Opazili smo

Slovenija in Rusija, 25 let priznanja: Naporni prvi koraki v hladni Moskvi (1. del)

Ob obletnici ruskega priznanja - 25. maja bo namreč minilo natanko 25 let, odkar je Ruska federacija vzpostavila diplomatske odnose s Slovenijo - je Roman Kokalj posebej za portal+ napisal daljši prispevek, v katerem popisuje dolgo, naporno in pogosto celo tvegano pot do priznanja. Kajti v času razpada Jugoslavije je bila ruska diplomacija še povsem "sovjetska", precejšen del ruske javnosti pa izrazito prosrbsko usmerjen. Zaradi tega je bilo delo neformalnega predstavnika nepriznane države v Moskvi težavno. Gospod Kokalj je bil torej prvi pooblaščeni predstavnik Republike Slovenije v Rusiji od leta 1991 dalje. Pred tem je bil direktor predstavništva Slovenijalesa v Moskvi, kasneje pa tudi prvi direktor Krka Rus Moskva.

23.05.2017 15:10
Ključne besede:   Roman Kokalj   Slovenija   Rusija   Sergej Mihailovič Kurjačov   Boris Kolokolov   Moskva   SFRJ   priznanje   Beograd   Slovenijales

Na jugoslovanski ambasadi v Moskvi je Rupel govoril samo slovensko. Dopustil je, da so se vsi prisotni jugoslovanski diplomati mučili, da bi ga razumeli. Očitno je bilo, da ga ne razumejo. Ambasador Vereš si je nemočno mel roke in vidno vzdihoval.

Letos praznujemo petindvajseto letnico priznanja neodvisne Republike Slovenije ter vzpostavitve diplomatskih odnosov z Rusko federacijo. V času priznanja slovenske neodvisnosti ter vzpostavljanja dioplomatskih odnosov naša država v Moskvi ni imela ne veleposlaništva ne profesionalnih diplomatov. Malo ljudi v Sloveniji danes dejansko ve, kako so tekla prizadevanja in koliko naporov ter iznajdljivosti je bilo potrebnih v Moskvi, da bi Rusija priznala našo novonastalo Slovenijo. Pravzaprav je v Sloveniji na ta prizadevanja legel prah pozabe, čeprav so prizadevanja za diplomatsko priznanje Slovenije s strani Rusije potekala v posebnih okoliščinah. Slovenija je v bila pred petindvajsetimi leti v Rusiji malo poznan, skoraj neznan, geografski, kulturni in politični pojem. Le redki posamezniki so jo znali opredeliti kot razvito republiko na severu bivše Jugoslavije. Jugoslovanska ambasada v Moskvi si je prizadevala prikazovati proces osamosvajanja Slovenije najprej kot zgolj jugoslovansko notranjepolitično zadevo, kasneje pa je že osamosvojeno Slovenijo poskušala predstaviti kot glavnega krivca za razpad nekdanje države in za vojaški konflikt na prostoru bivše SFRJ.

 

Slovenski politični projekt v Moskvi je začel še pred razglasitvijo slovenske neodvisnosti z enim in edinim ciljem – čimprej doseči diplomatsko priznanje in vzpostavitev diplomatskih odnosov z Rusko federacijo. To je bila potreba in nuja mlade države, ki se je želela uveljaviti tudi v svetu in predvsem v tako pomembni državi, kot je Rusija. To je bil splošen cilj in naloga nove slovenske diplomacije, ki je bila takrat v tujini v glavnem brez profesionalnih kadrov. Vsem, ki smo se v Moskvi vključili v ta projekt, je bilo jasno, kje edino se ta cilj doseže - v ministrstvu za zunanje zadeve Ruske federacije (MID RF).

 

 

Projekt posebne zahtevnosti v Moskvi

 

Najprej so se postavila preprosta logistična  vprašanja – kako sploh priti v MID? Danes se sliši smešno, ampak takrat je bilo to najpomembnejše vprašanje; se da tja kar naravnost odpeljati in tam povprašati ali poprositi za priznanje? Kajti v zgradbo zunanjega ministrstva se lahko vstopa le pri vzpostavljenih polnih diplomatskih odnosih, sicer tam ni kaj iskati. Kako torej v MID, smo se spraševali, kako začeti tkati vezi z rusko diplomacijo in "lobirati" za slovensko priznanje, in to ob nemogočem dejstvu, da bi nam kot predstavnikom za Rusijo neobstoječe države, sploh dovolili vstopili v zgradbo.

