Komentar

Pripoved o skrivnosti neke družine: Mati korajža in sin Ciril, ki je zažgal lastni dom, da bi obranil domovino

Moj nepričakovani vstop v družinski historiat je postal tako intenziven, da lahko svojo notranjo napetost izrazim le z besedami Tarasa Kermaunerja: "O, vi pretekli Slovenci, cenim vas kot čudež, kot največji dosežek slovenske zgodovine! Želim si vroče in si prizadevam s polovico svojega življenja / ..., da bi se - na ta ali oni način - redki čudež vrnil!" Toda te dni je vse drugače!

27.05.2017 20:34
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Zaloški grad   Moravče   freske   barok   Franc Jelovšek   Narodna galerija   Ciril Bregar   Marija Ambrož   Mestni muzej Ljubljana

Seveda, medtem ko so pijani partizani uničevali slovensko kulturno dediščino, so hitlerjanci igrali Chopina.

Bilo je na prehodu iz leta 1991 v 1992, ko je mojo komendsko staro mati Marijo Ambrož do skrajnosti vznemiril in razburil puhel podlistek v še bolj puhlem lokalnem časopisu. Preprosto ni prenesla zapisane neresnice v obliki tretjerazrednega feljtona. Tekst je razumela kot potvorbo, kot manipulacijo. Dialoški zapis v njem je zvenel, kot da je bil avtor skrit v "bohkovem kotku" in si v njem delal zapiske ter jih krancljal. Po njenem mnenju je potvarjal dogodek z grobo izrabo zgodovinskega vira, seveda v škodo njenega bratranca Cirila Bregarja. Predvsem pa mi je dala vedeti, da pozna resnico o dogodku iz tistega davnega leta 1943!

 

Smo tik pred vstopom v vojno sekvenco: ker nisem zgodovinar, ne mislim citirati tistega manipulativnega teksta, iz katerega je formulacija v minulih desetletjih mutirala v vulgarno krilatico hitlerjancev: pijani partizani so izropali in zažgali graščino. Seveda, medtem ko so pijani partizani uničevali slovensko kulturno dediščino, so hitlerjanci igrali Chopina.

 

Ker se moja stara mati ni znala soočiti s problemom, me je prosila za pomoč. Prvič v življenju je ona potrebovala mojo pomoč. Vse do takrat je bila ona tista, ki mi je vseskozi pomagala in me spremljala v mojih kapitalsko pogubnih umetniških naporih. Znašla se je pred problemom, ki ga ni znala uravnati. Stroga in močna oseba kot je bila, je bila pred medijsko resničnostjo popolnoma nebogljena. Prosila me je, da napišem demanti o dogodku, ki se je zgodil 14. julija 1943 na Zaloškem dvorcu pri Moravčah. (V tem tednu se je pojavil v dokumentih še en možen datum dogodka; prvi datum je bil 13. junij, drugi 4. julij, tretji datum pa je bil 15. julij 1943. V danšnjem tekstu sem navedel 14. julij 1943.

 

Vstop v vojno sekvenco: Prvič! Grad je bil v lasti Cirilove matere in ko je prišlo do ukaza, da se mora zažgati, da se ne bi v njem naselili nacisti, je bil Ciril v četi, ki je morala ta ukaz izvršiti. Pozor, to je bila četa, ki se je borila proti sovražnemu zavojevalcu slovenskega ljudstva. Nemci niso imeli nobene notranje identifikacije s Slovenci, vezal jih je nadvse preprost interes po ponovni prekrstitvi slovenskega v germansko. Drugič! Ciril je po logiki subordinacije sodeloval v požigu lastnega doma, v katerem je živel dvaindvajset let. Tretjič! Ciril je bil po pričevanju moje stare matere Marije Ambrož zaradi notranje stiske tik pred požigom pri svojem stricu Pavletu Bregarju nekaj sto metrov stran, da mu je povedal za ukaz. Moj praded Pavle, kleni liberalec, ki je z vsem svojim bitjem podpiral partizansko gibanje, mu je dal odvezo, da zažgejo grad, istočasno pa mu je ukazal, da to storijo nadzorovano, "da ne bodo uničili dragocenih predmetov". Ukazal mu je, da zažgejo samo streho! Točno tako se je tudi zgodilo. Dokaz, da je prišlo do nadzorovanega zažiga strehe, so ohranjene freske.

 

Dogodki po vojni sekvenci: Prvič! Leta 1946 so prišli iz Ljubljane strokovnjaki za umetnostno zgodovino in konzervatorji-restavratorji ter freske sneli z zidov, ker so v treh letih po požigu strehe začele intenzivno propadati. Iz dokumentacije se natančno vidi, da so bile freske nezaščitene in v uničujočih vremenskih pogojih, a še vedno prepoznavne. Če ne bi bil to nadzorovan požig, bi vse, čisto vse zgorelo do tal. Ne pozabite, žolti dogodek se je zgodil sredi julija. Domnevali smo, da so freske odpeljali v Narodno galerijo. Drugič! Po tistem, ko so freske odpeljali, je mati korajža, Antonija Bregar, mati devetih otrok, čeprav dveh ubitih med vojno, zaprosila novo oblast za pomoč pri obnovi dvorca. Bila je zavrnjena. Kredit za obnovo strehe je dobila šele leta 1952, ko se je začasna streha iz 1947 zradi visokega snežnega pokrivala podrla. Kredit je v naslednjih letih sama odplačevala.

