Razkrivamo

Zdravstvena reforma Milojke Kolar Celarc je za Mira Cerarja in njegovo vlado zanesljiva pot v pogubo

Koalicija SMC, DeSUS in SD ima še vedno minimalne možnosti, da po naslednjih državnozborskih volitvah ponovi mandat. Lahko bi rekli, da je upanje drobno kakor pšeno zrno, vendar obstaja. Če bo SDS na čelu z Janezom Janšo, ki ima spet probleme z zakonom, nadaljevala po poti politične osamitve s širjenjem antisemitizma in zanikanjem holokavsta in če se bo Zoran Janković odločil, da upokojitev raje dočaka na mestu ljubljanskega župana, potem je to izvedljivo. Vendar zgolj in izključno v primeru, če ne bo prišlo do sprejema zdravstvene reforme, kot jo predlaga resorna ministrica Milojka Kolar Celarc v tem mandatu. Ključe do svoje politične prihodnosti in politične stabilnosti v državi drži v svojih rokah premier Miro Cerar sam. Jih bo uporabil ali pa bo svoje politične sopotnike in podpornike še enkrat znova razočaral?

15.05.2017 01:25
Piše: Aljuš Pertinač
Ključne besede:   reforma   zdravstvo   Milojka Kolar Celarc   Miro Cerar   vlada  

Zdi se, da bo Miro Cerar hočeš nočeš moral izobesiti belo zastavo in zdravstveno reformo prepustiti kakšni drugi, bolje pripravljeni, bolj vešči in predvsem bolj enotni vladi, ki bo za kaj takega imela tudi široko podporo.

Vladajoči koaliciji grozi, da bo kot prva v zgodovini samostojne Slovenije končala štiriletni mandat. Tukaj ne upoštevamo vlade Janeza Janše v mandatu 2004-2008, ki ji je to uspelo zgolj in izključno zaradi polletnega predsedovanja Evropski uniji. V nasprotnem primeru bi sledile predčasne volitve takoj po uničujočem porazu, ki ga je skupni kandidat slovenske desnice Lojze Peterle doživel v 2. krogu predsedniških volitev leta 2007. Namenoma sem napisal, da koaliciji "grozi", da bo končala štiriletni mandat, saj se sama praktično ves čas trudi, da do tega ne bi prišlo. Premier Miro Cerar se sooča z izrazitim pomanjkanjem mandatarskih kompetenc in z neposlušnostjo v lastni stranki (spor z Milanom Brglezom, Bojanom Dobovškom, izstopi poslancev), zunanji minister Karl Erjavec zapleta državo v vedno nove mednarodne škandale (arbitraža, grožnje s težavami na meji itd.), SD pa je talka šaleškega lobija in pritiskov tranzicijske levice, da na letošnjih predsedniških volitvah ne podpre absolutnega favorita, sedanjega predsednika republike Boruta Pahorja. Ne glede na vse našteto pa je ravno nekritična in popolnoma zgrešena podpora premierja Cerarja uničujoči in za slovenski javni zdravstveni sistem izrazito škodljivi politiki ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc v zadnjem času tista, ki najbolj prispeva k politični nestabilnosti in slabša možnosti vladnega trojčka na naslednjih državnozborskih volitvah.

 

 

Al' prav se reče reforma ali re-forma?

 

Praktično vse slovenske vlade po vstopu Slovenije v EU in NATO bolehajo za t.i. reformno mrzlico. Nasploh v slovenski politični in širši javnosti - pomembno vlogo pri vsem skupaj pa igrajo množični mediji - prevladuje ontološko prepričanje, da so v vseh družbenih podsistemih potrebne nenehne spremembe in da je zagovarjanje obstoječega stanja najslabša možna rešitev. Beseda reforma je zato nenehno na političnem jedilniku in vsako, še tako majhno spremembo obstoječe zakonodaje mediji, civilna družba, najpogosteje pa kar predlagatelji sami, označijo za reformo. Pri tem je hecno to, da praktično nobena "reforma" v zadnjih desetih letih ni bila uspešna. Enotni plačni sistem v javnem sektorju se je izkazal za čisto polomijo in s parcialnim dogovorom z zdravniškimi sindikati mu je ravno zdravstvena ministrica zadala coup de grâce oziroma milostni strel. Pokojninska reforma v mandatu Pahorjeve vlade je padla na referendumu. Celovito davčno reformo obljublja vsaka naslednja vlada, vendar dlje od minimalnih popravkov zakona o dohodnini ter uvedbe davčnih blagajn nismo prišli. Reforma delovnopravne zakonodaje bo slej ko prej tudi za to vlado pretrd oreh, po drugi strani pa zanjo tudi izrazito zmanjkuje časa.

