Opazili smo

Slovenija in Rusija, 25 let priznanja: Naporni prvi koraki v hladni Moskvi (1. del)

Ob obletnici ruskega priznanja - 25. maja bo namreč minilo natanko 25 let, odkar je Ruska federacija vzpostavila diplomatske odnose s Slovenijo - je Roman Kokalj posebej za portal+ napisal daljši prispevek, v katerem popisuje dolgo, naporno in pogosto celo tvegano pot do priznanja. Kajti v času razpada Jugoslavije je bila ruska diplomacija še povsem "sovjetska", precejšen del ruske javnosti pa izrazito prosrbsko usmerjen. Zaradi tega je bilo delo neformalnega predstavnika nepriznane države v Moskvi težavno. Gospod Kokalj je bil torej prvi pooblaščeni predstavnik Republike Slovenije v Rusiji od leta 1991 dalje. Pred tem je bil direktor predstavništva Slovenijalesa v Moskvi, kasneje pa tudi prvi direktor Krka Rus Moskva.

23.05.2017 15:10
Ključne besede:   Roman Kokalj   Slovenija   Rusija   Sergej Mihailovič Kurjačov   Boris Kolokolov   Moskva   SFRJ   priznanje   Beograd   Slovenijales

Na jugoslovanski ambasadi v Moskvi je Rupel govoril samo slovensko. Dopustil je, da so se vsi prisotni jugoslovanski diplomati mučili, da bi ga razumeli. Očitno je bilo, da ga ne razumejo. Ambasador Vereš si je nemočno mel roke in vidno vzdihoval.

Letos praznujemo petindvajseto letnico priznanja neodvisne Republike Slovenije ter vzpostavitve diplomatskih odnosov z Rusko federacijo. V času priznanja slovenske neodvisnosti ter vzpostavljanja dioplomatskih odnosov naša država v Moskvi ni imela ne veleposlaništva ne profesionalnih diplomatov. Malo ljudi v Sloveniji danes dejansko ve, kako so tekla prizadevanja in koliko naporov ter iznajdljivosti je bilo potrebnih v Moskvi, da bi Rusija priznala našo novonastalo Slovenijo. Pravzaprav je v Sloveniji na ta prizadevanja legel prah pozabe, čeprav so prizadevanja za diplomatsko priznanje Slovenije s strani Rusije potekala v posebnih okoliščinah. Slovenija je v bila pred petindvajsetimi leti v Rusiji malo poznan, skoraj neznan, geografski, kulturni in politični pojem. Le redki posamezniki so jo znali opredeliti kot razvito republiko na severu bivše Jugoslavije. Jugoslovanska ambasada v Moskvi si je prizadevala prikazovati proces osamosvajanja Slovenije najprej kot zgolj jugoslovansko notranjepolitično zadevo, kasneje pa je že osamosvojeno Slovenijo poskušala predstaviti kot glavnega krivca za razpad nekdanje države in za vojaški konflikt na prostoru bivše SFRJ.

 

Slovenski politični projekt v Moskvi je začel še pred razglasitvijo slovenske neodvisnosti z enim in edinim ciljem – čimprej doseči diplomatsko priznanje in vzpostavitev diplomatskih odnosov z Rusko federacijo. To je bila potreba in nuja mlade države, ki se je želela uveljaviti tudi v svetu in predvsem v tako pomembni državi, kot je Rusija. To je bil splošen cilj in naloga nove slovenske diplomacije, ki je bila takrat v tujini v glavnem brez profesionalnih kadrov. Vsem, ki smo se v Moskvi vključili v ta projekt, je bilo jasno, kje edino se ta cilj doseže - v ministrstvu za zunanje zadeve Ruske federacije (MID RF).

 

 

Projekt posebne zahtevnosti v Moskvi

 

Najprej so se postavila preprosta logistična  vprašanja – kako sploh priti v MID? Danes se sliši smešno, ampak takrat je bilo to najpomembnejše vprašanje; se da tja kar naravnost odpeljati in tam povprašati ali poprositi za priznanje? Kajti v zgradbo zunanjega ministrstva se lahko vstopa le pri vzpostavljenih polnih diplomatskih odnosih, sicer tam ni kaj iskati. Kako torej v MID, smo se spraševali, kako začeti tkati vezi z rusko diplomacijo in "lobirati" za slovensko priznanje, in to ob nemogočem dejstvu, da bi nam kot predstavnikom za Rusijo neobstoječe države, sploh dovolili vstopili v zgradbo.

