Komentar

Oko se oklepa tistega, kar je videlo, samo zato, da bi razumelo.

Nekrorealisti opazujejo svojega protagonista na robu življenja, na pragu smrti. Samomor je gonilo nekrorealistične umetnosti. Sadizem je njegovo gonilo. Zombiji pa niso nič drugega kot manifestacija kapitala. Mrtvega in živega kapitala.

13.05.2017 22:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   nekrorealizem   Olesja Turkina   Viktor Mazin   Sovjetska zveza   Jevgenij Jufit

Nekrorealisti nenehoma snemajo človeka tik pred pragom smrti. Človeka, ki nosi s seboj slutnjo smrti. Te izbrane fotografije vseh fotografij razstavljajo v galerijah.

Menim, da sta Olesja in Viktor najsenzibilnejši, najmodrejši in najstanovitnejši par našega planeta. V svoji knjižnici sem si takoj, ko sem izvedel, da prihajata v mesto, približal njune teoretske spise, ki jih hranim. Predvsem so to objave v reviji Kabinet! Verjemite mi, da nimam niti najmanjše želje opisovati zapleta, ki mi je onemogočil, da bi od samega začetka prisostvoval njunemu predavanju v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Po zaključku formalnega dela predavanja me je Olesja Turkina povabila k reflektiranju teme predavanja - nekrorealizmu, stilni formaciji, ki je nastala v podzemlju leningrajske umetniške scene v osemdesetih let prejšnjega stoletja. Nekrorealizem je bil eno od poslednjih sovjetskih umetniških gibanj. Več kot jasno je bilo, da bi bil dvakrat nespodoben, če bi zavrnil Olesjin prijazen poziv. Žal pa je bil moj odgovor le kup zmedene asociativnosti. Zato imam z današnjim komentarjem možnost, da pred vami oblikujem vsaj dostojno asociativen odgovor Olesji Turkini in Viktorju Mazinu. Hvala za to možnost, portal+.

 

Zame je še vedno eden najvznemirljivejših  trenutkov v umetnosti, ko prepoznam v planetarnem okolju porajanje novega stilno-formativnega življenja, ki se bo ravnokar razvilo v kompleksne umetniške organizme. Oko se oklepa tistega, kar je videlo, samo zato, da bi razumelo. Še vedno je eden najotožnejših občutkov v umetnosti, ko vidim umetnikovo Utrujeno sonce, ko gledam njegove zadnje dneve tik pred tihim izginotjem ali pa celo samomorom.

 

Olesjina in Viktorjeva analiza je vedno poglobljena, estetska in psihoanalitska kolektivna ednina. S svojim delom med drugim oblikujeta in uveljavljata tudi evropsko in svetovno preglednico estetike. Nekrorealizem ima v njej zagotovo pomemben prostor. Natančno se zavedata, da je subjekt umetniškega dela mrtvo telo zato, ker je vsaka umetnina najprej mrtvo telo. Je pa res, da je lahko že v naslednjem trenutku živa kolektivna identiteta. Smrt je tista, ki sproža v umetnini čutno tkivo, ta pa v njej sproža življenje.

 

Sam sem v tistem času na nasprotni strani nekrorealistov, verjetno zaradi meni lastnega prirojenega vitalizma. Navsezadnje v imenu nosim tako živo kot novo. Takrat sem stal na poziciji leningrajske skupine Assa, zbrane okrog Sergeja Bugajeva Afrike in Timurja Novikova, kasneje pa na poziciji peterburške umetniške skupine, združene okrog Timurja Novikova, Sergeja Bugajeva Afrike ter Novega akademizma.

 

 

Nekrorealizem

 

Osrednji protagonist nekrorealističnega gibanja je bil pred kratkim preminuli filmski režiser in vizualni umetnik, fotograf Jevgenij Jufit, ki ga več kot smiselno povezujemo z Vladimirjem Anatoljevičem Maslovim. Skupaj sta v izteku XX. stoletja proizvedela izredno filmsko umetnino Srebrne glave. Yufitov prvi film, pri katerem mu je Maslov asisitiral, pa so bili Vitezi neba. Z leti je film postal emblematična umetnina nekrorealizma, ki ga ne predvajajo le v kinematografih, temveč ohranja svoj prostor spomina v muzejih in galerijah. Nekrorealisti so podobno kot italjanski anakronisti tistega časa ponovno uvedli v svoje umetnine alegorije in metafore, kar je bilo zame takrat, in mi je še danes, popolnoma nedopustno. Toda sovjetski nekrorealisti so jih takrat za razliko od dekorativnih Italijanov uporabljali kot srhljivo membrano, napeto čez sovjetsko resničnost.

 

Sam sem že kot mladostnik pripadal umetniškem svetu, v katerem so metafore in alegorije izgubile ves svoj smisel. Svet metafor, alegorij in simbolov so že na začetku XX. stoletja nadomestili sistemi, znaki in modeli. Tako je to bilo in tako je še danes! Nasprotno modernistično-avantgardistični dikciji so nekrorealisti sredi barvnega formata prakticirali filmsko črnobelo vizualnost, projecirali so se v predmodernost. Toda tako je bilo le na videz. Na tem mestu bi lahko začel z naborom mojih stilnih slutenj.

