Komentar

Oko se oklepa tistega, kar je videlo, samo zato, da bi razumelo.

Nekrorealisti opazujejo svojega protagonista na robu življenja, na pragu smrti. Samomor je gonilo nekrorealistične umetnosti. Sadizem je njegovo gonilo. Zombiji pa niso nič drugega kot manifestacija kapitala. Mrtvega in živega kapitala.

13.05.2017 22:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   nekrorealizem   Olesja Turkina   Viktor Mazin   Sovjetska zveza   Jevgenij Jufit

Nekrorealisti nenehoma snemajo človeka tik pred pragom smrti. Človeka, ki nosi s seboj slutnjo smrti. Te izbrane fotografije vseh fotografij razstavljajo v galerijah.

Menim, da sta Olesja in Viktor najsenzibilnejši, najmodrejši in najstanovitnejši par našega planeta. V svoji knjižnici sem si takoj, ko sem izvedel, da prihajata v mesto, približal njune teoretske spise, ki jih hranim. Predvsem so to objave v reviji Kabinet! Verjemite mi, da nimam niti najmanjše želje opisovati zapleta, ki mi je onemogočil, da bi od samega začetka prisostvoval njunemu predavanju v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Po zaključku formalnega dela predavanja me je Olesja Turkina povabila k reflektiranju teme predavanja - nekrorealizmu, stilni formaciji, ki je nastala v podzemlju leningrajske umetniške scene v osemdesetih let prejšnjega stoletja. Nekrorealizem je bil eno od poslednjih sovjetskih umetniških gibanj. Več kot jasno je bilo, da bi bil dvakrat nespodoben, če bi zavrnil Olesjin prijazen poziv. Žal pa je bil moj odgovor le kup zmedene asociativnosti. Zato imam z današnjim komentarjem možnost, da pred vami oblikujem vsaj dostojno asociativen odgovor Olesji Turkini in Viktorju Mazinu. Hvala za to možnost, portal+.

 

Zame je še vedno eden najvznemirljivejših  trenutkov v umetnosti, ko prepoznam v planetarnem okolju porajanje novega stilno-formativnega življenja, ki se bo ravnokar razvilo v kompleksne umetniške organizme. Oko se oklepa tistega, kar je videlo, samo zato, da bi razumelo. Še vedno je eden najotožnejših občutkov v umetnosti, ko vidim umetnikovo Utrujeno sonce, ko gledam njegove zadnje dneve tik pred tihim izginotjem ali pa celo samomorom.

 

Olesjina in Viktorjeva analiza je vedno poglobljena, estetska in psihoanalitska kolektivna ednina. S svojim delom med drugim oblikujeta in uveljavljata tudi evropsko in svetovno preglednico estetike. Nekrorealizem ima v njej zagotovo pomemben prostor. Natančno se zavedata, da je subjekt umetniškega dela mrtvo telo zato, ker je vsaka umetnina najprej mrtvo telo. Je pa res, da je lahko že v naslednjem trenutku živa kolektivna identiteta. Smrt je tista, ki sproža v umetnini čutno tkivo, ta pa v njej sproža življenje.

 

Sam sem v tistem času na nasprotni strani nekrorealistov, verjetno zaradi meni lastnega prirojenega vitalizma. Navsezadnje v imenu nosim tako živo kot novo. Takrat sem stal na poziciji leningrajske skupine Assa, zbrane okrog Sergeja Bugajeva Afrike in Timurja Novikova, kasneje pa na poziciji peterburške umetniške skupine, združene okrog Timurja Novikova, Sergeja Bugajeva Afrike ter Novega akademizma.

 

 

Nekrorealizem

 

Osrednji protagonist nekrorealističnega gibanja je bil pred kratkim preminuli filmski režiser in vizualni umetnik, fotograf Jevgenij Jufit, ki ga več kot smiselno povezujemo z Vladimirjem Anatoljevičem Maslovim. Skupaj sta v izteku XX. stoletja proizvedela izredno filmsko umetnino Srebrne glave. Yufitov prvi film, pri katerem mu je Maslov asisitiral, pa so bili Vitezi neba. Z leti je film postal emblematična umetnina nekrorealizma, ki ga ne predvajajo le v kinematografih, temveč ohranja svoj prostor spomina v muzejih in galerijah. Nekrorealisti so podobno kot italjanski anakronisti tistega časa ponovno uvedli v svoje umetnine alegorije in metafore, kar je bilo zame takrat, in mi je še danes, popolnoma nedopustno. Toda sovjetski nekrorealisti so jih takrat za razliko od dekorativnih Italijanov uporabljali kot srhljivo membrano, napeto čez sovjetsko resničnost.

 

Sam sem že kot mladostnik pripadal umetniškem svetu, v katerem so metafore in alegorije izgubile ves svoj smisel. Svet metafor, alegorij in simbolov so že na začetku XX. stoletja nadomestili sistemi, znaki in modeli. Tako je to bilo in tako je še danes! Nasprotno modernistično-avantgardistični dikciji so nekrorealisti sredi barvnega formata prakticirali filmsko črnobelo vizualnost, projecirali so se v predmodernost. Toda tako je bilo le na videz. Na tem mestu bi lahko začel z naborom mojih stilnih slutenj.

