Opazili smo

Slovenija in Rusija, 25 let priznanja: Naporni prvi koraki v hladni Moskvi (1. del)

Ob obletnici ruskega priznanja - 25. maja bo namreč minilo natanko 25 let, odkar je Ruska federacija vzpostavila diplomatske odnose s Slovenijo - je Roman Kokalj posebej za portal+ napisal daljši prispevek, v katerem popisuje dolgo, naporno in pogosto celo tvegano pot do priznanja. Kajti v času razpada Jugoslavije je bila ruska diplomacija še povsem "sovjetska", precejšen del ruske javnosti pa izrazito prosrbsko usmerjen. Zaradi tega je bilo delo neformalnega predstavnika nepriznane države v Moskvi težavno. Gospod Kokalj je bil torej prvi pooblaščeni predstavnik Republike Slovenije v Rusiji od leta 1991 dalje. Pred tem je bil direktor predstavništva Slovenijalesa v Moskvi, kasneje pa tudi prvi direktor Krka Rus Moskva.

23.05.2017 15:10
Ključne besede:   Roman Kokalj   Slovenija   Rusija   Sergej Mihailovič Kurjačov   Boris Kolokolov   Moskva   SFRJ   priznanje   Beograd   Slovenijales

Na jugoslovanski ambasadi v Moskvi je Rupel govoril samo slovensko. Dopustil je, da so se vsi prisotni jugoslovanski diplomati mučili, da bi ga razumeli. Očitno je bilo, da ga ne razumejo. Ambasador Vereš si je nemočno mel roke in vidno vzdihoval.

Letos praznujemo petindvajseto letnico priznanja neodvisne Republike Slovenije ter vzpostavitve diplomatskih odnosov z Rusko federacijo. V času priznanja slovenske neodvisnosti ter vzpostavljanja dioplomatskih odnosov naša država v Moskvi ni imela ne veleposlaništva ne profesionalnih diplomatov. Malo ljudi v Sloveniji danes dejansko ve, kako so tekla prizadevanja in koliko naporov ter iznajdljivosti je bilo potrebnih v Moskvi, da bi Rusija priznala našo novonastalo Slovenijo. Pravzaprav je v Sloveniji na ta prizadevanja legel prah pozabe, čeprav so prizadevanja za diplomatsko priznanje Slovenije s strani Rusije potekala v posebnih okoliščinah. Slovenija je v bila pred petindvajsetimi leti v Rusiji malo poznan, skoraj neznan, geografski, kulturni in politični pojem. Le redki posamezniki so jo znali opredeliti kot razvito republiko na severu bivše Jugoslavije. Jugoslovanska ambasada v Moskvi si je prizadevala prikazovati proces osamosvajanja Slovenije najprej kot zgolj jugoslovansko notranjepolitično zadevo, kasneje pa je že osamosvojeno Slovenijo poskušala predstaviti kot glavnega krivca za razpad nekdanje države in za vojaški konflikt na prostoru bivše SFRJ.

 

Slovenski politični projekt v Moskvi je začel še pred razglasitvijo slovenske neodvisnosti z enim in edinim ciljem – čimprej doseči diplomatsko priznanje in vzpostavitev diplomatskih odnosov z Rusko federacijo. To je bila potreba in nuja mlade države, ki se je želela uveljaviti tudi v svetu in predvsem v tako pomembni državi, kot je Rusija. To je bil splošen cilj in naloga nove slovenske diplomacije, ki je bila takrat v tujini v glavnem brez profesionalnih kadrov. Vsem, ki smo se v Moskvi vključili v ta projekt, je bilo jasno, kje edino se ta cilj doseže - v ministrstvu za zunanje zadeve Ruske federacije (MID RF).

 

 

Projekt posebne zahtevnosti v Moskvi

 

Najprej so se postavila preprosta logistična  vprašanja – kako sploh priti v MID? Danes se sliši smešno, ampak takrat je bilo to najpomembnejše vprašanje; se da tja kar naravnost odpeljati in tam povprašati ali poprositi za priznanje? Kajti v zgradbo zunanjega ministrstva se lahko vstopa le pri vzpostavljenih polnih diplomatskih odnosih, sicer tam ni kaj iskati. Kako torej v MID, smo se spraševali, kako začeti tkati vezi z rusko diplomacijo in "lobirati" za slovensko priznanje, in to ob nemogočem dejstvu, da bi nam kot predstavnikom za Rusijo neobstoječe države, sploh dovolili vstopili v zgradbo.

