Razkrivamo

Zdravstvena reforma Milojke Kolar Celarc je za Mira Cerarja in njegovo vlado zanesljiva pot v pogubo

Koalicija SMC, DeSUS in SD ima še vedno minimalne možnosti, da po naslednjih državnozborskih volitvah ponovi mandat. Lahko bi rekli, da je upanje drobno kakor pšeno zrno, vendar obstaja. Če bo SDS na čelu z Janezom Janšo, ki ima spet probleme z zakonom, nadaljevala po poti politične osamitve s širjenjem antisemitizma in zanikanjem holokavsta in če se bo Zoran Janković odločil, da upokojitev raje dočaka na mestu ljubljanskega župana, potem je to izvedljivo. Vendar zgolj in izključno v primeru, če ne bo prišlo do sprejema zdravstvene reforme, kot jo predlaga resorna ministrica Milojka Kolar Celarc v tem mandatu. Ključe do svoje politične prihodnosti in politične stabilnosti v državi drži v svojih rokah premier Miro Cerar sam. Jih bo uporabil ali pa bo svoje politične sopotnike in podpornike še enkrat znova razočaral?

15.05.2017 01:25
Piše: Aljuš Pertinač
Ključne besede:   reforma   zdravstvo   Milojka Kolar Celarc   Miro Cerar   vlada  

Zdi se, da bo Miro Cerar hočeš nočeš moral izobesiti belo zastavo in zdravstveno reformo prepustiti kakšni drugi, bolje pripravljeni, bolj vešči in predvsem bolj enotni vladi, ki bo za kaj takega imela tudi široko podporo.

Vladajoči koaliciji grozi, da bo kot prva v zgodovini samostojne Slovenije končala štiriletni mandat. Tukaj ne upoštevamo vlade Janeza Janše v mandatu 2004-2008, ki ji je to uspelo zgolj in izključno zaradi polletnega predsedovanja Evropski uniji. V nasprotnem primeru bi sledile predčasne volitve takoj po uničujočem porazu, ki ga je skupni kandidat slovenske desnice Lojze Peterle doživel v 2. krogu predsedniških volitev leta 2007. Namenoma sem napisal, da koaliciji "grozi", da bo končala štiriletni mandat, saj se sama praktično ves čas trudi, da do tega ne bi prišlo. Premier Miro Cerar se sooča z izrazitim pomanjkanjem mandatarskih kompetenc in z neposlušnostjo v lastni stranki (spor z Milanom Brglezom, Bojanom Dobovškom, izstopi poslancev), zunanji minister Karl Erjavec zapleta državo v vedno nove mednarodne škandale (arbitraža, grožnje s težavami na meji itd.), SD pa je talka šaleškega lobija in pritiskov tranzicijske levice, da na letošnjih predsedniških volitvah ne podpre absolutnega favorita, sedanjega predsednika republike Boruta Pahorja. Ne glede na vse našteto pa je ravno nekritična in popolnoma zgrešena podpora premierja Cerarja uničujoči in za slovenski javni zdravstveni sistem izrazito škodljivi politiki ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc v zadnjem času tista, ki najbolj prispeva k politični nestabilnosti in slabša možnosti vladnega trojčka na naslednjih državnozborskih volitvah.

 

 

Al' prav se reče reforma ali re-forma?

 

Praktično vse slovenske vlade po vstopu Slovenije v EU in NATO bolehajo za t.i. reformno mrzlico. Nasploh v slovenski politični in širši javnosti - pomembno vlogo pri vsem skupaj pa igrajo množični mediji - prevladuje ontološko prepričanje, da so v vseh družbenih podsistemih potrebne nenehne spremembe in da je zagovarjanje obstoječega stanja najslabša možna rešitev. Beseda reforma je zato nenehno na političnem jedilniku in vsako, še tako majhno spremembo obstoječe zakonodaje mediji, civilna družba, najpogosteje pa kar predlagatelji sami, označijo za reformo. Pri tem je hecno to, da praktično nobena "reforma" v zadnjih desetih letih ni bila uspešna. Enotni plačni sistem v javnem sektorju se je izkazal za čisto polomijo in s parcialnim dogovorom z zdravniškimi sindikati mu je ravno zdravstvena ministrica zadala coup de grâce oziroma milostni strel. Pokojninska reforma v mandatu Pahorjeve vlade je padla na referendumu. Celovito davčno reformo obljublja vsaka naslednja vlada, vendar dlje od minimalnih popravkov zakona o dohodnini ter uvedbe davčnih blagajn nismo prišli. Reforma delovnopravne zakonodaje bo slej ko prej tudi za to vlado pretrd oreh, po drugi strani pa zanjo tudi izrazito zmanjkuje časa.

