Komentar

Če bi za NLB iztržili 2 milijardi evrov, potem bi bila prodaja celo smiselna

"Dobičkonosnost bank v skupini se izboljšuje in je dosegla najvišje vrednosti v zgodovini", so zapisali ob 56-odstotnem povečanju dobička v prvem kvartalu v Novi Ljubljanski banki. Takšna ocena naj bi pospremila odločanje nadzornikov SDH glede prodaje banke, čeprav bi se lahko vprašali ali pomenijo tako prikazani rezultati dodatno spodbudo k prodaji, podporo za višjo prodajno ceno ali - dodatni razlog, da banke ne prodamo za ceno, ki so jo pripravljeni plačati potencialni kupci.

15.05.2017 23:51
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   NLB   prodaja   Evropska komisija   podrejenci

Fot: arhiv portal+

Če bomo s prodajo NLB izgubili pol ali celo milijardo evrov, kakih velikih nasprotovanj ne bo, saj se to nikomur ne bo poznalo neposredno v žepu.

Kar se tiče rezultatov poslovanja prvega tromesečja letošnjega leta, je predvsem potrebno ugotoviti, da so v osnovnem delu poslovanja približno na nivoju zadnjih let. Kot sem prikazoval v tekstu o prodaji NLB (vir), banka na nivoju celotne skupine že deset let ustvarja med 170 in 200 milijonov evrov ostanka pred slabitvami. Zaradi zmanjševanja obsega poslovanja je trend seveda pričakovano negativen. Do leta 2011 so tako ustvarjali okoli 200 milijonov pred oblikovanjem slabitev (prihodki minus tekoči stroški poslovanja), zadnja leta pa okoli 170 milijonov. Glede na obseg poslovanja je to danes pravzaprav boljši rezultat (1,5 %) kot pred leti, ko je zaslužek znašal okoli 1,3 % od bilančne vsote.

 

Rezultat po prihodkih od obresti in provizij ter tekočih stroških je bil tako v prvem letošnjem kvartalu podoben kot lani in tudi kot leto poprej (preračunano na letni nivo okoli 180 milijonov evrov). Dodatno pa letos izkazujejo nekaj več ostalih učinkov (nekaj več drugih prihodkov, dobičkov pri finančnih sredstvih), zaradi česar je bil letošnji rezultat pred slabitvam nekaj boljši kot lani ali v letu 2015. Vseeno pa je ključna razlika pa je pri oblikovanju slabitev. Čeprav bo seveda uprava dokazovala, da je ugotovljena višina dodatnih ali odpravljenih slabitev rezultat natančnega pregleda bančnega portfelja, je to vedno tudi odločitev vodstva, kakšen rezultat želi prikazati. Glede na 900 milijonov evrov skupaj oblikovanih slabitev je vedno možno zagovarjati nujnost za 50 večji ali 50 milijonov evrov manjši obseg. Letos so se pač odločili, da bodo rezultat nekaj izboljšali, in odpravili 22 milijonov slabitev ter za toliko izboljšali rezultat. Seveda so določene slabitve morali odpraviti zaradi ugodnejšega poplačila terjatev, niso pa se odločili za oblikovanje dodatnih, čeprav načelo previdnosti to vedno omogoča.

 

Primerjalno s prvim kvartalom 2015 so letos ustvarili celo nekaj nižji osnovni rezultat poslovanja, a odpravili 22 milijonov slabitev, v prvem kvartalu 2015 pa so jih 26 milijonov dodatno oblikovali in letošnji dobiček je npr. 60 milijonov boljši kot v 2015 (15 milijonov je bilo še ostalih učinkov). Glede na lanski prvi kvartal je bil osnovni rezultat malenkost višji (3 milijone), 30 milijonov boljši končni rezultat pa je posledica večje odprave slabitev in nekaterih drugih učinkov. Pomembno je torej ločeno spremljati gibanje osnovnega rezultata ter oblikovanje slabitev ter na osnovi tega ocenjevati uspešnost poslovanja banke. Ta je torej v osnovi podobna kot v zadnjih dveh, treh letih, le da so letos odpravili nekaj več slabitev, v večini drugih kvartalov pa so jih dodatno oblikovali ter zniževali izkazane rezultate poslovanja Skupine NLB. Toliko o najboljšem rezultatu v zgodovini banke.