 

Potrebno je bilo torej najprej poiskati ljudi, s katerimi sem lahko naredil prve povsem neuradne in nevsiljive kontakte. Potrebno je bilo poiskati tistih nekaj, ki so o Sloveniji kaj vedeli in ki so imeli dovolj vpliva v zunanjem ministrstvu, v drugih ministrstvih in v sami vladi.  Idealno bi bilo, ko bi bilo moč najti take, ki bi bili tudi osebno naklonjeni osamosvajanju Slovenije.

 

Žal kaj takega ni bilo moč pričakovati. Iskati je bilo potrebno torej tiste, ki so o Sloveniji sploh želeli kaj slišati in poslušati. A tudi krog teh je bil majhen. Da bi dosegel zastavljeni cilj, sem se opredelil za prednostno iskanje bivših sovjetskih diplomatov, ki so službovali v Beogradu in Zagrebu. Pokazalo se je, da je usmeritev sicer prava, le da je bilo zelo malo tistih, ki bi bili projektu osamosvajanja in priznanja neodvisnosti Slovenije naklonjeni.

 

 

Prvi koraki do iskanja prijateljev

 

Vsi bivši sovjetski, kasneje ruski diplomati (takrat živeči v Moskvi), so večinoma službovali v Beogradu in tam tudi preživeli največji del svoje delovne dobe. V Slovenijo so iz glavnega mesta SFRJ prihajali poredkoma in še to na krajše obiske, običajno kot spremljevalci uradnih delegacij na Bled ali v Ljubljano. Ugotavljali so, da je Slovenija lepa, razvita. Da pa hoče biti samostojna, jim ni šlo v glavo – saj je vendar tako majhna. Pogovori z njimi, ki so bili bolj tipanja, so se končevali z melanholičnimi opisovanji dogodkov in razmer v času, ki so ga bivši sovjetski diplomati preživeli v nekdanji Jugoslaviji. To je bilo za njih običajno najzanimivejše, najbolj razburljivo in hkrati najprijetnejše obdobje njihove diplomatske kariere in njihovega življenja nasploh. Pri njih za Slovenijo nisem našel razumevanja.

 

Sergej Mihailovič Kurjačov, upokojeni diplomat, ki je nekoč služboval v Beogradu, pa se je odzval povsem drugače. Z velikim zanimanjem je poslušal moje razlage o novih razmerah, razumel je težnjo po samostojnosti in mirnem razvoju Slovenije. Kasneje sem si to razlagal, da je ga Slovenija zanimala drugače kot druge predvsem zato, ker je kot vojak Rdeče armade prišel prvič v osebni stik s Slovenijo v Murski Soboti, pa čeprav le za kratek čas.

 

Izkazalo se je, da je bil Kurjačov prava in ključna oseba za naš slovenski projekt v Moskvi. Bil je v odličnem znanstvu z Borisom Kolokolovim, najprej ruskim republiškim ministrom in kasneje namestnikom ministra za zunanje zadeve novo nastale Ruske federacije. Pripadala sta isti miselni vojaško-politični šoli, bila sta somišljenika in predstavnika iste generacije, pa še veterana druge svetovne vojne. Tudi na Zunanjem ministrstvu tedanje Sovjetske zveze, kasneje Ruske federacije, je imel Kurjačov veliko znancev, potrebnih za preverjanje informacij. Njegovi nasveti so bili ciljno naravnana sporočila, nujna za moje ustrezno delovanje. Kurjačov je torej organiziral prva srečanja s Kolokolovim. S tem vrata v sovjetski in kasneje ruski MID zame in za Slovenijo niso bila več hermetično zaprta. Začela so se počasi odpirati.

 

 

Pragmatičnost odločitve in Rupel v Moskvi

 

Pri artikuliranju slovenskega projekta za urejanje odnosov z Moskvo uradna slovenska politika ni naletela na poseben interes slovenskih profesionalnih diplomatov v tedaj še republiškem sekretariatu za mednarodno sodelovanje in kasnejšem slovenskem zunanjem ministrstvu – Rusija tedaj med slovenskimi dioplomati ni bila deležna zanimanja in posluha. Pa tudi doma razplet situacije z Beogradom še ni bil dokončno jasen. Pragmatični so čakali na bolj varnih mestih; čakali so, da se razmere uredijo.