 

Nasploh velja, da slovenske vlade bolj padajo z reformami, kot pa triumfirajo. LDS je po dvanajstih letih izgubila oblast na volitvah leta 2004 v veliki meri ravno po zaslugi takratne Mramorjeve davčne reforme. K porazu Janše na volitvah 2008 je v veliki meri vplivalo nezadovoljstvo zaposlenih v javnem sektorju s t.i. Virantovo plačno reformo. Da o negativnih učinkih že omenjene pokojninske reforme na Pahorjevo vlado niti ne izgubljamo besed. Takšno sosledje političnih dogodkov nikakor ni nobena slovenska posebnost. V Nemčiji je recimo takratni kancler Gerhard Schröder paketom reform, poimenovanim Agenda 2010, izgubil volitve - in paradoksalno, zaradi pravočasnosti in ustreznosti reformnih ukrepov omogočil Angeli Merkel, da se bo letos jeseni potegovala za rekordni, že četrti zaporedni kanclerski mandat. Kljub vsemu si praktično noben slovenski politik ne more privoščiti, da bi bil proti reformam, ker reforme pa ja pomenijo napredek. Kot bomo videli v nadaljevanju, v konkretnem primeru t.i. zdravstvene reforme prav gotovo ni tako.

 

 

Zdravstvena reforma ni nikoli dobra novica

 

Beseda reforma torej že sama po sebi pri nas, tako kot v drugih političnih sistemih, pomeni znak za alarm in praktično vsakič prikliče na okope interesne skupine in širšo družbo. Najbolj to velja za pokojninsko reformo, ki vedno prinese podaljšanje delovne in (ali) starostne dober ter s tem poslabšanje pogojev za upokojitev, vendar tudi zdravstvena reforma ne zaostaja veliko. V evropskem političnem besednjaku je zdravstvena reforma tipična t.i. bad news, torej slaba novica sama po sebi. Svetovni in evropski trendi na področju reforme javnih zdravstvenih sistemov gredo (na ideološki ravni predvsem zaradi popolne prevlade neoliberalizma, na bolj praktični ravni pa zaradi staranja družbe ter zniževanja rodnosti in s tem naraščanja stroškov za zdravstveno varstvo) izrazito v smer zniževanja pravic ter povečevanja vplačil. Najboljši primer je zadnja trampovska demontaža t.i. Obamacare. Vse vlade po svetu se zato zdravstvene reforme lotevajo s tresočo roko, predvsem pa na začetku mandata oziroma takrat, ko imajo za predlagane spremembe široko politično podporo. Za primer takšne prakse lahko spet pogledamo čez lužo, kjer so si republikanci na vse kriplje prizadevali, da bi čim prej sprejeli spremembe Obamove zdravstvene reforme. Zato je komaj razumljivo, zakaj se je vladajoča SMC odločila forsirati zdravstveno reformo v zadnjem letu mandata oziroma tako rekoč tik pred volitvami.

 

 

Nosilka reforme je politični "mrtvi konj"

 

Ministrica Kolar Celarčeva je že ves mandat eden izmed najšibkejših členov vladne ekipe. Mandat je začela z visoko letečimi in komaj verjetnimi obljubami, od katerih po skoraj treh letih ni ostalo praktično nič oprijemljivega. Da je pričela dialog z vsemogočnim zdravniškim sindikatom Fides, je potrebovala več kot pol leta. Kljub temu smo dočakali splošno stavko zdravnikov, ki se je končala s podpisanim sporazumom, za katerega še danes pravzaprav ne vemo, kaj v resnici prinaša. Jasno je le to, da vnaša nova nesorazmerja med primerljivo plačanimi poklici v javnem sektorju in da de facto ruši enotni plačni sistem, saj zdravnikom obljublja plačne elemente, ki jih druge plačne skupine v zdravstvu in izven zdravstva nimajo. Ministrica daje vtis, da ne obvladuje zahtevnega resorja, ki ga vodi. Da ne pristaja na dialog s ključnimi deležniki in da predvsem podcenjuje stanje, v katerem se je znašlo naše javno zdravstvo.