 

Potrebno je bilo torej najprej poiskati ljudi, s katerimi sem lahko naredil prve povsem neuradne in nevsiljive kontakte. Potrebno je bilo poiskati tistih nekaj, ki so o Sloveniji kaj vedeli in ki so imeli dovolj vpliva v zunanjem ministrstvu, v drugih ministrstvih in v sami vladi.  Idealno bi bilo, ko bi bilo moč najti take, ki bi bili tudi osebno naklonjeni osamosvajanju Slovenije.

 

Žal kaj takega ni bilo moč pričakovati. Iskati je bilo potrebno torej tiste, ki so o Sloveniji sploh želeli kaj slišati in poslušati. A tudi krog teh je bil majhen. Da bi dosegel zastavljeni cilj, sem se opredelil za prednostno iskanje bivših sovjetskih diplomatov, ki so službovali v Beogradu in Zagrebu. Pokazalo se je, da je usmeritev sicer prava, le da je bilo zelo malo tistih, ki bi bili projektu osamosvajanja in priznanja neodvisnosti Slovenije naklonjeni.

 

 

Prvi koraki do iskanja prijateljev

 

Vsi bivši sovjetski, kasneje ruski diplomati (takrat živeči v Moskvi), so večinoma službovali v Beogradu in tam tudi preživeli največji del svoje delovne dobe. V Slovenijo so iz glavnega mesta SFRJ prihajali poredkoma in še to na krajše obiske, običajno kot spremljevalci uradnih delegacij na Bled ali v Ljubljano. Ugotavljali so, da je Slovenija lepa, razvita. Da pa hoče biti samostojna, jim ni šlo v glavo – saj je vendar tako majhna. Pogovori z njimi, ki so bili bolj tipanja, so se končevali z melanholičnimi opisovanji dogodkov in razmer v času, ki so ga bivši sovjetski diplomati preživeli v nekdanji Jugoslaviji. To je bilo za njih običajno najzanimivejše, najbolj razburljivo in hkrati najprijetnejše obdobje njihove diplomatske kariere in njihovega življenja nasploh. Pri njih za Slovenijo nisem našel razumevanja.

 

Sergej Mihailovič Kurjačov, upokojeni diplomat, ki je nekoč služboval v Beogradu, pa se je odzval povsem drugače. Z velikim zanimanjem je poslušal moje razlage o novih razmerah, razumel je težnjo po samostojnosti in mirnem razvoju Slovenije. Kasneje sem si to razlagal, da je ga Slovenija zanimala drugače kot druge predvsem zato, ker je kot vojak Rdeče armade prišel prvič v osebni stik s Slovenijo v Murski Soboti, pa čeprav le za kratek čas.

 

Izkazalo se je, da je bil Kurjačov prava in ključna oseba za naš slovenski projekt v Moskvi. Bil je v odličnem znanstvu z Borisom Kolokolovim, najprej ruskim republiškim ministrom in kasneje namestnikom ministra za zunanje zadeve novo nastale Ruske federacije. Pripadala sta isti miselni vojaško-politični šoli, bila sta somišljenika in predstavnika iste generacije, pa še veterana druge svetovne vojne. Tudi na Zunanjem ministrstvu tedanje Sovjetske zveze, kasneje Ruske federacije, je imel Kurjačov veliko znancev, potrebnih za preverjanje informacij. Njegovi nasveti so bili ciljno naravnana sporočila, nujna za moje ustrezno delovanje. Kurjačov je torej organiziral prva srečanja s Kolokolovim. S tem vrata v sovjetski in kasneje ruski MID zame in za Slovenijo niso bila več hermetično zaprta. Začela so se počasi odpirati.

 

 

Pragmatičnost odločitve in Rupel v Moskvi

 

Pri artikuliranju slovenskega projekta za urejanje odnosov z Moskvo uradna slovenska politika ni naletela na poseben interes slovenskih profesionalnih diplomatov v tedaj še republiškem sekretariatu za mednarodno sodelovanje in kasnejšem slovenskem zunanjem ministrstvu – Rusija tedaj med slovenskimi dioplomati ni bila deležna zanimanja in posluha. Pa tudi doma razplet situacije z Beogradom še ni bil dokončno jasen. Pragmatični so čakali na bolj varnih mestih; čakali so, da se razmere uredijo.

 

V tem času se je dogodil prvi obisk bodočega zunanjega ministra Dimitrija Rupla v Moskvi, takrat seveda še v svojstvu republiškega sekretarja za mednarodne odnose. Njegov namen je bil med drugim v Moskvi poiskati oporno točko za predstavljanje in uveljavitev osamosvojitvene politike. Tako kot drugod po svetu se je moral tudi v Moskvi osamosvojitveni projekt nasloniti na slovenska gospodarska predstavništva v tujini. V Moskvi je to bilo predstavništvo mednarodnega podjetja Slovenijales.