 

Nasploh velja, da slovenske vlade bolj padajo z reformami, kot pa triumfirajo. LDS je po dvanajstih letih izgubila oblast na volitvah leta 2004 v veliki meri ravno po zaslugi takratne Mramorjeve davčne reforme. K porazu Janše na volitvah 2008 je v veliki meri vplivalo nezadovoljstvo zaposlenih v javnem sektorju s t.i. Virantovo plačno reformo. Da o negativnih učinkih že omenjene pokojninske reforme na Pahorjevo vlado niti ne izgubljamo besed. Takšno sosledje političnih dogodkov nikakor ni nobena slovenska posebnost. V Nemčiji je recimo takratni kancler Gerhard Schröder paketom reform, poimenovanim Agenda 2010, izgubil volitve - in paradoksalno, zaradi pravočasnosti in ustreznosti reformnih ukrepov omogočil Angeli Merkel, da se bo letos jeseni potegovala za rekordni, že četrti zaporedni kanclerski mandat. Kljub vsemu si praktično noben slovenski politik ne more privoščiti, da bi bil proti reformam, ker reforme pa ja pomenijo napredek. Kot bomo videli v nadaljevanju, v konkretnem primeru t.i. zdravstvene reforme prav gotovo ni tako.

 

 

Zdravstvena reforma ni nikoli dobra novica

 

Beseda reforma torej že sama po sebi pri nas, tako kot v drugih političnih sistemih, pomeni znak za alarm in praktično vsakič prikliče na okope interesne skupine in širšo družbo. Najbolj to velja za pokojninsko reformo, ki vedno prinese podaljšanje delovne in (ali) starostne dober ter s tem poslabšanje pogojev za upokojitev, vendar tudi zdravstvena reforma ne zaostaja veliko. V evropskem političnem besednjaku je zdravstvena reforma tipična t.i. bad news, torej slaba novica sama po sebi. Svetovni in evropski trendi na področju reforme javnih zdravstvenih sistemov gredo (na ideološki ravni predvsem zaradi popolne prevlade neoliberalizma, na bolj praktični ravni pa zaradi staranja družbe ter zniževanja rodnosti in s tem naraščanja stroškov za zdravstveno varstvo) izrazito v smer zniževanja pravic ter povečevanja vplačil. Najboljši primer je zadnja trampovska demontaža t.i. Obamacare. Vse vlade po svetu se zato zdravstvene reforme lotevajo s tresočo roko, predvsem pa na začetku mandata oziroma takrat, ko imajo za predlagane spremembe široko politično podporo. Za primer takšne prakse lahko spet pogledamo čez lužo, kjer so si republikanci na vse kriplje prizadevali, da bi čim prej sprejeli spremembe Obamove zdravstvene reforme. Zato je komaj razumljivo, zakaj se je vladajoča SMC odločila forsirati zdravstveno reformo v zadnjem letu mandata oziroma tako rekoč tik pred volitvami.