 

V tem času se je dogodil prvi obisk bodočega zunanjega ministra Dimitrija Rupla v Moskvi, takrat seveda še v svojstvu republiškega sekretarja za mednarodne odnose. Njegov namen je bil med drugim v Moskvi poiskati oporno točko za predstavljanje in uveljavitev osamosvojitvene politike. Tako kot drugod po svetu se je moral tudi v Moskvi osamosvojitveni projekt nasloniti na slovenska gospodarska predstavništva v tujini. V Moskvi je to bilo predstavništvo mednarodnega podjetja Slovenijales.

 

Rupel je prvič prišel v Moskvo kot republiški minister iz zvezne države. Z njim sta bila še slovenska politika Jože Smole in Janez Kocijančič, člana takratne skupščinske komisije za zunanjo politiko. Obisk je potekal na ruskem republiškemu MID-u, saj se z zveznim sovjetskim po analogiji reciprocitete ni dalo kontaktirati neposredno. Slovenije Sovjetska zveza namreč še ni priznavala. Prav zato je bila vmes še obvezna in neizogibna postaja - veleposlaništvo SFRJ na Mosfilmski ulici v Moskvi.

 

Na jugoslovanski ambasadi je Rupel govoril samo slovensko. Dopustil je, da so se vsi prisotni jugoslovanski diplomati mučili, da bi ga razumeli. Očitno je bilo, da ga prisotni prav dobro ne razumejo. Ambasador Milan Vereš si je nemočno mel roke in vidno vzdihoval. Za njim je stal sekretar Ibrahim Djikić in zavijal z očmi proti stropu in včasih tudi proti meni. Z njim sem se poznal že od prej. Brez besed mi je želel nekaj povedati. Take predstave na ambasadi že dolgo ni bilo. Ambasador se je opravičeval, ker da ne zna slovensko. Rupel pa mu je pojasnjeval, da ker pri vhodu v ambasado tudi piše – Veleposlaništvo SFRJ in ker da predstavlja tudi Slovenijo v Sovjetski zvezi, bi moral vsaj razumeti slovensko.

 

Interveniral je Kocijančič. Zanj je jezik le sredstvo zbliževanja in ne ločevanja, je rekel. Zatrjeval je, da ni nujno, da bi govorili slovensko. Rupel mu je pojasnjeval, da tudi sam govori še kak jezik, da pa bi bilo v skupni ambasadi neprimerno govoriti angleško, in je vztrajal pri slovenščini. Smole ni govoril dosti, raje je razkazoval poslopje ambasade - in to tako, kot da je še vedno on v njem veleposlanik, čeprav najbrž ni imel preveč lepih spominov na kratko obdobje svoje misije v tej vlogi.

 

Kakšne posebne vsebine ti pogovori niso imeli. Obisk je bil vse prej kot vljudnostne in vljudne narave. Bistvo je bilo v opozarjanju na neizogibno spremembo. Rupel ambasadorju tudi ni pozabil povedati, da je Slovencev v zvezni diplomaciji le tri odstotke, delež plačil Slovenije za SSIP, za zvezno diplomatsko mrežo pa celih dvajset odstotkov. Po kratkem obisku mi je bilo jasno, da Rupel išče primernega kandidata za slovensko stvar v Moskvi in za neposreden kontakt z ruskim zunanjim ministrstvom.

 

