Komentar

Pripoved o skrivnosti neke družine: Mati korajža in sin Ciril, ki je zažgal lastni dom, da bi obranil domovino

Moj nepričakovani vstop v družinski historiat je postal tako intenziven, da lahko svojo notranjo napetost izrazim le z besedami Tarasa Kermaunerja: "O, vi pretekli Slovenci, cenim vas kot čudež, kot največji dosežek slovenske zgodovine! Želim si vroče in si prizadevam s polovico svojega življenja / ..., da bi se - na ta ali oni način - redki čudež vrnil!" Toda te dni je vse drugače!

27.05.2017 20:34
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Zaloški grad   Moravče   freske   barok   Franc Jelovšek   Narodna galerija   Ciril Bregar   Marija Ambrož   Mestni muzej Ljubljana

Seveda, medtem ko so pijani partizani uničevali slovensko kulturno dediščino, so hitlerjanci igrali Chopina.

Bilo je na prehodu iz leta 1991 v 1992, ko je mojo komendsko staro mati Marijo Ambrož do skrajnosti vznemiril in razburil puhel podlistek v še bolj puhlem lokalnem časopisu. Preprosto ni prenesla zapisane neresnice v obliki tretjerazrednega feljtona. Tekst je razumela kot potvorbo, kot manipulacijo. Dialoški zapis v njem je zvenel, kot da je bil avtor skrit v "bohkovem kotku" in si v njem delal zapiske ter jih krancljal. Po njenem mnenju je potvarjal dogodek z grobo izrabo zgodovinskega vira, seveda v škodo njenega bratranca Cirila Bregarja. Predvsem pa mi je dala vedeti, da pozna resnico o dogodku iz tistega davnega leta 1943!

 

Smo tik pred vstopom v vojno sekvenco: ker nisem zgodovinar, ne mislim citirati tistega manipulativnega teksta, iz katerega je formulacija v minulih desetletjih mutirala v vulgarno krilatico hitlerjancev: pijani partizani so izropali in zažgali graščino. Seveda, medtem ko so pijani partizani uničevali slovensko kulturno dediščino, so hitlerjanci igrali Chopina.

 

Ker se moja stara mati ni znala soočiti s problemom, me je prosila za pomoč. Prvič v življenju je ona potrebovala mojo pomoč. Vse do takrat je bila ona tista, ki mi je vseskozi pomagala in me spremljala v mojih kapitalsko pogubnih umetniških naporih. Znašla se je pred problemom, ki ga ni znala uravnati. Stroga in močna oseba kot je bila, je bila pred medijsko resničnostjo popolnoma nebogljena. Prosila me je, da napišem demanti o dogodku, ki se je zgodil 14. julija 1943 na Zaloškem dvorcu pri Moravčah. (V tem tednu se je pojavil v dokumentih še en možen datum dogodka; prvi datum je bil 13. junij, drugi 4. julij, tretji datum pa je bil 15. julij 1943. V danšnjem tekstu sem navedel 14. julij 1943.

 

Vstop v vojno sekvenco: Prvič! Grad je bil v lasti Cirilove matere in ko je prišlo do ukaza, da se mora zažgati, da se ne bi v njem naselili nacisti, je bil Ciril v četi, ki je morala ta ukaz izvršiti. Pozor, to je bila četa, ki se je borila proti sovražnemu zavojevalcu slovenskega ljudstva. Nemci niso imeli nobene notranje identifikacije s Slovenci, vezal jih je nadvse preprost interes po ponovni prekrstitvi slovenskega v germansko. Drugič! Ciril je po logiki subordinacije sodeloval v požigu lastnega doma, v katerem je živel dvaindvajset let. Tretjič! Ciril je bil po pričevanju moje stare matere Marije Ambrož zaradi notranje stiske tik pred požigom pri svojem stricu Pavletu Bregarju nekaj sto metrov stran, da mu je povedal za ukaz. Moj praded Pavle, kleni liberalec, ki je z vsem svojim bitjem podpiral partizansko gibanje, mu je dal odvezo, da zažgejo grad, istočasno pa mu je ukazal, da to storijo nadzorovano, "da ne bodo uničili dragocenih predmetov". Ukazal mu je, da zažgejo samo streho! Točno tako se je tudi zgodilo. Dokaz, da je prišlo do nadzorovanega zažiga strehe, so ohranjene freske.