 

Stara mati me je prosila, da napišem demanti, ker je po njenem mnenju mladenič Ciril opravil nečloveško operacijo v nečloveškem času, od njega je bilo zahtevano, da poruši svoj dom. Obranil ga je trikrat in častno. Prvič! Nemci se niso nikoli naselili v graščini in so bili dve leti kasneje poraženi, čeprav tega Ciril ni doživel. Bil je absurdno ubit leto prej. Drugič! Zaščitil je Jelovškove freske, ker če jih ne bi, jih ne bi bilo več in bi dvorec zgorel do tal. Tako pa so freske ohranjene, tukaj med nami so. Tretjič! S tem, ko je zažgal svoj dom, je obranil svojo domovino. Ali slišite smisel tega stavka?

 

V času, ko me je stara mati prosila, da napišem demanti, sem ravno pripravljal koreografijo za baletno predstavo Molitveni stroj Noordung v ljubljanski Operi in baletu. Ker sem bil preveč potopljen v umetniški proces, sem vse skupaj poenostavil ter jo prepričal, da nima smisla zanikovati napisov v bizarnem, nepomembnem lokalnem časopisu. Motil sem se, kako zelo sem se motil! Zato pa danes po vseh teh letih pišem ta demanti, najbrž prepozno, ker je vse skupaj šlo že predaleč. Ideološki revizionizem se že močno bohoti nad nami in nas ponižuje do obisti.

 

Ideološki revizionisti ne raziskujejo, ne analizirajo, kaj šele sintetizirajo tistega, kar se je človeštvu zgodilo. Polresnice izrabljajo za svoje sprevračanje. Zvijajo roke kompleksnim znanjem z ideološko preproščino. To ni pričevanje o kulturni ali znanstveni reviziji, temveč želi biti krik proti ideološkemu revizionizmu, ki si želi relativizirati zgodovino kot znanost v celoti. Nosilci politične moči in militantne dominacije želijo zgodovinarjem in zgodovinski znanosti dodeliti vlogo bednega orodja. Zgodovinarje in zgodovinarke želijo vpeti v večno orodje za proizvodnjo sprevračanj. Nelagodno mi je ob spoznanju, da je zgodovinjenje absolutna, aksiomatična regulacija časa in je kot takšno že po naravi vabljivo za politične elite, je zapisal izjemen zgodovinar. Zgodovinarji in zgodovinarke, ne pustite se jim ustrahovati!

 

Pijani partizani so izropali in zažgali graščino! Ne, zažgali so svojo lastnino, mogoče so bili pijani, ker Slovenci so to zelo radi, toda Ciril je zaščitil Jelovškove freske.

 

Ostajam zvest dogodku: Leta 2004 se je situacija s staro materjo in žoltim dogodkom skoraj v celoti ponovila. V tistem času je izšla knjiga, ki je ne bi na tem mestu oglaševal, predvsem pa je izšla v samozaložbi. V knjigi se je hipoteza iz leta 1992 v celoti ponovila, bil pa ji je dodan še niz citatov iz hitlerjansko argentinskih lamentacij. Takrat mi je stara mati avtoritativno ukazala, naj grem končno pogledat v Narodno galerijo, če so freske še tam, ker če so ohranjene, bodo potrdile resnico. Pokazala mi je informacijo, ki je bila objavljena v domžalskem Občinskem poročevalcu 15. marca leta 1966, da so freske odpeljali iz Zaloškega gradu v Narodno galerijo.

 

Toda direktor dr. Andrej Smrekar je z vso svojo odgovornostjo zanikal, da bi bile Jelovškove zidne poslikave v fondu Narodne galerije. Ni bilo razloga, da mu ne bi verjel in še danes mu. Staro mater pa sem moral razočarati. S tem prepričanjem je tudi umrla! Toda od kod so prišle v Mestni muzej Ljubljana? Ne vem. Nobeden ne pozna odgovora. Vsi odgovori, ki so skriti v preteklosti, so bili že takrat prikriti in so pozabljeni. In ker so pozabljeni, so z lahkoto izrabljeni in deformirani. Zdaj pa dovolj pričanja. Freske so ohranjene in to je več kot odlično, ker so odrešujoče za partizana Cirila Bregarja.

 

(konec)

 

Razstava v Mestnem muzeju Ljubljana bo na ogled od 13. junija do 24. septembra.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.472
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.953
03/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.261
04/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.590
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.559
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.450
07/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.251
08/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.942
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.134
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 937