Komentar

Kako je sovražnik ljudstva Thompson preusmeril pozornost od "okolju prijazne" avstrijske lakirnice

Histerična propagandistična akcija okoli (odpovedanega) koncerta hrvaškega pevca Marka Perkovića Thompsona v Mariboru je prišla kot naročena za tiste, ki so na Štajersko privlekli Magno Steyr iz Gradca. Kaj pa je lepšega za preusmerjanje pozornosti od problematične lakirnice kot nek rocker, ki koketira s skrajno desnico? Nacionalistični rocker, ki se občasno dokazuje v sovražnem govoru in ki se je v zadnjih tednih dodatno deklariral kot antikomunist. Jasno, Thompson ni neumen: v naši ljudski republiki je antikomunizem provokacija par excellence.

18.05.2017 22:42
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Marko Perković Thompson   Maribor   Hoče   Magna Steyr   lakirnica   Dejan Židan   Stanko Polanič   Panvita

Ideološka polarizacja nezadržno prodira v vse pore družbe. V Thompsonovem primeru se zdi, da je bil obsojen, še preden je kaj dejansko zagrešil, s tem pa mu je bila kršena pravica do enakosti pred zakonom.

V resnici gospod Thompson iz Čavoglave ni noben faktor v tej zgodbi, ki je povsem tranzicijska, umazana tako ali drugače ter ima zgolj in samo finančno ozadje. Če namreč držijo ugotovitve Bojana Požarja o ozadju ekološko zelo problematične investicije graške Magne Steyr v lakirnico v Hočah pri Mariboru, potem gre za eno najbolj sprevrženih potez Cerarjeve vlade doslej. V bistvu je celotna zgodba dovolj "težka", da bi morala kot bumerang prileteti nazaj njenim kreatorjem, ki so z manipulacijami prepričevali javno mnenje, zlasti lokalni živelj, da gre za neproblematično, okolju prijazno industrijo, ki bo v socialno ogroženo okolje prinesla delovna mesta, denar in razvoj. Nihče ni ljudem pošteno povedal, da bo Magna za svoj prihod od Slovenije dobila 25 milijonov evrov subvencije. Prav  tako se tudi nihče od mainstream medijev ni vprašal, kje za božjo voljo bodo Avstrijci v "lokalnem okolju" našli obljubljenih 700 delovnih mest, specialistov za avtomobilsko lakiranje. Jasno, da jih ne bodo našli, ker jih ni (toliko). Večinoma so že tako ali tako zaposleni v Magni, kar pomeni, da so Avstrijci naredili biznis desetletja: ekološko problematično lakirnico, ki jo v Gradcu seveda ne morejo postaviti brez upora Zelenih in organizacije Greenpeace, bodo raje zgradili v Sloveniji, svoje zaposlene, ki so tako ali tako domačini iz Slovenije, pa bodo prezaposlili, tako da se jim ne bo treba voziti v Gradec in delodajalca s tem mesečno obremeniti za dodatnih 300 evrov zaradi stroška prevoza na delo. Pri Magni so torej pomislili na vse: na zaščito okolja doma (s slovenskim se ne bodo ukvarjali, ker to ni njihova stvar), na prihranke pri stroških dela, na subvencijo Slovenije, ki je investitorjem iz Avstrije prihitela na pomoč s konkretno subvencijo, ter tudi na politični vidik. Cerarjeva vlada bo namreč ta projekt - in na to so me kolegi iz krogov blizu mariborskega župana Andrej Fištravca opozorili že konec lanskega leta - mirno razglasila za uspeh svoje ekonomske politike, kar je manj kot leto pred volitvami seveda popolnoma predvolilna poteza.

