Komentar

Če bi za NLB iztržili 2 milijardi evrov, potem bi bila prodaja celo smiselna

"Dobičkonosnost bank v skupini se izboljšuje in je dosegla najvišje vrednosti v zgodovini", so zapisali ob 56-odstotnem povečanju dobička v prvem kvartalu v Novi Ljubljanski banki. Takšna ocena naj bi pospremila odločanje nadzornikov SDH glede prodaje banke, čeprav bi se lahko vprašali ali pomenijo tako prikazani rezultati dodatno spodbudo k prodaji, podporo za višjo prodajno ceno ali - dodatni razlog, da banke ne prodamo za ceno, ki so jo pripravljeni plačati potencialni kupci.

15.05.2017 23:51
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   NLB   prodaja   Evropska komisija   podrejenci

Fot: arhiv portal+

Če bomo s prodajo NLB izgubili pol ali celo milijardo evrov, kakih velikih nasprotovanj ne bo, saj se to nikomur ne bo poznalo neposredno v žepu.

Kar se tiče rezultatov poslovanja prvega tromesečja letošnjega leta, je predvsem potrebno ugotoviti, da so v osnovnem delu poslovanja približno na nivoju zadnjih let. Kot sem prikazoval v tekstu o prodaji NLB (vir), banka na nivoju celotne skupine že deset let ustvarja med 170 in 200 milijonov evrov ostanka pred slabitvami. Zaradi zmanjševanja obsega poslovanja je trend seveda pričakovano negativen. Do leta 2011 so tako ustvarjali okoli 200 milijonov pred oblikovanjem slabitev (prihodki minus tekoči stroški poslovanja), zadnja leta pa okoli 170 milijonov. Glede na obseg poslovanja je to danes pravzaprav boljši rezultat (1,5 %) kot pred leti, ko je zaslužek znašal okoli 1,3 % od bilančne vsote.

 

Rezultat po prihodkih od obresti in provizij ter tekočih stroških je bil tako v prvem letošnjem kvartalu podoben kot lani in tudi kot leto poprej (preračunano na letni nivo okoli 180 milijonov evrov). Dodatno pa letos izkazujejo nekaj več ostalih učinkov (nekaj več drugih prihodkov, dobičkov pri finančnih sredstvih), zaradi česar je bil letošnji rezultat pred slabitvam nekaj boljši kot lani ali v letu 2015. Vseeno pa je ključna razlika pa je pri oblikovanju slabitev. Čeprav bo seveda uprava dokazovala, da je ugotovljena višina dodatnih ali odpravljenih slabitev rezultat natančnega pregleda bančnega portfelja, je to vedno tudi odločitev vodstva, kakšen rezultat želi prikazati. Glede na 900 milijonov evrov skupaj oblikovanih slabitev je vedno možno zagovarjati nujnost za 50 večji ali 50 milijonov evrov manjši obseg. Letos so se pač odločili, da bodo rezultat nekaj izboljšali, in odpravili 22 milijonov slabitev ter za toliko izboljšali rezultat. Seveda so določene slabitve morali odpraviti zaradi ugodnejšega poplačila terjatev, niso pa se odločili za oblikovanje dodatnih, čeprav načelo previdnosti to vedno omogoča.

 

Primerjalno s prvim kvartalom 2015 so letos ustvarili celo nekaj nižji osnovni rezultat poslovanja, a odpravili 22 milijonov slabitev, v prvem kvartalu 2015 pa so jih 26 milijonov dodatno oblikovali in letošnji dobiček je npr. 60 milijonov boljši kot v 2015 (15 milijonov je bilo še ostalih učinkov). Glede na lanski prvi kvartal je bil osnovni rezultat malenkost višji (3 milijone), 30 milijonov boljši končni rezultat pa je posledica večje odprave slabitev in nekaterih drugih učinkov. Pomembno je torej ločeno spremljati gibanje osnovnega rezultata ter oblikovanje slabitev ter na osnovi tega ocenjevati uspešnost poslovanja banke. Ta je torej v osnovi podobna kot v zadnjih dveh, treh letih, le da so letos odpravili nekaj več slabitev, v večini drugih kvartalov pa so jih dodatno oblikovali ter zniževali izkazane rezultate poslovanja Skupine NLB. Toliko o najboljšem rezultatu v zgodovini banke.