 

 

Nosilka reforme je politični "mrtvi konj"

 

Ministrica Kolar Celarčeva je že ves mandat eden izmed najšibkejših členov vladne ekipe. Mandat je začela z visoko letečimi in komaj verjetnimi obljubami, od katerih po skoraj treh letih ni ostalo praktično nič oprijemljivega. Da je pričela dialog z vsemogočnim zdravniškim sindikatom Fides, je potrebovala več kot pol leta. Kljub temu smo dočakali splošno stavko zdravnikov, ki se je končala s podpisanim sporazumom, za katerega še danes pravzaprav ne vemo, kaj v resnici prinaša. Jasno je le to, da vnaša nova nesorazmerja med primerljivo plačanimi poklici v javnem sektorju in da de facto ruši enotni plačni sistem, saj zdravnikom obljublja plačne elemente, ki jih druge plačne skupine v zdravstvu in izven zdravstva nimajo. Ministrica daje vtis, da ne obvladuje zahtevnega resorja, ki ga vodi. Da ne pristaja na dialog s ključnimi deležniki in da predvsem podcenjuje stanje, v katerem se je znašlo naše javno zdravstvo.

 

Jasno je, da se vsi problemi v zdravstvu pri nas niso začeli v mandatu sedanje ministrice, pa vendar se ni mogoče znebiti vtisa, da jim Kolar Celarčeva preprosto ni kos oziroma da jih odkrito podcenjuje. Zadnji scenarij katastrofe z bolnišnico Topolšica je le vrh ledene gore. Komaj verjetno je, da je lahko šel javni zavod in še posebej bolnišnica v (zdi se sicer da nujno) investicijo v energetsko sanacijo, za katero očitno ni imel dovolj sredstev. Ker se finančno stanje bolnišnice več mesecev ni saniralo, so preprosto nehali plačevati prispevke zaposlenim iz naslova delovnega razmerja, s čimer so dosegli blokado računov ter uvrstitev na seznam davčnih neplačnikov. Sodu je nazadnje izbilo dno neizplačilo plač zaposlenim za mesec april. Si predstavljate kako funkcionira bolnišnica, ki po eni strani nima dovolj denarja za nujne investicije, po drugi strani pa že v prvi polovici leta ne more izplačevati plač zaposlenim!? Kako naj tam zaposleni opravljajo svoje delo vestno in strokovno v takih pogojih? In opraviti imajo s človeškimi življenji.

 

Poleg ključnih deležnikov v zdravstvenem sistemu je proti ministrici čutiti izrazito nezaupanje tudi v obeh koalicijskih strankah. Z DeSUS je ministrica praktično vsak dan na bojni nogi, pa tudi v SD nima skoraj nobena njena predlagana rešitev iskrene in predvsem dejanske podpore. Telenovela okoli sprejemanja novega zakona o zdravstveni dejavnosti je to najbolje ilustrirala. Relativno preprost zakon se je usklajeval oziroma bolje rečeno prerekal toliko časa, da je praktično izgubil ves pomen. Sveta vojna, ki jo je ministrica napovedala koncesijam v zdravstvu, kaže na njeno popolno nerazumevanje dejanskega stanja. Večino koncesij v zdravstvu, o čemer smo že pisali, namreč podelijo lokalne skupnosti, predvsem zaradi togosti in neustreznega vodenja javnih zdravstvenih zavodov, kot nam ga kaže zgoraj opisani primer. Enako velja za ministričin džihad proti zasebnim zdravstvenim zavarovalnicam. Ob obstoječih kadrovskih in finančnih resursih ter pomanjkljivi organizaciji javne zdravstvene mreže bi morebitna ad hoc ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja prav gotovo pomenila kolaps zdravstvenega sistema, ki bi imel za javno zdravje nepredstavljive posledice.

 

Poleg vsega si je ministrica kot glavnega svetovalca pri svoji reformi omislila bivšega ministra za zdravje, Dušana Kebra. Najbolj paradoksalno pri tem je, da se je ministrica v preteklosti javno hvalila, da je prav ona na vladi preprečila sprejem t.i. Kebrove zdravstvene reforme, ko je še bila zaposlena na ministrstvu za finance. Minister, ki mu ni uspelo speljati reforme, torej sedaj svetuje pri sprejemanju le-te ministrici, ki mu je preprečila njen sprejem. Narobe svet.