 

Toda če bi se ekološka javnost in civilna družba zaradi več spornih dejstev, povezanih z lakirnico v Hočah nenadoma prebudili in začeli z aktivnim državljanstvom, potem bi se vsaj na Štajerskem lahko zgodil upor proti uvozu potencialno problematične industrije, ki Slovenijo postavlja na nivo nekakšne afriške države, kjer bi morali biti domorodci srečni, če jim zahodnjaki naklonijo požirek coca-cole. Pri Magni Steyr in njeni "greenfield" investiciji pa ne gre le za ekologijo, pač pa tudi za potencialno nedovoljeno lobiranje in dajanje obljub, ki sega v najvišje vladne kroge. Prvi, ki bo na udaru zaradi lakirnice, bo zagotovo (za zdaj še) predsednik socialnih demokratov in kmetijski minister Dejan Židan, ki je sprva projektu (vsaj formalno) nasprotoval, medtem ko ga je gospodarski minister Zdravko Počivalšek odločno podpiral. Če bi se izkazalo, da je pri (pre)prodaji zemljišč v Hočah, na katerih bodo zgradili lakirnico, dejansko sodelovala tudi Panvita oziroma katero od podjetij v lastniški hobtnici prekmurskega oligarha Stanka Polaniča, potem bo vse skupaj postalo še bolj zanimivo. Predvsem zaradi tega, ker naj bi bilo Polaničevo gradbeno podjetje Pomgrad izbrano na razpisu Magne za gradnjo lakirnice. Drugi podatek, ki ni nepomemben, pa je dolgoletna povezava med družino Polanič in kmetijskim ministrom Židanom, pri čemer je avtoriteta na strani prve, Židan pa je v odvisnem razmerju.

 

Simptomatično za to vlado je tudi to, da ob vsaki ekonomski zgodbi z ozadjem poskuša preusmeriti pozornost na trivialne, nepomembne, včasih celo zgodovnske ali ideološke teme. Ker mainstream mediji ne zmorejo prebiti avtocenzure, je javnost največkrat prikrajšana za razkritja ozadij. Samo letos je bilo že nekaj primerov kadrovanj v državnih podjetjih, ki so bila katastrofalna, vendar so šla mimo kritike javnosti, saj so jih mediji večinoma "spregledali". Mislim na HIT, SDH, Telekom Slovenije, če ostanemo le pri peščici. Ni ga torej lepšega, kot da se v času naraščajoče napetosti v okolici Maribora pojavi nenadoma sporen Thompsonov koncert, okoli katerega se del medijev in javnosti več dni žolčno prereka: dovoliti ali ne. Dilemo reši kar mariborska upravna enota, ki je na predlog policije enostavno prepovedala koncert. Od tu dalje pa je vse tako ali tako samo še (meddržavna) politika. Pa tudi prepoved je politična, saj je jasno. Slovenska zakonodaja glede totalitarnih simbolov ni tako ostra, kot denimo nemška ali avstrijska, kjer so Thompsonu tudi že kdaj preprečili koncert. Se pa Hrvaška ob to nikoli ni spotikala, kar v primeru Slovenije zagotovo ne bo obveljalo: če nas imajo za podalpsko hrvaško provinco, naša politika pa se občasno do Zagreba temu primerno tudi obnaša, potem je jasno, da še nekaj čas ne bo miru.

 