 

 

Slutnja metode

 

Nekrorealizem je že na samem začetku svojega delovanja jasno in glasno zavrnil dominanten socrealistični ideološki kič. Istočasno je iskal odgovor na veličastno avantgardno abstraktno umetnost, ki so jo bolševiki petdeset let pred tem izkjučili iz ideološke kulturne matrice Sovjetske zveze. Nekrorealizem je v svoji strateški nameri začel uporabljati metodo podvojenega mimezisa. Od abstrakcije se je vrnil k figurativnosti, ampak k figurativnosti - dobesedno - trupel. Oživljene metafore in alegorije so bile skupaj s trupli prestavljene v realnost. Mrtva objektnost in mrtva realnost sta postali na filmskem ekranu živi.

 

Slutnja št. I.: Živi mrtveci, nekroprotagonisti iz nekrokinematografije so postali istočasno žive in mrtve identitete. To niso bili protagonisti, ki se preoblikujejo v oddaljenih vesoljskih habitatih. Ne, nekroljudje so živeli v realističnih vmesnih pokrajinah, v prostorih med svetovi, med mestom in naturo. Približevali so se predmetom in telesom, na povsem avtističen način. Svoje poglede so usmerjali proti predmetom, vse bližje in bližje. Približevanje in oddaljevanje pa je povzročalo stres za oko gledalca. To je bil samo navidezen konflikt z abstraktno umetnostjo. V resnici je bil to napad na umetnost oponašanja življenja.

 

Slutnja št. II.: Strah najprej tesno objame telo čez prsa in ga na hitro imobilizira, takoj zatem pa vljudno povabi smrt vanj. Popolnoma drugače kot v zahodni ekperimentalni ali črnovalovski kinematografiji. Junak filmskega nekrorealizma je zapravil čas, zapravil prostor, zapravil svoje življenje; pač obstajajo različne vrste pregona življenja.

 

Slutnja št. IV.: Film je umrl z nastopom zvoka, kar pa naj vas ne zavede: z nastopom zvoka se je začela filmska umetnost. Dobili smo atmosfere, aluzije, vzdušje in razpoloženje. Dobili smo zvočno asociativnost, povezano s sliko.

 

Slutnja št. V.: V nekrorealistični filmski produkciji ni odnosa z žanrovskim mišljenjem o horror filmu. Žanrovski protagonisti zombiji so živi šele po smrti in so mrtvi že sredi življenja. Nekrorealisti pa opazujejo svojega protagonista na robu življenja, na pragu smrti. Samomor je gonilo nekrorealistične umetnosti. Sadizem je njegovo gonilo. Zombiji pa niso nič drugega kot manifestacija kapitala. Mrtvega in živega kapitala. Ne več, ne manj.

 

Slutnja št. VI.: Nekrorealistična trupla znanstvenih eksperimentov in dekorirana trupla so s svojo estetiko zmagovala nad neposredno družbeno angažiranostjo. Toda pozor! Na noben način ne moremo nekrorealizma povezovati s problematiko zahodnega snuff filma.

 

 

Digresija: V svet umetnosti je v XIX. stoletju vstopila fotografija. Ali si lahko predstavljate, kakšna sprememba se je zgodila, ko je vstopila v svet? Konec digresije.

Opomba: Nekrorealizem je ena od redkih zvrsti umetnosti, ki tematizira tudi glavobole.

Dejstvo: Jevgenij Jufit se je šolal konec osemdesetih let v filmski delavnici Aleksandra Sokurova.

 

 

Slutnja št. VII.: Nekrorealizem vitalistično opisuje tisto, čemur smo se mladostniki posmehovali: umetnikovo slutnjo smrti! Nekro je smrt (odsotnost), realizem je vitalizem (prisotnost), nekrorealizem pa ni ne smrt, ne realizem; je slikovita groza vzorcev. Podvojeni mimezis!

 

 

Osrednja slutnja: Nekrorealisti iščejo v vmesnih svetovih, na pragu smrti, fotografijo vseh fotografij. Pospešujejo in upočasnjujejo 16 mm ali 35 mm filmski trak, da bi na filmskem traku prepoznali fotografijo, ki bi jim dokazala, da so res živeli. Samo zato še snemajo svoje filme: da bi proglasili eno od kinetičnih fotografij za fotografijo vseh fotografij. Za nekrorealistično umetnino. Nenehoma snemajo človeka tik pred pragom smrti. Človeka, ki nosi s seboj slutnjo smrti. Te izbrane fotografije vseh fotografij razstavljajo v galerijah. Nekrorealisti bivajo med fotografijo in kinematografijo. Tako je to po mojem.