 

Rupel je prvič prišel v Moskvo kot republiški minister iz zvezne države. Z njim sta bila še slovenska politika Jože Smole in Janez Kocijančič, člana takratne skupščinske komisije za zunanjo politiko. Obisk je potekal na ruskem republiškemu MID-u, saj se z zveznim sovjetskim po analogiji reciprocitete ni dalo kontaktirati neposredno. Slovenije Sovjetska zveza namreč še ni priznavala. Prav zato je bila vmes še obvezna in neizogibna postaja - veleposlaništvo SFRJ na Mosfilmski ulici v Moskvi.

 

Na jugoslovanski ambasadi je Rupel govoril samo slovensko. Dopustil je, da so se vsi prisotni jugoslovanski diplomati mučili, da bi ga razumeli. Očitno je bilo, da ga prisotni prav dobro ne razumejo. Ambasador Milan Vereš si je nemočno mel roke in vidno vzdihoval. Za njim je stal sekretar Ibrahim Djikić in zavijal z očmi proti stropu in včasih tudi proti meni. Z njim sem se poznal že od prej. Brez besed mi je želel nekaj povedati. Take predstave na ambasadi že dolgo ni bilo. Ambasador se je opravičeval, ker da ne zna slovensko. Rupel pa mu je pojasnjeval, da ker pri vhodu v ambasado tudi piše – Veleposlaništvo SFRJ in ker da predstavlja tudi Slovenijo v Sovjetski zvezi, bi moral vsaj razumeti slovensko.

 

Interveniral je Kocijančič. Zanj je jezik le sredstvo zbliževanja in ne ločevanja, je rekel. Zatrjeval je, da ni nujno, da bi govorili slovensko. Rupel mu je pojasnjeval, da tudi sam govori še kak jezik, da pa bi bilo v skupni ambasadi neprimerno govoriti angleško, in je vztrajal pri slovenščini. Smole ni govoril dosti, raje je razkazoval poslopje ambasade - in to tako, kot da je še vedno on v njem veleposlanik, čeprav najbrž ni imel preveč lepih spominov na kratko obdobje svoje misije v tej vlogi.

 

Kakšne posebne vsebine ti pogovori niso imeli. Obisk je bil vse prej kot vljudnostne in vljudne narave. Bistvo je bilo v opozarjanju na neizogibno spremembo. Rupel ambasadorju tudi ni pozabil povedati, da je Slovencev v zvezni diplomaciji le tri odstotke, delež plačil Slovenije za SSIP, za zvezno diplomatsko mrežo pa celih dvajset odstotkov. Po kratkem obisku mi je bilo jasno, da Rupel išče primernega kandidata za slovensko stvar v Moskvi in za neposreden kontakt z ruskim zunanjim ministrstvom.

 