(se nadaljuje)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Društvo novinarjev o zadevi Makovec: Grožnje ne sodijo v demokratično družbo!
1
17.04.2019 09:47
Ob nedavni grožnji, ki jo je diplomat Marko Makovec naslovil na urednika portala+, potem ko smo razkrili, kako je prejemal ... Več.
Piše: Uredništvo
Dobra država poziva vlado, naj obsodi aretacijo dobrega žvižgača Juliana Assangea
1
12.04.2019 10:04
Po pričakovanjih se je zaradi včerajšnje aretacije ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea v Londonu prva odzvala opozicija, ... Več.
Piše: Uredništvo
Mediji in njihovi standardi: Od Dragana Šolaka do hrvaškega prisluškovanja
4
10.04.2019 08:15
Slovensko medijsko sceno trenutno pretresata dva večja škandala. Prvi je domnevni poskus pritiska hrvaške vlade - domnevni zato, ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Šarec za Insajder: "Šabedra sem želel postaviti za ministra že pred pol leta, pa takrat ni sprejel"
8
05.04.2019 09:33
Premier Marjan Šarec je v današnjem intervjuju za spletni portal Insajder.com odgovarjal na vprašanja, povezana z odstopi ... Več.
Piše: Uredništvo
Jamnik proti Kostiću: Totalna medijska vojna
1
20.03.2019 00:00
Pred vrati je dolgo pričakovani razplet okoli prodaje Abanke. Rok za oddajo zavezujočih ponudb se izteče danes. Zadeva je hudo ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Kdo vse se igra z energetiko in obnovljivimi viri energije
3
11.02.2019 11:47
Naša država je že večkrat napovedala aktivne ukrepe za povečanje deležaobnovljivih virov energije(OVE) v energetski bilanci, pri ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Dosje Thermana: Zdravilišče, ki je simptom tranzicijske Slovenije
1
27.11.2018 10:19
Sporni dogodki v zvezi s toplicami Thermana, ki se te dni obravnavajo na sodišču, in ki so predmet kriminalističnih preiskav, so ... Več.
Piše: Uredništvo
29 let po padcu Berlinskega zidu: Noč, ko se je zgodila največja ulična zabava v zgodovini človeštva
1
09.11.2018 13:31
Mineva 29 let, odkar je tudi fizično padel Berlinski zid, ki je skoraj štiri desetletja ločeval Evropo na demokratični Zahod in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hekerji nad savdski dvor: Ugrabili so spletno stran "Davosa v puščavi"
1
23.10.2018 10:56
Hekerji so se maščevali savdskemu kronskemu princu Salmanu, glavnemu osumljencu oziroma naročniku barbarskega umora novinarja in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko gredo (desničarski) kekci na Kolpo branit mejo
4
11.10.2018 00:25
Razpis za domoljubno pravljico, objavljen v tedniku Demokracija, ki velja za hišno glasilo SDS, je naletel na oster odziv tudi v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kdo potrebuje superračunalnik ali zgodba o zlorabi mariborskega Instituta informacijskih znanosti
2
05.09.2018 16:00
Ker se je črpanju evropskih sredstev pokazalo, da vzhodna regija ne črpa dovolj, se je vlada odločila, da v to regijo plasira ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Slovenski poslovni klub: Šokirani nad ekstremizmom Levice!
3
03.09.2018 13:19
Klub slovenskih podjetnikov (Slovenian Business Club, SBC) je danes vsem, ki v tej državi tako ali drugače vladajo, poslal ... Več.
Piše: Uredništvo
Iskrena Violeta: "Smo sestavili vlado..."
6
24.08.2018 15:36
Posnetek nastopa Violete Tomić v državnem zboru razkriva pomenljiv faux pas gospe poslanke stranke Levica, saj ji je, med tem ko ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo poslancem državnega zbora, volivcem in slovenski javnosti
11
14.08.2018 10:12
Peter Jambrek,Dimitrij Rupel,Romana Jordan,Matej Avbelj inTomaž Zalaznik bodo danes slovenski javnosti, volivcem, predvsem pa ... Več.
Piše: Uredništvo
Bo izpoved akademika Marka Noča o slovenskem zdravstvu odprla Pandorino skrinjico?
3
10.08.2018 22:00
Primarni namen tega javnega sistema ni vaše boljše zdravje, kot vam govorijo leve stranke, pač pa vzdrževanje korupcijske verige ... Več.
Piše: Uredništvo
Nenavadni posli Marka Bošnjaka, viceguvernerja Banke Slovenije
0
08.06.2018 12:45
Drugi mož naše narodne banke, viceguverner Banke Slovenije Marko Bošnjak, v preteklosti zagovornik zasebnega lastništva bank, ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Kaj nam dejansko sploh prinaša GDPR?
2
07.06.2018 13:51
Konec maja je stopila v veljavo nova zakonodaja EU o varstvu podatkov Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR). Po zagotovilih ... Več.
Piše: Uredništvo
Tovarišijske igrice z delnicami Gorenjske banke se nadaljujejo tudi na Abanki, Banka Slovenije pa še naprej molči
0
05.06.2018 10:16
Poročali smo že, da je družba Sava poleg skupščine 22. junija 2018, na kateri želi delnice v naravi prenesti na sklad York ter ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Gorenjski bankomat za financiranje prijateljskih navez
1
31.05.2018 17:00
Korporacija Sava je 38 odstotna lastnica Gorenjske banke, slednja pa tej korporaciji omogoča posle ter prevzema finančno ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Za evropsko Slovenijo
0
25.05.2018 21:35
Matej Avbelj,Luka Lisjak Gabrijelčič,Igor Masten,Tanja Porčnik inŽiga Turk se sprašujejo, kaj bodo prinesle volitve 3. junija: ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,249
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,850
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,985
04/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,864
05/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,776
06/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,639
07/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,508
08/
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
Angel Polajnko
Ogledov: 969
09/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,582
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 894