 

Potrebno je bilo torej najprej poiskati ljudi, s katerimi sem lahko naredil prve povsem neuradne in nevsiljive kontakte. Potrebno je bilo poiskati tistih nekaj, ki so o Sloveniji kaj vedeli in ki so imeli dovolj vpliva v zunanjem ministrstvu, v drugih ministrstvih in v sami vladi.  Idealno bi bilo, ko bi bilo moč najti take, ki bi bili tudi osebno naklonjeni osamosvajanju Slovenije.

 

Žal kaj takega ni bilo moč pričakovati. Iskati je bilo potrebno torej tiste, ki so o Sloveniji sploh želeli kaj slišati in poslušati. A tudi krog teh je bil majhen. Da bi dosegel zastavljeni cilj, sem se opredelil za prednostno iskanje bivših sovjetskih diplomatov, ki so službovali v Beogradu in Zagrebu. Pokazalo se je, da je usmeritev sicer prava, le da je bilo zelo malo tistih, ki bi bili projektu osamosvajanja in priznanja neodvisnosti Slovenije naklonjeni.

 

 

Prvi koraki do iskanja prijateljev

 

Vsi bivši sovjetski, kasneje ruski diplomati (takrat živeči v Moskvi), so večinoma službovali v Beogradu in tam tudi preživeli največji del svoje delovne dobe. V Slovenijo so iz glavnega mesta SFRJ prihajali poredkoma in še to na krajše obiske, običajno kot spremljevalci uradnih delegacij na Bled ali v Ljubljano. Ugotavljali so, da je Slovenija lepa, razvita. Da pa hoče biti samostojna, jim ni šlo v glavo – saj je vendar tako majhna. Pogovori z njimi, ki so bili bolj tipanja, so se končevali z melanholičnimi opisovanji dogodkov in razmer v času, ki so ga bivši sovjetski diplomati preživeli v nekdanji Jugoslaviji. To je bilo za njih običajno najzanimivejše, najbolj razburljivo in hkrati najprijetnejše obdobje njihove diplomatske kariere in njihovega življenja nasploh. Pri njih za Slovenijo nisem našel razumevanja.

 

Sergej Mihailovič Kurjačov, upokojeni diplomat, ki je nekoč služboval v Beogradu, pa se je odzval povsem drugače. Z velikim zanimanjem je poslušal moje razlage o novih razmerah, razumel je težnjo po samostojnosti in mirnem razvoju Slovenije. Kasneje sem si to razlagal, da je ga Slovenija zanimala drugače kot druge predvsem zato, ker je kot vojak Rdeče armade prišel prvič v osebni stik s Slovenijo v Murski Soboti, pa čeprav le za kratek čas.

 

Izkazalo se je, da je bil Kurjačov prava in ključna oseba za naš slovenski projekt v Moskvi. Bil je v odličnem znanstvu z Borisom Kolokolovim, najprej ruskim republiškim ministrom in kasneje namestnikom ministra za zunanje zadeve novo nastale Ruske federacije. Pripadala sta isti miselni vojaško-politični šoli, bila sta somišljenika in predstavnika iste generacije, pa še veterana druge svetovne vojne. Tudi na Zunanjem ministrstvu tedanje Sovjetske zveze, kasneje Ruske federacije, je imel Kurjačov veliko znancev, potrebnih za preverjanje informacij. Njegovi nasveti so bili ciljno naravnana sporočila, nujna za moje ustrezno delovanje. Kurjačov je torej organiziral prva srečanja s Kolokolovim. S tem vrata v sovjetski in kasneje ruski MID zame in za Slovenijo niso bila več hermetično zaprta. Začela so se počasi odpirati.

 

 

Pragmatičnost odločitve in Rupel v Moskvi

 

Pri artikuliranju slovenskega projekta za urejanje odnosov z Moskvo uradna slovenska politika ni naletela na poseben interes slovenskih profesionalnih diplomatov v tedaj še republiškem sekretariatu za mednarodno sodelovanje in kasnejšem slovenskem zunanjem ministrstvu – Rusija tedaj med slovenskimi dioplomati ni bila deležna zanimanja in posluha. Pa tudi doma razplet situacije z Beogradom še ni bil dokončno jasen. Pragmatični so čakali na bolj varnih mestih; čakali so, da se razmere uredijo.

 

V tem času se je dogodil prvi obisk bodočega zunanjega ministra Dimitrija Rupla v Moskvi, takrat seveda še v svojstvu republiškega sekretarja za mednarodne odnose. Njegov namen je bil med drugim v Moskvi poiskati oporno točko za predstavljanje in uveljavitev osamosvojitvene politike. Tako kot drugod po svetu se je moral tudi v Moskvi osamosvojitveni projekt nasloniti na slovenska gospodarska predstavništva v tujini. V Moskvi je to bilo predstavništvo mednarodnega podjetja Slovenijales.

