to napad na umetnost oponašanja življenja.

 

Slutnja št. II.: Strah najprej tesno objame telo čez prsa in ga na hitro imobilizira, takoj zatem pa vljudno povabi smrt vanj. Popolnoma drugače kot v zahodni ekperimentalni ali črnovalovski kinematografiji. Junak filmskega nekrorealizma je zapravil čas, zapravil prostor, zapravil svoje življenje; pač obstajajo različne vrste pregona življenja.

 

Slutnja št. IV.: Film je umrl z nastopom zvoka, kar pa naj vas ne zavede: z nastopom zvoka se je začela filmska umetnost. Dobili smo atmosfere, aluzije, vzdušje in razpoloženje. Dobili smo zvočno asociativnost, povezano s sliko.

 

Slutnja št. V.: V nekrorealistični filmski produkciji ni odnosa z žanrovskim mišljenjem o horror filmu. Žanrovski protagonisti zombiji so živi šele po smrti in so mrtvi že sredi življenja. Nekrorealisti pa opazujejo svojega protagonista na robu življenja, na pragu smrti. Samomor je gonilo nekrorealistične umetnosti. Sadizem je njegovo gonilo. Zombiji pa niso nič drugega kot manifestacija kapitala. Mrtvega in živega kapitala. Ne več, ne manj.

 

Slutnja št. VI.: Nekrorealistična trupla znanstvenih eksperimentov in dekorirana trupla so s svojo estetiko zmagovala nad neposredno družbeno angažiranostjo. Toda pozor! Na noben način ne moremo nekrorealizma povezovati s problematiko zahodnega snuff filma.

 

 

Digresija: V svet umetnosti je v XIX. stoletju vstopila fotografija. Ali si lahko predstavljate, kakšna sprememba se je zgodila, ko je vstopila v svet? Konec digresije.

Opomba: Nekrorealizem je ena od redkih zvrsti umetnosti, ki tematizira tudi glavobole.

Dejstvo: Jevgenij Jufit se je šolal konec osemdesetih let v filmski delavnici Aleksandra Sokurova.

 

 

Slutnja št. VII.: Nekrorealizem vitalistično opisuje tisto, čemur smo se mladostniki posmehovali: umetnikovo slutnjo smrti! Nekro je smrt (odsotnost), realizem je vitalizem (prisotnost), nekrorealizem pa ni ne smrt, ne realizem; je slikovita groza vzorcev. Podvojeni mimezis!

 

 

Osrednja slutnja: Nekrorealisti iščejo v vmesnih svetovih, na pragu smrti, fotografijo vseh fotografij. Pospešujejo in upočasnjujejo 16 mm ali 35 mm filmski trak, da bi na filmskem traku prepoznali fotografijo, ki bi jim dokazala, da so res živeli. Samo zato še snemajo svoje filme: da bi proglasili eno od kinetičnih fotografij za fotografijo vseh fotografij. Za nekrorealistično umetnino. Nenehoma snemajo človeka tik pred pragom smrti. Človeka, ki nosi s seboj slutnjo smrti. Te izbrane fotografije vseh fotografij razstavljajo v galerijah. Nekrorealisti bivajo med fotografijo in kinematografijo. Tako je to po mojem.

 

 

Slutnja št. IX.: Nekrorealisti želijo smrti dati telo. Film, to je vedno le začetek in konec.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
5
22.09.2019 10:00
Pozivati iz Ljubljane na krepitev odvračalne drže zveze Nato, je najmanj nehigienično. Koristi politične narave so kratkoročno ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stoletje, prvič: Umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje!
3
21.09.2019 22:06
Napovedujem dva zaporedna komentarja, izhajajoč iz časovnega vrtinčenja stotih let. Oba izhajata iz umetniških gest, ki so se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
11
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
8
17.09.2019 22:15
Raziskave javnega mnenja so v Sloveniji politični fenomen in podaljšek lobijev, je prepričan Tilen Majnardi, nekdanji novinar ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
9
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
16
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,270
02/
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,309
03/
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 1,596
04/
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
Tilen Majnardi
Ogledov: 1,654
05/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,676
06/
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,558
07/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,141
08/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,244
09/
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 631
10/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,413