 

 

Kaj o reformah sploh ve premier Cerar

 

Navkljub vsemu ima ministrica Milojka Kolar Celarc že ves čas gorečo in nedeljeno podporo predsednika vlade. Ta je mestoma komaj doumljiva. Še posebej zato, ker je Cerar v svoji gorečnosti podpreti in zaščiti (poleg ministrice za notranje zadeve) gospo Milojko, svoj najšibkejši člen znotraj SMC-jeve vladne garniture na sprejem zdravstvene reforme vezal kar obstoj koalicije. Oziroma v primeru nesprejetja grozi s predčasnimi parlamentarnimi volitvami. Glede na to, da za spremembe, ki jih predlaga ministrica, ni posluha med koalicijskimi strankami, poznavalci in ključnimi deležniki v zdravstvenem sistemu, to meji že na norost. Tudi če bi premierju s tovrstnim izsiljevanjem uspelo in bi oba ključna zakona, to je zakon o zdravstveni dejavnosti ter zakon o zdravstvenem varstvu ter zdravstvenem zavarovanju, spravil skozi parlamentarno sito, kar se ta trenutek zdi sicer praktično nemogoče, bi prav gotovo sledil veto Državnega sveta in po vsej verjetnosti še predlog za razpis referenduma. Izkušnje nas učijo, da volivci in volivke na referendumih zelo redko podprejo rešitve, ki jih predlaga vlada, še posebej pa radi izrabijo referendum za izraz svojega nezadovoljstva z vladajočo politiko, ki lahko ima, še pogosteje pa niti nima nobene zveze s tematiko, o kateri na referendumu odločajo. Glede na izrazito nizko podporo, ki jo vlada uživa v javnem mnenju in izrazito osamljenostjo SMC pri podpori zdravstveni reformi v političnem prostoru, takšen scenarij meji na samomor.

 