 

Rupel je prvič prišel v Moskvo kot republiški minister iz zvezne države. Z njim sta bila še slovenska politika Jože Smole in Janez Kocijančič, člana takratne skupščinske komisije za zunanjo politiko. Obisk je potekal na ruskem republiškemu MID-u, saj se z zveznim sovjetskim po analogiji reciprocitete ni dalo kontaktirati neposredno. Slovenije Sovjetska zveza namreč še ni priznavala. Prav zato je bila vmes še obvezna in neizogibna postaja - veleposlaništvo SFRJ na Mosfilmski ulici v Moskvi.

 

Na jugoslovanski ambasadi je Rupel govoril samo slovensko. Dopustil je, da so se vsi prisotni jugoslovanski diplomati mučili, da bi ga razumeli. Očitno je bilo, da ga prisotni prav dobro ne razumejo. Ambasador Milan Vereš si je nemočno mel roke in vidno vzdihoval. Za njim je stal sekretar Ibrahim Djikić in zavijal z očmi proti stropu in včasih tudi proti meni. Z njim sem se poznal že od prej. Brez besed mi je želel nekaj povedati. Take predstave na ambasadi že dolgo ni bilo. Ambasador se je opravičeval, ker da ne zna slovensko. Rupel pa mu je pojasnjeval, da ker pri vhodu v ambasado tudi piše – Veleposlaništvo SFRJ in ker da predstavlja tudi Slovenijo v Sovjetski zvezi, bi moral vsaj razumeti slovensko.

 

Interveniral je Kocijančič. Zanj je jezik le sredstvo zbliževanja in ne ločevanja, je rekel. Zatrjeval je, da ni nujno, da bi govorili slovensko. Rupel mu je pojasnjeval, da tudi sam govori še kak jezik, da pa bi bilo v skupni ambasadi neprimerno govoriti angleško, in je vztrajal pri slovenščini. Smole ni govoril dosti, raje je razkazoval poslopje ambasade - in to tako, kot da je še vedno on v njem veleposlanik, čeprav najbrž ni imel preveč lepih spominov na kratko obdobje svoje misije v tej vlogi.

 

Kakšne posebne vsebine ti pogovori niso imeli. Obisk je bil vse prej kot vljudnostne in vljudne narave. Bistvo je bilo v opozarjanju na neizogibno spremembo. Rupel ambasadorju tudi ni pozabil povedati, da je Slovencev v zvezni diplomaciji le tri odstotke, delež plačil Slovenije za SSIP, za zvezno diplomatsko mrežo pa celih dvajset odstotkov. Po kratkem obisku mi je bilo jasno, da Rupel išče primernega kandidata za slovensko stvar v Moskvi in za neposreden kontakt z ruskim zunanjim ministrstvom.

 