Pri Thompsonu, ki je, kot smo ugotavljali, v vsej tej zgodbi zgolj prikladna kulisa za preusmerjanje pozornosti, bi morali izpostaviti povsem objektivni kriterij oziroma imeti v vseh primerih enake vatle. Če je sporen hrvaški nacionalizem, potem naj bo tudi srbski. Če imamo do ene strani v konfliktu, ki je potekal pred skoraj četrt stoletja, vzpostavljene tako odločne in načelne kriterije, potem bi jih morali imeti tudi do druge oziroma do vseh strani. Kajti vedno znova se je treba spomniti, da ne gre za vprašanje osebnih preferenc, glasbenega okusa ali celo nekakšnega antifašizma, pač pa za nekaj bistveno bolj enostavnega, preprostega: za enakost pred zakonom, za enakopravnost. V Thompsonovem primeru se zdi, da je bila ta pravica kršena in da ga je Slovenija obsodila, še preden je možakar uspel dejansko zagrešiti kaj nespodobnga ali celo nezakonitega. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
19
Vse kaže, da lahko edinole ustavno sodišče razreši kvadraturo volilnega kroga
3
14.01.2018 23:59
Državnozborske volitve se nezadržno bližajo in ustavno sodišče zna v naslednjih mesecih usodno poseči v debato o ustreznosti ... Več.
Piše: Zoran Božič
Korak k demokraciji, 1. del: Ko 99 % ljudi nič ne briga, šteje edino tisti preostali odstotek
6
14.01.2018 07:00
Edina rešitev naše nedonošene parlamentarne demokracije, katere otroške bolezni so ravno ta čas najbolj očitne, je ta, da ... Več.
Piše: Miha Burger
Arabci in mi: hladna in postarana Evropa pred prihajajoča novo arabsko pomladjo
46
12.01.2018 13:00
Še zdaj ne vem, kdaj sem doživel hujši kulturni šok: ko sem se na predzadnji dan starega leta pozno zvečer z ženo in dve in pol ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Izgubljeno desetletje ali zgodba o tem, kje bi lahko bili, če ne bi delali napak
8
11.01.2018 20:31
V času prehoda v novo leto ter obračunov za nazaj beremo veliko pregledov preteklega ekonomskega razvoja Slovenije. Ena izmed ... Več.
Piše: Bine Kordež
Poljska, vladavina prava in Evropska unija
8
10.01.2018 20:34
Zadnji ukrep Evropske unije o uveljaviti 7. člena Lizbonske pogodbe o političnih sankcijah proti Poljski, ki v praksi še nima ... Več.
Piše: Keith Miles
Kulturniška polemika: Jazz club Gajo odgovarja Ifigeniji Simonovič
6
09.01.2018 22:33
Spoštovana gospa Simonovič, izjemno nas veseli, da ste se odzvali na apel cenjenega Nika Grafenauerja. Z vsebino ste bili sicer ... Več.
Piše: Uredništvo
Državni Telekom, Dars in Gen-I so leta 2015 v davčne oaze nakazali 162 milijonov evrov!
8
08.01.2018 22:45
Državni svetnik Drago Ščernjavič je 13. novembra 2017 predsedniku državnega sveta Republike Slovenije podal pobudo za sprejem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Fareed Zakaria: Zaton Amerike je velika globalna zgodba našega časa
13
05.01.2018 22:11
Ugledni ameriški komentator in strokovnjak za globalno politiko Fareed Zakaria je v Washington Postu konec lanskega leta objavil ... Več.
Piše: Uredništvo
Enotnost in samostojnost ali nekaj opazk v zvezi z volitvami
5
04.01.2018 23:15
Motijo se in zavajajo tisti, ki kličejo k vrnitvi enotnosti. Državljane in volivce je treba spoštovati, vsakega posebej. Za izid ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kulturniška polemika o Jazz clubu Gajo: Ifigenija Simonovič odgovarja Niku Grafenauerju
8
02.01.2018 21:00
Spoštovani uredniki portala+, napisala sem komentar na pismo Nika Grafenauerja Zakaj cenim in podpiram Jazz club Gajo. Oglašam ... Več.
Piše: Uredništvo
Novoletna meditacija o svetu in svetem v zibelki evropske civilizacije
2
31.12.2017 18:04
