Nikoli mi ni bilo jasno, kako je levica lahko naredila heroje iz tako neprijaznih, nezaželjenih ljudi. Običajno je vzrok ta, da so vedno nekritično in v celoti pogoltnili propagando, niso pa se podučili iz resničnih dejstev. Pomislite samo na Stalina, Maa, Che Guevaro, Tita ali Castra, ki so imeli vsi prste zraven pri pobijanju ljudi. Z izjemno Stalina so bili vsi tudi razvpiti ženskarji. Propaganda je prikrila resnično naravo teh ljudi. Toda zdi se, da je bil Lenin vseeno postavljen v bolj svetniški položaj, čeprav je bil konec koncev tudi on dikatator in je živel v poligamni skupnosti (ménage a trois) s svojo ženo Nadeždo Krupsko in Inesso Armand. Organiziral je državni udar in odobril pobijanje in tatvino ter redno govoril laži. Podobno kot nekateri moderni politiki je v svoji sli po oblasti vsem obljubljal vse, četudi je vedel, da je to nemogoče. Zdi se, da je imel Lenin podobno kot veliko samodržcev tudi trenutke prijaznosti in dobrote; ni se zdel krut kot Stalin ali Hitler, niti ni užival v nošenju vojaških uniform kot Tito ali Castro. Vseeno pa je bil Leninov sistem zgrajen na terorju, in kot pravi Sebestyenova knjiga Diktator Lenin: Intimni portet, je "želel dobro ... a ustvaril zlo. Njegovo najhujše zlo je bilo to, da je za seboj pustil moža, kakršen je bil Stalin, v položaju, da je lahko za njim vodil Rusijo."
Kot ugotavlja knjiga o Leninu, je bil produkt carske Rusije, ki je bila skorumpirana in nasilna, zato je vladal s tiranijo. Nadaljeval je z inkorporiranjem sistema, ki je v vseh pogledih presegel carje. Podobno bi lahko rekli tudi za druge zgoraj omenjene diktatorje: Stalina, Hitlerja, Maa, Tita in Castra. Kot oni je bil Lenin ciničen in je verjel, da cilj posvečuje sredstva. Prvi svobodno izvoljeni parlament je razpustil po dvanajstih urah. Prav tako je Lenin od Nemcev med I. svetovno vojno vzel velike količine denarja, s katerim je nadaljeval svojo revolucijo, kar je bilo mnogo let skrbno skrito. Ni se zmenil za opozorila glede jemanja podkupnine in čeprav je bil zaradi tega zaskrbljen, ni ukrenil ničesar zoper to. Partijski funkcionarji so navkljub Leninovem relativno preprostemu življenjskemu stilu uživali v precejšnjem razkošju v primerjavi z ljudskimi množicami. Njegov fanatični fokus je ilustriral njegov komentar zaskrbljenemu pomembnemu partijskemu tovarišu, ki ga je opozoril, da Rdeče straže lahko streljajo brez opozorila: "Mar res verjameš, da smo lahko zmagoslavni brez najbolj krutega revolucionarnega terorja?"
Lenina so dolga leta slavili kot velikega komunističnega teoretika, čeprav danes dejstva kažejo, da to ni točno in da je bil njegov edini cilj oblast. Marksistična analiza dejansko ni imela nobenega načrta in da bi ostal na oblasti, je šel Lenin celo nazaj v kapitalizem z obdobjem svoje Nove ekonomske politike (t.i. NEP). To je bilo za komunistične fanatike zelo nepriljubljeno, ne glede na to, da je NEP proizvedel dovolj za dvig gospodarstva, kar je komuniste ohranilo na oblasti.
Leninov citat, ki bi bi moral ostati v mislih vsakega, ki je gledal komunizem v vseh deželah, vključno s Slovenijo: "Komunistična partija sestavlja deset odstotkov prepričanih idealistov ... in devetdeset odstotkov brezobzirnih oportunistov, ki so se Partiji pridružili preprosto zato, da bi dobili službe." Ob tej misli bi se lahko zdrznili mnogi v bivši Jugoslaviji, takšna ugotovitev pa odmeva še danes.
Knjigo Diktator Lenin: Intimni portret bi morali prebrati vsi nostalgiki za slabimi starimi časi, pa tudi novi fanatični levičarji, ki ne poznajo pokvarjene in s krvjo omadeževane zgodovine komunizma.