 

 

Slutnja metode

 

Nekrorealizem je že na samem začetku svojega delovanja jasno in glasno zavrnil dominanten socrealistični ideološki kič. Istočasno je iskal odgovor na veličastno avantgardno abstraktno umetnost, ki so jo bolševiki petdeset let pred tem izkjučili iz ideološke kulturne matrice Sovjetske zveze. Nekrorealizem je v svoji strateški nameri začel uporabljati metodo podvojenega mimezisa. Od abstrakcije se je vrnil k figurativnosti, ampak k figurativnosti - dobesedno - trupel. Oživljene metafore in alegorije so bile skupaj s trupli prestavljene v realnost. Mrtva objektnost in mrtva realnost sta postali na filmskem ekranu živi.

 

Slutnja št. I.: Živi mrtveci, nekroprotagonisti iz nekrokinematografije so postali istočasno žive in mrtve identitete. To niso bili protagonisti, ki se preoblikujejo v oddaljenih vesoljskih habitatih. Ne, nekroljudje so živeli v realističnih vmesnih pokrajinah, v prostorih med svetovi, med mestom in naturo. Približevali so se predmetom in telesom, na povsem avtističen način. Svoje poglede so usmerjali proti predmetom, vse bližje in bližje. Približevanje in oddaljevanje pa je povzročalo stres za oko gledalca. To je bil samo navidezen konflikt z abstraktno umetnostjo. V resnici je bil to napad na umetnost oponašanja življenja.

 

Slutnja št. II.: Strah najprej tesno objame telo čez prsa in ga na hitro imobilizira, takoj zatem pa vljudno povabi smrt vanj. Popolnoma drugače kot v zahodni ekperimentalni ali črnovalovski kinematografiji. Junak filmskega nekrorealizma je zapravil čas, zapravil prostor, zapravil svoje življenje; pač obstajajo različne vrste pregona življenja.

 

Slutnja št. IV.: Film je umrl z nastopom zvoka, kar pa naj vas ne zavede: z nastopom zvoka se je začela filmska umetnost. Dobili smo atmosfere, aluzije, vzdušje in razpoloženje. Dobili smo zvočno asociativnost, povezano s sliko.

 

Slutnja št. V.: V nekrorealistični filmski produkciji ni odnosa z žanrovskim mišljenjem o horror filmu. Žanrovski protagonisti zombiji so živi šele po smrti in so mrtvi že sredi življenja. Nekrorealisti pa opazujejo svojega protagonista na robu življenja, na pragu smrti. Samomor je gonilo nekrorealistične umetnosti. Sadizem je njegovo gonilo. Zombiji pa niso nič drugega kot manifestacija kapitala. Mrtvega in živega kapitala. Ne več, ne manj.

 

Slutnja št. VI.: Nekrorealistična trupla znanstvenih eksperimentov in dekorirana trupla so s svojo estetiko zmagovala nad neposredno družbeno angažiranostjo. Toda pozor! Na noben način ne moremo nekrorealizma povezovati s problematiko zahodnega snuff filma.

 

 

Digresija: V svet umetnosti je v XIX. stoletju vstopila fotografija. Ali si lahko predstavljate, kakšna sprememba se je zgodila, ko je vstopila v svet? Konec digresije.

Opomba: Nekrorealizem je ena od redkih zvrsti umetnosti, ki tematizira tudi glavobole.

Dejstvo: Jevgenij Jufit se je šolal konec osemdesetih let v filmski delavnici Aleksandra Sokurova.

 

 

Slutnja št. VII.: Nekrorealizem vitalistično opisuje tisto, čemur smo se mladostniki posmehovali: umetnikovo slutnjo smrti! Nekro je smrt (odsotnost), realizem je vitalizem (prisotnost), nekrorealizem pa ni ne smrt, ne realizem; je slikovita groza vzorcev. Podvojeni mimezis!

 

 

Osrednja slutnja: Nekrorealisti iščejo v vmesnih svetovih, na pragu smrti, fotografijo vseh fotografij. Pospešujejo in upočasnjujejo 16 mm ali 35 mm filmski trak, da bi na filmskem traku prepoznali fotografijo, ki bi jim dokazala, da so res živeli. Samo zato še snemajo svoje filme: da bi proglasili eno od kinetičnih fotografij za fotografijo vseh fotografij. Za nekrorealistično umetnino. Nenehoma snemajo človeka tik pred pragom smrti. Človeka, ki nosi s seboj slutnjo smrti. Te izbrane fotografije vseh fotografij razstavljajo v galerijah. Nekrorealisti bivajo med fotografijo in kinematografijo. Tako je to po mojem.

 

 

Slutnja št. IX.: Nekrorealisti želijo smrti dati telo. Film, to je vedno le začetek in konec.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
0
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj izItalijeposlal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
16
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
8
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
26
06.07.2020 00:30
Napovedovali so tesen izid, morda celo zmago opozicijskih socialistov, ki so šli na volitve s koalicijo Restart, pa se je na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko sem na odru in so vame uprte stotine oči, se šele zavem, da zares obstajam!
13
04.07.2020 21:59
Katarina Stegnar povezuje svojo osebno obliko z natančno nadzorovanim izjavljanjem. Tudi takrat, ko se v njej sproži ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 5.269
02/
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.648
03/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.659
04/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.911
05/
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
Uredništvo
Ogledov: 1.794
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.877
07/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.555
08/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.479
09/
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.274
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 1.112