 

Jasno je, da se vsi problemi v zdravstvu pri nas niso začeli v mandatu sedanje ministrice, pa vendar se ni mogoče znebiti vtisa, da jim Kolar Celarčeva preprosto ni kos oziroma da jih odkrito podcenjuje. Zadnji scenarij katastrofe z bolnišnico Topolšica je le vrh ledene gore. Komaj verjetno je, da je lahko šel javni zavod in še posebej bolnišnica v (zdi se sicer da nujno) investicijo v energetsko sanacijo, za katero očitno ni imel dovolj sredstev. Ker se finančno stanje bolnišnice več mesecev ni saniralo, so preprosto nehali plačevati prispevke zaposlenim iz naslova delovnega razmerja, s čimer so dosegli blokado računov ter uvrstitev na seznam davčnih neplačnikov. Sodu je nazadnje izbilo dno neizplačilo plač zaposlenim za mesec april. Si predstavljate kako funkcionira bolnišnica, ki po eni strani nima dovolj denarja za nujne investicije, po drugi strani pa že v prvi polovici leta ne more izplačevati plač zaposlenim!? Kako naj tam zaposleni opravljajo svoje delo vestno in strokovno v takih pogojih? In opraviti imajo s človeškimi življenji.

 

Poleg ključnih deležnikov v zdravstvenem sistemu je proti ministrici čutiti izrazito nezaupanje tudi v obeh koalicijskih strankah. Z DeSUS je ministrica praktično vsak dan na bojni nogi, pa tudi v SD nima skoraj nobena njena predlagana rešitev iskrene in predvsem dejanske podpore. Telenovela okoli sprejemanja novega zakona o zdravstveni dejavnosti je to najbolje ilustrirala. Relativno preprost zakon se je usklajeval oziroma bolje rečeno prerekal toliko časa, da je praktično izgubil ves pomen. Sveta vojna, ki jo je ministrica napovedala koncesijam v zdravstvu, kaže na njeno popolno nerazumevanje dejanskega stanja. Večino koncesij v zdravstvu, o čemer smo že pisali, namreč podelijo lokalne skupnosti, predvsem zaradi togosti in neustreznega vodenja javnih zdravstvenih zavodov, kot nam ga kaže zgoraj opisani primer. Enako velja za ministričin džihad proti zasebnim zdravstvenim zavarovalnicam. Ob obstoječih kadrovskih in finančnih resursih ter pomanjkljivi organizaciji javne zdravstvene mreže bi morebitna ad hoc ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja prav gotovo pomenila kolaps zdravstvenega sistema, ki bi imel za javno zdravje nepredstavljive posledice.

 

Poleg vsega si je ministrica kot glavnega svetovalca pri svoji reformi omislila bivšega ministra za zdravje, Dušana Kebra. Najbolj paradoksalno pri tem je, da se je ministrica v preteklosti javno hvalila, da je prav ona na vladi preprečila sprejem t.i. Kebrove zdravstvene reforme, ko je še bila zaposlena na ministrstvu za finance. Minister, ki mu ni uspelo speljati reforme, torej sedaj svetuje pri sprejemanju le-te ministrici, ki mu je preprečila njen sprejem. Narobe svet.