(se nadaljuje)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
In memoriam Joco Žnidaršič (1938-2022)
0
02.12.2022 17:38
Fotoreporter je bil z vsem srcem in dušo. Nikamor brez fotoaparata. Vedno je iskaldober ali še boljši motiv. Za njega ni ... Več.
Piše: Srđan Živulović
Zakaj je Milan Brglez proti opredelitvi Rusije kot teroristične države
12
23.11.2022 22:47
Pri glasovanju o končnem besedilu resolucijesem se vzdržal. Resolucija predstavlja škodljiv odmik od enotnega stališča ... Več.
Piše: Uredništvo
Češka predlaga včlanitev Slovenije v Višegrajsko skupino
4
12.10.2022 21:00
Med srečanjem predsednic in predsednikov štirih držav, članic Višegrajske skupine v Bratislavi, je češki predsednik Miloš Zeman ... Več.
Piše: Uredništvo
Resno pismo ministru Hanu in njegovemu sekretarju Frangežu
4
06.10.2022 10:35
Ideja nekaterih politikov v Evropski komisiji pa tudi pri nas, da zamrznemo oziroma damo del energetsko potratne industrije v ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Etiketiranje Giorgie Meloni s fašistko je pretiravanje, četudi je njena stranka zelo desna, nacionalistična in z močno socialno agendo.
5
26.09.2022 11:53
Zmaga desne koalicije na italijanskih parlamentarnih volitvah, prejela je okoli 44 odstotkov glasov, ne prinaša sprememb le v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Buongiorno, Giorgia! Ali bo Italija v nedeljo dobila prvo premierko v zgodovini?
0
23.09.2022 09:00
Parlamentarne volitve v Italiji so dobesedno pred vrati. Po anketah najbolje kaže desnici, posebej stranki Bratje Italije, kjer, ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Primerjava cen: Mercator sledi Eurospinu, najdražji Tuš
3
20.09.2022 09:43
Najcenejša slovenska košarica osnovnih življenjskih dobrin znaša 29 evrov, najdražja pa je pri sosedih v Avstriji, kjer morajo ... Več.
Piše: Uredništvo
In memoriam Ivo Hvalica (1936-2022)
0
29.08.2022 06:27
Ivo ni le razumel bistva parlamentarizma, ki je v italijanskem glagolu parlare , torej v govorjenju, saj to nadomešča ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Atentat na Salmana Rushdieja: Verski fanatizem je zlo, proti kateremu se bo treba boriti z vso ljubeznijo, ki jo premoremo
12
15.08.2022 13:15
Rezilo noža, ki je zabodlo Salmana Rushdieja, je zarezalo tudi v nas, idealiste, ki še verjamemo v svobodo misli in besede. Ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Lukašenkovi buldožerji nad poljske grobove
3
15.07.2022 14:18
V zadnjem mesecu je režim Aleksandra Lukašenka, edinega pravega Putinovega zaveznika v Evropi, večkrat oskrunil pokopališča na ... Več.
Piše: Uredništvo
Suši na Obali ni videti konca, Brežanovi birokrati pa "vse spremljajo in imajo pod nadzorom"
10
13.07.2022 09:00
Trajna rešitev problema vodooskrbe štirih obalnih občin se odmika najmanj za 10 do 15 let v prihodnost. Sedanja vladna koalicija ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
"Moj ponos je več vreden kot 12.000 evrov in zaradi tega bom odstopil."
5
22.05.2022 23:23
V začetku junija 2022 bomo dobili novo, že 15. vlado Republike Slovenije. Prišel bo novi finančni minister, ki si bo izbral ... Več.
Piše: Ivan Simič
Ruske matere, vaši otroci streljajo na mirne civiliste. Ubijajo ženske, ubijajo otroke.
1
04.03.2022 21:08
Metropolit Kliment, škof ukrajinske pravoslavne cerkve, ki v teh dneh preživlja najhujše čase po Stalinu in Hitlerju, se je ... Več.
Piše: Uredništvo
Do konca februarja razstava priznanih umetnikov v Galeriji Bažato
0
06.01.2022 17:51
16 umetnikov z deli različnih generacij, ki za svoje ustvarjanje uporabljajo raznovrstne tehnike in medije se do konca februarja ... Več.
Piše: Uredništvo
Proti obveznemu cepljenju pred Covid-19: odprto pismo Vladi Republike Slovenije
12
27.12.2021 18:52
Neposredno ali posredno siljenje ljudi v cepljenje, še bolj pa morebitna uradna uvedba obveznega cepljenja proti Covidu-19 so v ... Več.
Piše: Uredništvo
Božična pesem, sovražnik tiranije
0
25.12.2021 23:42
Obstaja zelo veliko radostnih hvalnic in božičnih pesmi,toliko veličastne glasbe in umetnosti, ki ju je navdihnila krščanska ... Več.
Piše: Keith Miles
Svarilo Svetovne zdravstvene organizacije: Cepljenje ne varuje pred okužbo!
7
25.11.2021 17:25
V času, ko tudi Slovenija beleži vrhunec četrtega vala epidemije virusa SARS-Cov-2, je zelo na mestu opozorilo Svetovne ... Več.
Piše: Uredništvo
Vodikova polnilnica: Pomemben preboj na področju čiste energije
2
25.11.2021 09:46
V edini cementarni v Sloveniji so prepričani, da lahko s čistim vodikom popeljejo regijo do čistejše in bolj zelene prihodnosti. ... Več.
Piše: Uredništvo
Bi uvedba registra izboljšala obravnavo oseb s sladkorno boleznijo?
0
08.11.2021 15:05
Kar sto let je že minilo od izuma inzulina, ki je tudi v Sloveniji rešil mnogo življenj. Zdravljenje oseb s sladkorno boleznijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Act Tank: Poziv k dostojnosti in odprtosti duha
4
06.11.2021 14:28
Marko Voljč in Žiga Vavpotič sta v imenu Act Tanka na javnost naslovila poziv v zvezi z medijskim in političnim pogromom nad ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.107
02/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 1.951
03/
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.900
04/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.500
05/
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
Milan Krek
Ogledov: 1.703
06/
Pred referendumom o nacionalki: Samoupravni zavod RTV – imejte ga, na vaše stroške!
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.643
07/
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
Valerio Fabbri
Ogledov: 949
08/
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.367
09/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 651
10/
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
Bine Kordež
Ogledov: 860