Če je katera izmed stvari v Solunu zares vredna ogleda danes - potem je to Muzej fotografije, ki gosti to prekrasno in pomensko ... Več.
Piše: Ariana Ferfila
Želim vam srečno novo leto 2045!
0
30.12.2017 19:00
Novo leto se mi je začelo že pred dobrim tednom, slavnostno, evforično in izvrstno. Če bo še naslednjih dvanajst mesecev ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pismo pesnika in akademika Nika Grafenauerja: Zakaj cenim in podpiram Jazz club Gajo
5
27.12.2017 19:59
Dokler je vrt opustel sameval, se nihče na Društvu slovenskih pisateljev (DSP) ni kaj dosti zganil, da bi ga oživil in mu ... Več.
Piše: Niko Grafenauer
Najbogatejši odstotek Slovencev ali kdo so dejanski zmagovalci v času krize
15
26.12.2017 23:59
Podatki iz obdobja 2005-2015 torej nedvoumno kažejo, da v Sloveniji po nastopu ekonomske krize ni prišlo do neke koncentracije ... Več.
Piše: Bine Kordež
Primer Zobec ali občutljivo vprašanje nadoblasti izvršilne veje nad sodno
7
25.12.2017 23:10
Pred štirinajstimi dnevi, 12. decembra 2017 je prišlo do javnega ugovora vrhovnega sodnika Jana Zobca zoper ravnanje nad njim v ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Ko umrete, se vzpnete v prostor atonalne glasbe, v misterij zvokov
26
24.12.2017 02:03
Vse se je začelo iz pretiranega občutenja glasbe, ko je glasbenik začutil potrebo, da uniči svoj lastni inštrument, svoj vir ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izza ekonomske krize: pisano pred dvanajstimi leti (2005)
12
22.12.2017 22:50
No, takole. Štiri stvari so potrebne. Prvič, odlaganje užitka; drugič, izvirna ustvarjalnost; tretjič, dolgoročno načrtovanje; ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Franc Dobrovnik
3
21.12.2017 23:26
Te dni nas je zapustil sodnik Franc Dobrovnik, nekoč preiskovalni sodnik in nato odvetnik. Bil je znan po svoji doslednosti, ... Več.
Piše: Igor Mekina
Uredniški komentar: Profesorski goljufi uživajo akademsko imuniteto, mar ne?
13
19.12.2017 23:36
Riba smrdi pri glavi, pravi pregovor. Že vse od razkritja, da si je etični profesor Miro Cerar, ki - kot rad poudarja - vodi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonija pred volitvami: Katalonci bodo šli tokrat do konca, s svojimi politiki ali brez njih
8
17.12.2017 21:45
Vsi me sprašujejo, kako se bo končala ta katalonska zgodba. Odkrito povedano, ne vem. Mislim, da tega ne ve nihče. Čez nekaj dni ... Več.
Piše: Bojan Brezigar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Hrvaška je državno mejo s Slovenijo potrdila že davnega leta 1941!
Andrej Lenarčič
Ogledov: 3.448
02/
Državni Telekom, Dars in Gen-I so leta 2015 v davčne oaze nakazali 162 milijonov evrov!
Ivan Simič
Ogledov: 2.420
03/
Arabci in mi: hladna in postarana Evropa pred prihajajoča novo arabsko pomladjo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.135
04/
Fareed Zakaria: Zaton Amerike je velika globalna zgodba našega časa
Uredništvo
Ogledov: 1.840
05/
Ponovno odkriti komentar: Lažgoše so nesmrtne, neumnost pa neskončna
Dejan Steinbuch
Ogledov: 10.884
06/
Poljska, vladavina prava in Evropska unija
Keith Miles
Ogledov: 1.305
07/
Vse kaže, da lahko edinole ustavno sodišče razreši kvadraturo volilnega kroga
Zoran Božič
Ogledov: 1.051
08/
Korak k demokraciji, 1. del: Ko 99 % ljudi nič ne briga, šteje edino tisti preostali odstotek
Miha Burger
Ogledov: 1.169
09/
Kulturniška polemika: Jazz club Gajo odgovarja Ifigeniji Simonovič
Uredništvo
Ogledov: 965
10/
Politični pasijon Nove Slovenije: jezni na Janšo, prestrašeni pred ponovnim izpadom iz parlamenta
Žiga Stupica
Ogledov: 895