Še bolj iluzorno je pričakovati, da bi morebiten sprejem zdravstvene reforme lahko prinesel dodatne točke SMC na naslednjih volitvah. Tudi če bi bila reforma sprejeta, bo na njene dejanske učinke potrebno počakati še najmanj dve, do tri leta. Hkrati pa morebitni sprejem reforme seveda ne bi pomenil nobenega takojšnjega učinka pri skrajševanju čakalnih vrst kot enega izmed temeljnih problemov slovenskega zdravstva. Kaj bo torej izbral predsednik vlade? Bo še naprej trmaril in s tem pahnil vladno koalicijo v prerani grob, državo pa v daljše obdobje politične nestabilnosti in to v najmanj primernem času, ko se pričakuje odločitev arbitražnega sodišča, jeseni pa so na sporedu že predsedniške volitve, ali pa ga bo vendarle srečala pamet in bo pustil ministrico za zdravje, da sama poje, kar je skuhala ter se bo raje posvetil zadevam, ki so v letu pred volitvami še izvedljive? Kaj mu bodo svetovali njegovi izraelski svetovalci, kaj njegovi domači zaupniki, med katerimi izstopa, če gre verjeti tabloidni reviji Obrazi, ljubljanski frizer. Kdo ve. A poznavajoč slovensko politiko ter stanje duha v vladajoči koaliciji, se vendarle zdi, da bo Cerar hočeš nočeš moral izobesiti belo zastavo in zdravstveno reformo prepustiti kakšni drugi, bolje pripravljeni, bolj vešči in predvsem bolj enotni vladi, ki bo za kaj takega imela tudi široko podporo. Upanje umre zadnje. Bolje to, kot pa da še naprej umirajo pacienti zaradi strokovnih napak, neustreznega zdravljenja ali preprosto čakanja na operacijo, medtem ko se najbolj odgovorni za stanje v slovenskem zdravstvu igrajo reformne domine, njihove domislice pa padajo ena za drugo oziroma se sesuvajo kot hišica iz kart.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
2
27.06.2022 19:00
Medtem ko ruska propaganda poskuša prepričati evropsko in zahodno javnost, kako njihovi politiki s sankcijami proti Putinovem ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
6
22.06.2022 21:15
Tistih devet oseb, ki si nadenejo lepo ukrojene toge ustavnih sodnikov, da bi privzdignili ugled svojega položaja, moramo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Souring Pakistani-Iran Relations
5
22.06.2022 09:49
Pakistan and Iran have long been accusing each other of harbouring terrorists that carry out cross border attacks. Sunni ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
16
19.06.2022 21:19
V teh dneh, ko so oči svetovne javnosti uperjene proti vzhodni Evropi in vojni v Ukrajini, dogajanje v zvezi z iranskim ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
22
15.06.2022 21:28
Normalizacija države in depolitizacija medijev, o čemer rada govorita novi premier in njegova administracija, je mačji kašelj: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
50 podpisnikov Odprtega pisma Golobu in Fajonovi: Ni čas za popuščanje Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi!
23
13.06.2022 23:20
Potem ko sta nekdanja predsednika Kučan in Turk, ki se jima je pridružilo nekaj manj kot 20 izrazito levičarskih intelektualcev, ... Več.
Piše: Uredništvo
Svobodnjaška diplomacija: Sprava s Putinom, Ruska kapelica in Karl Erjavec za veleposlanika v Moskvo?
14
08.06.2022 08:45
Zunanja politika nove slovenske vlade bo eno tistih področij, na katerih lahko pričakujemo določene spremembe. Ne le zaradi ... Več.
Piše: Uredništvo
(Ne)pristranskost Dnevnika RTV Slovenija ob nastopu Janševe in Golobove vlade
30
06.06.2022 22:33
Novinarji javne RTV Slovenija so ponosni na svoje profesionalno, objektivno in politično neopredeljeno poročanje. Zanimivo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Vsi predsednikovi možje: Jake Sullivan in zunanja politika za srednji razred
11
02.06.2022 20:00
Henry Kissinger (se) je nekoč vprašal, kdo pozna telefonsko številko Evrope.Odgovora nismo dobili nikoli in ga verjetno tudi ne ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
From Beijing with Love: Chinese investments in the Netherlands as security threat
5
01.06.2022 20:00
Dutch authorities reportedly initiated an enquiry against a Chinese owned company Kuwait Petroleum Netherlands for allegedly ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Jeffrey Sachs in Neil Harrison: Preiskava o možnem umetnem izvoru novega koronavirusa bi se morala že zdavnaj začeti!
17
29.05.2022 10:49
Ali je ameriška biotehnologija pomagala ustvariti COVID-19, se sprašujeta Jeffrey Sachs in Neil Harrison. Ekonomista in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali so mandati letošnjih volitev v Državni zbor skladni z Ustavo?
17
27.05.2022 06:34
Že dvajset let trdim, da naš zakon, po katerem računamo in nato določimo mandate v Državnem zboru, ni v skladu z ustavo, in ... Več.
Piše: Marjan Lisjak
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
17
24.05.2022 21:04
Skupina 22 zdravnikov, ki so se podpisali pod pismo ministru za zdravje Janezu Poklukarju, je poskrbela za res lep uvod v ... Več.
Piše: Uredništvo
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
15
23.05.2022 18:30
Vili Kovačič, predsednik Društva davkoplačevalci se ne damo in predsednik društva Slovenski TIGR 13. maj je na mandatarja in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O imperializmu in rašizmu: Ruska agresija na "manjvredno" Ukrajno ima predvsem kulturni kontekst
27
03.05.2022 21:11
Rusija je napadla Ukrajino iz razlogov, ki niso odvisni od Putina, Zelenskega, zveze NATO ali česa podobnega. V ozadju je precej ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Tudi po zadnjih volitvah razmerje med levico in desnico ostaja pri 60 : 40 v korist levice
30
28.04.2022 23:00
Tudi zadnje parlamentarne volitve so potrdile, da je slovensko volilno telo nekoliko bolj nagnjeno v levo. Seštevek glasov ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.216
02/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 1.878
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 1.955
04/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 1.176
05/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.225
06/
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
Scott J. Younger
Ogledov: 1.209
07/
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
Božo Cerar
Ogledov: 932
08/
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.141
09/
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.320
10/
50 podpisnikov Odprtega pisma Golobu in Fajonovi: Ni čas za popuščanje Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi!
Uredništvo
Ogledov: 2.705