 

 

Slutnja št. IX.: Nekrorealisti želijo smrti dati telo. Film, to je vedno le začetek in konec.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
5
17.01.2022 01:02
Srbi, ki slovijo po konstantnem opevanju lastnega trpljenja, so tudi v Đokovićevem primeru iz muhe naredili slona in za nov kult ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
10
16.01.2022 01:00
Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
18
14.01.2022 04:45
Nenehoma se sprašujem, zakaj mora ta narod zaradi popolne neumnosti umirati, ob tem, ko bi se lahko v letu 2021 v celoti ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
13
09.01.2022 11:00
Tragikomedija Don't Look Up izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit
4
08.01.2022 21:56
Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
24
06.01.2022 19:00
Leto 2022 se je začelo natanko tam kjer se je končalo leto 2021. In naša nacionalna televizija je ostala natanko na istem tiru, ... Več.
Piše: Milan Krek
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
9
05.01.2022 22:45
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi ... Več.
Piše: Janez Černač
Bolgarske depresije: Ni vse čisto zlato, kar prihaja iz Evropske unije ali Amerike
12
03.01.2022 20:00
Če drži, da je Slovenija do sedaj profitirala s članstvom v EU, je vendarle potrebna zvrhana mera pazljivosti in zadržkov ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
"Človeštvo ima le tri velike sovražnike: vročino, lakoto in vojno. Od teh je daleč najstrašnejša vročina."
8
02.01.2022 20:02
Pandemija se je končala, vendar so njene posledice vidne povsod. Ambrose Bierce je leta 1906 zapisal, da je epidemija bolezen, ... Več.
Piše: Luis Rubio
Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal
7
01.01.2022 22:53
Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"
9
01.01.2022 00:00
Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.
19
30.12.2021 21:22
Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo ... Več.
Piše: Janez Janša
Demokracija in mi: Dobro je, da v katerem koli odnosu postaviš Kontrolorja svojemu egu
18
29.12.2021 21:00
Aktivni državljan je osrednje geslo razmišljanj Mihe Burgerja na našem portalu v zadnjih šestih letih. Aktivni državljan je zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Izkoriščeni, razžaljeni, ponižani, zasmehovani in nazadnje še pozabljeni
18
27.12.2021 20:00
Te dni mi je na portalu+ najbolj v oči padel zapis kolegice Simone Rebolj, ki je opisala realno stanje življenjskega standarda v ... Več.
Piše: Ana Jud
V kakšni državi živim, ko mi premier ne more poslati pisma z dobrim namenom, lahko pa mi pišejo ljudje, ki mi grozijo in me žalijo?
18
26.12.2021 22:00
Veliko manj bi lahko bilo mrtvih to jesen, če bi me poslušali, pa so me raje obtoževali v medijih. Veliko manj bi bilo ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenci obožujejo revne, razžaljene in poniževane, da se lahko naslajajo nad njimi in počutijo večvredne
11
26.12.2021 11:00
Na ljubljanskih ulicah srečujem vedno več in vedno bolj rosno mladih kraljev ulice. Zadeti in odsotni prosjačijo v bojda ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poplava vulgarizmov in brutizmov naročnikov, ki imajo kapital, nimajo pa zavesti o lepem
2
25.12.2021 20:53
Posebne vrste gnus spreleti človeka, ko se po povratku s potovanja zapelje z letališča v mesto in se mu v vpadnicah začnejo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tistih 8 hertzov razlike: Glasba med harmonijo z naravo ter nacističnim topotanjem
14
23.12.2021 23:59
Nekaj hertzov razlike v glasbi je lahko usodnih za ustvarjanje razlike med sozvočjem z naravo in nacističnim dirigiranjem ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Diploma admirala Masleše ali kako bo slovensko pravosodje torpediralo samo sebe
14
22.12.2021 23:59
Sodstvo se pogreza v najhujši škandal v novejši zgodovini - in to skoraj izključno po svoji krivdi. Tri desetletja negativne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ukrajinsko-ruski sod smodnika: Če se bo Putin čutil ogroženega, bo brez pomislekov sprožil 3. svetovno vojno
10
21.12.2021 21:00
Stanje na vzhodu Evrope je eksplozivno do konca. Evropske države v neposredni soseščini Ruske federacije se čutijo ogrožene in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 2.700
02/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.446
03/
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
Simona Rebolj
Ogledov: 1.656
04/
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
Milan Krek
Ogledov: 1.711
05/
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
Uredništvo
Ogledov: 1.190
06/
Ženevski dialog: "Njet" ruskim prizadevanjem za novo Jalto v Evropi
Božo Cerar
Ogledov: 1.120
07/
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
Bine Kordež
Ogledov: 790
08/
Sprenevedanje Unesca glede težav projekta COBISS.Net ter zmeda glede statusa in dejavnosti IZUM-a pod pokroviteljstvom Unesca
Tomaž Seljak
Ogledov: 664
09/
Zapuščina spravljivosti: Poslednje leto nekega predsednika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.885
10/
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
Dragan Živadinov
Ogledov: 417