 

Pri prodaji NLB pa je predvsem zanimivo, da se vse vrti samo okoli tega ali smo zavezani k prodaji ali ne, ali bomo prodali ali ne. Vsak dober gospodar odločitev praviloma veže na pričakovano kupnino in predvsem od nje je odvisna prodaja ali ne. Posebno, če kupnine nujno ne potrebuje in za državo Slovenijo to nesporno velja. Sedaj smo sicer dobili "odpustek" Evropske komisije, da banko lahko prodamo celo v dveh delih, a to na kupnino kakega večjega vpliva nima, mogoče celo obratno. Prikazan rezultat bo sicer neka dodatna spodbuda za kupce delnic NLB, a okvirna prodajna cena je bila na osnovi testiranja trga nedvomno že določena in ta je po vsej verjetnosti kar nekaj pod knjižno vrednostjo kapitala banke. Glede na donose zato takšna cena za prodajalca vsekakor ne bi smela biti zanimiva, a kot se razume, to na žalost sploh ni bilo posebno vprašanje pri odločanju o prodaji. Sicer ne izključujem možnosti, da bo kupnina tudi večja in če bi za banko dosegli vsaj 2 milijardi, potem bi bila prodaja smiselna - vendar v to dvomim. Seveda pa takšno stališče temelji samo na finančnih učinkih za lastnika, državo, obstaja pa še veliko drugih vidikov, o katerih sem pisal v prvem tekstu o prodaji NLB (vir). Nedvomno je npr. razpršeno lastništvo dobrodošlo, a tudi te prednosti so povezane s ceno.

 

Ima pa na takšen način izkazan visok dobiček banke v prvem kvartalu lahko tudi drug vidik - poenostavljeno ta rezultat namreč pomeni preračunano kar 300 milijonov dobička na leto. In prodaja tako donosne naložbe za dobro milijardo evrov najbrž ne more biti gospodarna poteza. Lahko torej, da je to tudi v ozadju prikazovanja rezultatov in podpora tistim, ki se bodo upravičeno vprašali, ali je prodaja pod takšnimi pogoji smiselna.

 