 

 

Kaj o reformah sploh ve premier Cerar

 

Navkljub vsemu ima ministrica Milojka Kolar Celarc že ves čas gorečo in nedeljeno podporo predsednika vlade. Ta je mestoma komaj doumljiva. Še posebej zato, ker je Cerar v svoji gorečnosti podpreti in zaščiti (poleg ministrice za notranje zadeve) gospo Milojko, svoj najšibkejši člen znotraj SMC-jeve vladne garniture na sprejem zdravstvene reforme vezal kar obstoj koalicije. Oziroma v primeru nesprejetja grozi s predčasnimi parlamentarnimi volitvami. Glede na to, da za spremembe, ki jih predlaga ministrica, ni posluha med koalicijskimi strankami, poznavalci in ključnimi deležniki v zdravstvenem sistemu, to meji že na norost. Tudi če bi premierju s tovrstnim izsiljevanjem uspelo in bi oba ključna zakona, to je zakon o zdravstveni dejavnosti ter zakon o zdravstvenem varstvu ter zdravstvenem zavarovanju, spravil skozi parlamentarno sito, kar se ta trenutek zdi sicer praktično nemogoče, bi prav gotovo sledil veto Državnega sveta in po vsej verjetnosti še predlog za razpis referenduma. Izkušnje nas učijo, da volivci in volivke na referendumih zelo redko podprejo rešitve, ki jih predlaga vlada, še posebej pa radi izrabijo referendum za izraz svojega nezadovoljstva z vladajočo politiko, ki lahko ima, še pogosteje pa niti nima nobene zveze s tematiko, o kateri na referendumu odločajo. Glede na izrazito nizko podporo, ki jo vlada uživa v javnem mnenju in izrazito osamljenostjo SMC pri podpori zdravstveni reformi v političnem prostoru, takšen scenarij meji na samomor.

 