 

Pri prodaji NLB pa je predvsem zanimivo, da se vse vrti samo okoli tega ali smo zavezani k prodaji ali ne, ali bomo prodali ali ne. Vsak dober gospodar odločitev praviloma veže na pričakovano kupnino in predvsem od nje je odvisna prodaja ali ne. Posebno, če kupnine nujno ne potrebuje in za državo Slovenijo to nesporno velja. Sedaj smo sicer dobili "odpustek" Evropske komisije, da banko lahko prodamo celo v dveh delih, a to na kupnino kakega večjega vpliva nima, mogoče celo obratno. Prikazan rezultat bo sicer neka dodatna spodbuda za kupce delnic NLB, a okvirna prodajna cena je bila na osnovi testiranja trga nedvomno že določena in ta je po vsej verjetnosti kar nekaj pod knjižno vrednostjo kapitala banke. Glede na donose zato takšna cena za prodajalca vsekakor ne bi smela biti zanimiva, a kot se razume, to na žalost sploh ni bilo posebno vprašanje pri odločanju o prodaji. Sicer ne izključujem možnosti, da bo kupnina tudi večja in če bi za banko dosegli vsaj 2 milijardi, potem bi bila prodaja smiselna - vendar v to dvomim. Seveda pa takšno stališče temelji samo na finančnih učinkih za lastnika, državo, obstaja pa še veliko drugih vidikov, o katerih sem pisal v prvem tekstu o prodaji NLB (vir). Nedvomno je npr. razpršeno lastništvo dobrodošlo, a tudi te prednosti so povezane s ceno.

 

Ima pa na takšen način izkazan visok dobiček banke v prvem kvartalu lahko tudi drug vidik - poenostavljeno ta rezultat namreč pomeni preračunano kar 300 milijonov dobička na leto. In prodaja tako donosne naložbe za dobro milijardo evrov najbrž ne more biti gospodarna poteza. Lahko torej, da je to tudi v ozadju prikazovanja rezultatov in podpora tistim, ki se bodo upravičeno vprašali, ali je prodaja pod takšnimi pogoji smiselna.

 

Pa še ena zanimiva primerjava z odzivom na drug vidik položaja banke. Vemo, kako široka aktivnost se vodi v smeri dokazovanja, da je bil položaj banke ob sanaciji leta 2013 mnogo boljši, kot so takrat naračunali v organizaciji Banke Slovenije. Oškodovanci poskušajo dokazati, da je bila banka vredna precej več in da tako obsežna sanacija (predvsem pa odpis t.i. podrejencev) ne bi bila potrebna. Danes se prodaja banka po še precej nižji ceni, kot je bila izračunana takrat, a je "odpor" precej manjši. Res je banka vmes velik del premoženja že prodala (pod ceno?), vseeno pa ji ga je še precej ostalo in to bi moral biti dodatni razlog za nasprotovanje prodaji po pričakovano nizki ceni. A kot rečeno, o tem je pisanja in analiz zelo malo, precej manj kot pri dokazovanju podvrednotenja banke v letu 2013. Lepo se vidi, da gre pri takrat sanaciji za (legitimne) interese lastnikov podrejenih obveznic, ki se počutijo oškodovane in vodijo močne aktivnosti, da bi dokazali svoj prav. Če pa bomo s prodajo NLB mogoče izgubili pol ali milijardo evrov, pa seveda kakih velikih nasprotovanj ne bo, saj se to nikomur ne bo poznalo neposredno v žepu. Ali je javni dolg 28 ali 29 milijard, pač nima nobenega vpliva na položaj, premoženje ali obveze posameznika - zelo pomembno pa je, če dobiš deset ali sto tisoč evrov vloženega denarja v podrejene obveznice.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
13
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,269
02/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,105
03/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,748
04/
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
Uredništvo
Ogledov: 1,632
05/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,514
06/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 923
07/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,071
08/
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,792
09/
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
Uredništvo
Ogledov: 1,195
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,541