Pa še ena zanimiva primerjava z odzivom na drug vidik položaja banke. Vemo, kako široka aktivnost se vodi v smeri dokazovanja, da je bil položaj banke ob sanaciji leta 2013 mnogo boljši, kot so takrat naračunali v organizaciji Banke Slovenije. Oškodovanci poskušajo dokazati, da je bila banka vredna precej več in da tako obsežna sanacija (predvsem pa odpis t.i. podrejencev) ne bi bila potrebna. Danes se prodaja banka po še precej nižji ceni, kot je bila izračunana takrat, a je "odpor" precej manjši. Res je banka vmes velik del premoženja že prodala (pod ceno?), vseeno pa ji ga je še precej ostalo in to bi moral biti dodatni razlog za nasprotovanje prodaji po pričakovano nizki ceni. A kot rečeno, o tem je pisanja in analiz zelo malo, precej manj kot pri dokazovanju podvrednotenja banke v letu 2013. Lepo se vidi, da gre pri takrat sanaciji za (legitimne) interese lastnikov podrejenih obveznic, ki se počutijo oškodovane in vodijo močne aktivnosti, da bi dokazali svoj prav. Če pa bomo s prodajo NLB mogoče izgubili pol ali milijardo evrov, pa seveda kakih velikih nasprotovanj ne bo, saj se to nikomur ne bo poznalo neposredno v žepu. Ali je javni dolg 28 ali 29 milijard, pač nima nobenega vpliva na položaj, premoženje ali obveze posameznika - zelo pomembno pa je, če dobiš deset ali sto tisoč evrov vloženega denarja v podrejene obveznice.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Po četrtem valu bo slovensko zdravstvo kot Hirošima, Slovenci pa se bodo še vedno prepirali, ali virus resnično obstaja
10
23.09.2021 22:10
Četrti val niti še ni dosegel vrha, pa je zdravstveni sistem že začel razpadati. Če kdo misli, da pretiravam, se na žalost moti. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali bom izbran za generalnega direktorja FURS, je odvisno do komisije, ministra za finance in vlade
10
22.09.2021 21:00
V teh dneh so me mnogi spraševali, zakaj sem se premislil in se prijavil na razpis za generalnega direktorjaFursa, čeprav sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Šest dokazov, ki bodo ovrgli trditve zanikovalcev virusa SARS-Cov-2
24
21.09.2021 21:00
Vsakodnevno prejemam grozilna pisma od neznanih ljudi, ki mi grozijo, ker vabim ljudi na cepljenje in ker javno povem, da je ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo
11
20.09.2021 21:30
Vlade tistih držav, ki proizvajajo cepiva (Združene države Amerike, članice Evropske unije, Združeno kraljestvo, Indija, Rusija ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
16
19.09.2021 11:00
Zoran Stevanović je nevaren človek. Izraža nadpovprečno samozavest, moč in samoljubje. Tako si konservativno patriarhalen del ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Misliti umetniško delo je podobno vstopanju v svet umetne inteligence
3
18.09.2021 23:58
Leto dni pred nastopom virusne resničnosti sem bil na obisku pri prijazni družini v zamejstvu, ki ima na svojih zidovih izjemno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
How realistic are China's plans in Afghanistan?
4
17.09.2021 23:36
Chinas newly-found enthusiasm to replace the United States in Afghanistan is not without some bluster. Contrary to the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
12
16.09.2021 21:45
Slovenski provincializem je v zadnjih dveh dneh spet prišel do izraza. Potem ko je drhal v sredo zvečer parlament obmetavala z ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
11
15.09.2021 21:31
Slovenija je raj za anticepilce. Ljudje niti lastnih otrok nočejo dati cepiti proti hudim otroškim boleznim, kaj šele da bi se z ... Več.
Piše: Ana Jud
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
13
14.09.2021 22:59
Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec ve vse. On je prepričan, da delam slabo in da me je potrebno zamenjati. Kako se lahko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
8
13.09.2021 21:00
Spoštovani gospod profesor, ali ne bi bilo bolje, da se prej posvetujete s strokovnjaki s področja virtualnih valut in ... Več.
Piše: Ivan Simič
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
4
12.09.2021 22:00
Svetloba je v teh vročih in suhih delih arabskega sveta pridušena, prah se dviga s sapico in mističnost dni je ... Več.
Piše: Robert Klun
"Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno."
3
11.09.2021 23:33
Glede na vse pretrese, ki smo jih doživeli v preteklem letu in pol, je postalo jasno, da človeštvu zmanjkuje časa pri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
9
10.09.2021 22:50
V množici analiz, študij in razmišljanj o obdobju po 11. septembru 2001 pogrešam eno samo, preprosto ugotovitev: da danes živimo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
8
09.09.2021 20:00
Udba je kratica za službo Uprava državne bezbednosti, ki je dolga leta delovala kot jugoslovanska tajna policija. Čeprav ... Več.
Piše: Ana Jud
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
21
07.09.2021 21:00
Kljub temu, da cepljenje počasi, a vztrajno napreduje in da je danes polno cepljenih že prek milijona prebivalcev Slovenije, je ... Več.
Piše: Milan Krek
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
10
06.09.2021 21:05
Še pred kratkim sem pri tistih, ki so o meni pisali neresnice, namesto pomoči sodišča iskal napake v njihovem življenju in sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo
11
05.09.2021 22:00
Otroci so naše največje bogastvo in čas je, da jim tudi država to prizna, dokaže in pokaže. Glede na čase in potrebe trga dela ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Nedeljska pridiga: Kaj bi mi brez sovražnega govora
6
05.09.2021 11:00
Razmah sovražnega govora v Sloveniji je le eden izmed simptomov vsebinskega deficita. Večina ljudi je zadovoljna, da lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Prostor umetnosti ni nič drugega kot dediščina bojev za osvoboditev
2
04.09.2021 23:08
V zadnjih letih, odkar pišem umetniške refleksije, sem bil kar nekajkrat v skušnjavi, da bi napisal razdiralne kritike o lokalni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
Simona Rebolj
Ogledov: 2.999
02/
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.628
03/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.980
04/
Po četrtem valu bo slovensko zdravstvo kot Hirošima, Slovenci pa se bodo še vedno prepirali, ali virus resnično obstaja
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.812
05/
Šest dokazov, ki bodo ovrgli trditve zanikovalcev virusa SARS-Cov-2
Milan Krek
Ogledov: 1.399
06/
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
Vili Kovačič
Ogledov: 1.314
07/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 2.394
08/
Ali bom izbran za generalnega direktorja FURS, je odvisno do komisije, ministra za finance in vlade
Ivan Simič
Ogledov: 942
09/
Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo
Jeffrey Sachs
Ogledov: 774
10/
How realistic are China's plans in Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 796