(se nadaljuje)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
O čem bodo odločali Koprčani na nedeljskem referendumu?
0
05.10.2021 22:34
Mestna občina Koper (MOK) je za 10. oktober razpisala referendum za novo prostorsko ureditev območja Ton City, zemljišča v ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Planinski vestnik ob 126-letnici prejel Pahorjevo državno odlikovanje
2
01.09.2021 10:05
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je z redom za zasluge odlikoval najstarejšo slovensko revijo Planinski vestnik. ... Več.
Piše: Uredništvo
"Negativne posledice družbenega kaosa obremenjujejo prav vsako družino"
1
23.08.2021 17:55
Ivana Gradišnik in Barbara B. Pribaković stav imenu ekipe Familylab Slovenija medijem in javnosti poslali odprto pismo pred ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenec, ki Iraku obljublja milijardni gospodarski razvoj
0
22.08.2021 00:00
V procesu pogajanja med vlado Iraka in Svetovno banko o financiranju digitalizacije gospodarstva in državne uprave te ... Več.
Piše: Uredništvo
Rotary klub dijakom in študentom uresničuje sanje
0
11.07.2021 00:12
Ponosni smo, da smo tudi letos, takratnim epidemiološkim razmeram navkljub, zaplesali tradicionalni Veliki rotarijski ples in ... Več.
Piše: Uredništvo
Mein Gott, Anderličev Schellenburg sploh nima veljavnega gradbenega dovoljenja, pa je zgrajeno že najvišje nadstropje!*
2
13.06.2021 14:49
Vila in Palača Schellenburg je ta hip najbolj medijsko izpostavljen gradbeni projekt v Ljubljani, za elitističnimi propagandnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor: "Prosim vas, poiščimo zdaj v sebi to notranjo moč"
4
01.04.2021 21:40
Predsednik republike je ob že drugem zaprtju države (lockdown) v zadnjem letu ponovno nagovoril ljudstvo. Njegovo temeljno ... Več.
Piše: Uredništvo
Ken Hu, Huawei: "Pandemija je digitalizaciji omogočila velik pospešek"
0
31.03.2021 20:52
Huawei je lani ustvaril 64,6 milijarde juanov (9,9 milijarde dolarjev oz. 8,4 milijarde evrov) čistega dobička, kar je tri ... Več.
Piše: Uredništvo
Društvo novinarjev Slovenije: Janša s svojimi dejanji dokazuje, da so očitki na njegov račun upravičeni!
5
10.03.2021 22:48
Na dan, ko se je v Evropskem parlamentu začela razprava o svobodi medijev v nekaterih članicah, med drugim tudi v Sloveniji, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje odpadki: Slovenske smeti na meji z Italijo
1
08.03.2021 20:00
Občina Šempeter-Vrtojba je, potem ko je konec lanskega leta odpovedala pogodbo Komunali Nova Gorica za odvoz odpadkov, postavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Salonit Anhovo z rastjo prihodkov v letu 2020
0
05.03.2021 11:27
Lepo je slišati, da se v dolini Soče, kjer pogosto poročajo o slabih novicah, zgodi tudi kaj pozitivnega. Še lepše, če se to ... Več.
Piše: Uredništvo
In memoriam George Schultz: Dve stoletji velikega diplomata
2
13.02.2021 06:59
Trinajstega decembra je dopolnil veličastnih sto let, dva meseca kasneje, šestega februarja 2021, pa se je v svojem stoprvem ... Več.
Piše: Igor Kovač
Protestno pismo ruskemu veleposlaniku zaradi primera Aleksej Navalni
4
03.02.2021 07:30
Včerajšnja obsodba ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega na skoraj tri leta kazenske kolonije utegne sprožiti širše ... Več.
Piše: Uredništvo
Smrt kralja televizijskih intervjujev
3
24.01.2021 08:14
Verjetno poslednja televizijska legenda 20. stoletja, ki je kot voditelj in izpraševalec v svojih oddajah poosebljal novinarski ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Omejevanje konkurence je pogosto posledica političnih pritiskov
1
20.01.2021 00:55
Na Ekonomski fakulteti so pripravili študijo o tem, kaj bi omejevanje konkurence pri uvajanju 5G tehnologije v Sloveniji ... Več.
Piše: Uredništvo
Živeti za knjige in od knjig (In memoriam Milan Matos, 1945–2020)
0
28.12.2020 21:11
Prezgodaj je še, da bi lahko v celoti ovrednotili pomen življenja in dela Milana Matosa, človeka, ki je gotovo najbolj ... Več.
Piše: Samo Rugelj
Prilaščanje Jadranskega morja, ali zgolj nova strategija EU o "izključnih ekonomskih conah"?
0
19.12.2020 04:37
Današnji sestanek treh zunanjih ministrov v Trstu o izključnih ekonomskih conah v Jadranu je za Slovenijo zanimiv predvsem zato, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Vaya con Dios, Diego*
3
30.11.2020 01:12
Da, imel je šibkosti in zabredel je globoko v blato. A prepričan sem, da je najgloblje v njegovem srcu vselej, vse od prvih ... Več.
Piše: Andrej Lokar
28-letni mandat Zdenke Badovinac v Moderni galeriji in blamaža s tremi pismi
7
23.11.2020 20:27
O imenovanju direktorja ali direktorice javnega zavoda s področja kulture po zakonu odloča ustanoviteljica, tj. Republika ... Več.
Piše: Uredništvo
Aleksandra Pivec o bontonu Jožeta "Primitivca" Damijana
11
14.11.2020 22:59
Aleksandra Pivec, nekdanja kmetijska ministrica in predsednica upokojenske stranke v odstopu, se je oglasila s krajšim ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
Ana Jud
Ogledov: 2.533
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.973
03/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.538
04/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.288
05/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.329
06/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.130
07/
Za medicinsko stroko ni koalicije in opozicije, naša skrb so ljudje, ki so žrtve trenutnega političnega ozračja v državi
Milan Krek
Ogledov: 1.106
08/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 939
09/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.217
10/
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
Stella Šibanc
Ogledov: 900