Še bolj iluzorno je pričakovati, da bi morebiten sprejem zdravstvene reforme lahko prinesel dodatne točke SMC na naslednjih volitvah. Tudi če bi bila reforma sprejeta, bo na njene dejanske učinke potrebno počakati še najmanj dve, do tri leta. Hkrati pa morebitni sprejem reforme seveda ne bi pomenil nobenega takojšnjega učinka pri skrajševanju čakalnih vrst kot enega izmed temeljnih problemov slovenskega zdravstva. Kaj bo torej izbral predsednik vlade? Bo še naprej trmaril in s tem pahnil vladno koalicijo v prerani grob, državo pa v daljše obdobje politične nestabilnosti in to v najmanj primernem času, ko se pričakuje odločitev arbitražnega sodišča, jeseni pa so na sporedu že predsedniške volitve, ali pa ga bo vendarle srečala pamet in bo pustil ministrico za zdravje, da sama poje, kar je skuhala ter se bo raje posvetil zadevam, ki so v letu pred volitvami še izvedljive? Kaj mu bodo svetovali njegovi izraelski svetovalci, kaj njegovi domači zaupniki, med katerimi izstopa, če gre verjeti tabloidni reviji Obrazi, ljubljanski frizer. Kdo ve. A poznavajoč slovensko politiko ter stanje duha v vladajoči koaliciji, se vendarle zdi, da bo Cerar hočeš nočeš moral izobesiti belo zastavo in zdravstveno reformo prepustiti kakšni drugi, bolje pripravljeni, bolj vešči in predvsem bolj enotni vladi, ki bo za kaj takega imela tudi široko podporo. Upanje umre zadnje. Bolje to, kot pa da še naprej umirajo pacienti zaradi strokovnih napak, neustreznega zdravljenja ali preprosto čakanja na operacijo, medtem ko se najbolj odgovorni za stanje v slovenskem zdravstvu igrajo reformne domine, njihove domislice pa padajo ena za drugo oziroma se sesuvajo kot hišica iz kart.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
0
21.05.2019 21:10
Vsake volitve, tudi tiste v Evropski parlament, občutno dvignejo raven patološkega narcisizma med politiki. Za boljši vpogled v ... Več.
Piše: Uredništvo
"Kdo ve, če tudi v meni ne počiva oseba, ki bi lahko postala papež!"
2
17.05.2019 22:59
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo četrti odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za izbor ... Več.
Piše: Uredništvo
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
4
15.05.2019 23:59
Aljoša Pečan je leta 1998 kot uradnik ministrstva za gospodarstvo po nalogu tedanjega ministra vodil sklepanje poravnav z ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
17
14.05.2019 23:30
Ob novici, da je slovenski zunanji minister svojemu italijanskemu kolegu predlagal skupne policijske patrulje za učinkovito ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Ti tuliš premalo, pri Italijanih je treba tuliti, če ne, mislijo, da si zakrknjen, izvežban."
7
10.05.2019 21:00
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo tretji odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za izbor ... Več.
Piše: Uredništvo
Vitomil Zupan: Obraz sežganega (2/10)
0
03.05.2019 23:59
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo drugi odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za izbor ... Več.
Piše: Uredništvo
Vitomil Zupan: Obraz sežganega (1/10)
3
26.04.2019 23:00
V sodelovanju z založbo Beletrina bomo v desetih nadaljevanjih objavili odlomke iz čitanke Vitomila Zupana z naslovom Obraz ... Več.
Piše: Uredništvo
Slavnemu arhitektu Fabianiju bi anonimni inkvizitorji odvzeli posthumni naziv Častni občan, ker naj bi bil fašist!?
10
23.04.2019 23:45
V občini Komen, kamor geografsko sodi tudi Štanjel, bo jutri 5. redna seja občinskega sveta. Na dnevnem redu bo odvzem naziva ... Več.
Piše: Uredništvo, Jožef Švagelj
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
4
20.04.2019 14:01
Končno sem dočakal veliki intelektualni spopad umov moderne dobe, Jordana Petersona in Slavoja Žižka. V samem dogodku sem res ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
26
18.04.2019 23:00
Potem ko si je Marko Makovec zapravil možnosti za imenovanje na veleposlaniški položaj v Zagrebu, se je izmed ostalih kandidatov ... Več.
Piše: Uredništvo
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
14
18.04.2019 00:00
Ker se Marjanu Šarcu nevarno približuje zgodba s prisluškovanjem dvema tujima državljanoma, katerih pogovor je objavila zasebna ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
15
15.04.2019 23:45
Orožarski posel stoletja, ki ga je vodila prejšnja vlada pod vodstvom Mira Cerarja, niso pokopale proračunske nejasnosti, pač pa ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
20
14.04.2019 23:15
Star slovenski pregovor pravi: za vsako rit raste palica, tudi zate! To ti obljubim. To sporočilo sem dobil v nedeljo zjutraj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
5
11.04.2019 21:00
Medtem ko slovenska vlada ni bila pripravljena finančno podpreti mreženacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov in ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Prisluškovalni škandal: "Bizantinska realpolitika" Hrvaške ali kako je SOA nadigrala SOVO
9
07.04.2019 21:00
Bolj kot nad Hrvaško smo lahko začudeninad naivnostjo in nesposobnostjo slovenskih politikov in diplomatov, ki so nas pripeljali ... Več.
Piše: Igor Mekina
Éric Vuillard, Dnevni red: Mrtvi (6)
3
06.04.2019 06:00
Alma Biro ni naredila samomora. Karl Schlesinger ni naredil samomora. Leopold Bien ni naredil samomora. Tudi Helene Kuhner ne. ... Več.
Piše: Uredništvo
Davkoplačevalec Vili je spet udaril: V pismu evropske bankirje poziva, naj za božjo voljo ne kreditirajo 2. tira
8
05.04.2019 14:00
Vili Kovačič, znan tudi pod vzdevkom Državljan K., je v imenu civilnodružbene iniciative Davkoplačevalci se ne damo direktorju ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Veleposlanik: Marko Makovec se je že zahvaljeval za čestitke za novo službo, ki pa jo uradno sploh še nima!
7
04.04.2019 22:45
Včeraj smo poročali o škandalu z imenovanjem bodočega veleposlanika na Hrvaškem. Nekdanji predsednikov svetovalec Marko Makovec, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ups, bivšemu Pahorjevemu svetovalcu Makovcu že čestitajo za imenovanje za veleposlanika v Zagrebu, čeprav postopek sploh še ni končan!
9
03.04.2019 23:11
Česa takšnega slovenska diplomacija res ne pomni: da bi nekdo v medijih postal novi veleposlanik v tujini, še preden bi bil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Društvo senilnih pisateljev: V lasti imajo nepremičnine, vredne več milijonov evrov, nimajo pa denarja za novo streho!
6
03.04.2019 00:00
Kaj se dogaja v Društvu slovenskih pisateljev, da je dan pred prvim aprilom odstopila predsednica Aksinja Kermauner, ki je ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,781
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2,937
03/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,554
04/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,337
05/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,162
06/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,483
07/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 921
08/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,282
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 955
10/
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,840