 

Dogodki po vojni sekvenci: Prvič! Leta 1946 so prišli iz Ljubljane strokovnjaki za umetnostno zgodovino in konzervatorji-restavratorji ter freske sneli z zidov, ker so v treh letih po požigu strehe začele intenzivno propadati. Iz dokumentacije se natančno vidi, da so bile freske nezaščitene in v uničujočih vremenskih pogojih, a še vedno prepoznavne. Če ne bi bil to nadzorovan požig, bi vse, čisto vse zgorelo do tal. Ne pozabite, žolti dogodek se je zgodil sredi julija. Domnevali smo, da so freske odpeljali v Narodno galerijo. Drugič! Po tistem, ko so freske odpeljali, je mati korajža, Antonija Bregar, mati devetih otrok, čeprav dveh ubitih med vojno, zaprosila novo oblast za pomoč pri obnovi dvorca. Bila je zavrnjena. Kredit za obnovo strehe je dobila šele leta 1952, ko se je začasna streha iz 1947 zradi visokega snežnega pokrivala podrla. Kredit je v naslednjih letih sama odplačevala.

 

Stara mati me je prosila, da napišem demanti, ker je po njenem mnenju mladenič Ciril opravil nečloveško operacijo v nečloveškem času, od njega je bilo zahtevano, da poruši svoj dom. Obranil ga je trikrat in častno. Prvič! Nemci se niso nikoli naselili v graščini in so bili dve leti kasneje poraženi, čeprav tega Ciril ni doživel. Bil je absurdno ubit leto prej. Drugič! Zaščitil je Jelovškove freske, ker če jih ne bi, jih ne bi bilo več in bi dvorec zgorel do tal. Tako pa so freske ohranjene, tukaj med nami so. Tretjič! S tem, ko je zažgal svoj dom, je obranil svojo domovino. Ali slišite smisel tega stavka?

 

V času, ko me je stara mati prosila, da napišem demanti, sem ravno pripravljal koreografijo za baletno predstavo Molitveni stroj Noordung v ljubljanski Operi in baletu. Ker sem bil preveč potopljen v umetniški proces, sem vse skupaj poenostavil ter jo prepričal, da nima smisla zanikovati napisov v bizarnem, nepomembnem lokalnem časopisu. Motil sem se, kako zelo sem se motil! Zato pa danes po vseh teh letih pišem ta demanti, najbrž prepozno, ker je vse skupaj šlo že predaleč. Ideološki revizionizem se že močno bohoti nad nami in nas ponižuje do obisti.

 

Ideološki revizionisti ne raziskujejo, ne analizirajo, kaj šele sintetizirajo tistega, kar se je človeštvu zgodilo. Polresnice izrabljajo za svoje sprevračanje. Zvijajo roke kompleksnim znanjem z ideološko preproščino. To ni pričevanje o kulturni ali znanstveni reviziji, temveč želi biti krik proti ideološkemu revizionizmu, ki si želi relativizirati zgodovino kot znanost v celoti. Nosilci politične moči in militantne dominacije želijo zgodovinarjem in zgodovinski znanosti dodeliti vlogo bednega orodja. Zgodovinarje in zgodovinarke želijo vpeti v večno orodje za proizvodnjo sprevračanj. Nelagodno mi je ob spoznanju, da je zgodovinjenje absolutna, aksiomatična regulacija časa in je kot takšno že po naravi vabljivo za politične elite, je zapisal izjemen zgodovinar. Zgodovinarji in zgodovinarke, ne pustite se jim ustrahovati!

 

Pijani partizani so izropali in zažgali graščino! Ne, zažgali so svojo lastnino, mogoče so bili pijani, ker Slovenci so to zelo radi, toda Ciril je zaščitil Jelovškove freske.

 

Ostajam zvest dogodku: Leta 2004 se je situacija s staro materjo in žoltim dogodkom skoraj v celoti ponovila. V tistem času je izšla knjiga, ki je ne bi na tem mestu oglaševal, predvsem pa je izšla v samozaložbi. V knjigi se je hipoteza iz leta 1992 v celoti ponovila, bil pa ji je dodan še niz citatov iz hitlerjansko argentinskih lamentacij. Takrat mi je stara mati avtoritativno ukazala, naj grem končno pogledat v Narodno galerijo, če so freske še tam, ker če so ohranjene, bodo potrdile resnico. Pokazala mi je informacijo, ki je bila objavljena v domžalskem Občinskem poročevalcu 15. marca leta 1966, da so freske odpeljali iz Zaloškega gradu v Narodno galerijo.

 

Toda direktor dr. Andrej Smrekar je z vso svojo odgovornostjo zanikal, da bi bile Jelovškove zidne poslikave v fondu Narodne galerije. Ni bilo razloga, da mu ne bi verjel in še danes mu. Staro mater pa sem moral razočarati. S tem prepričanjem je tudi umrla! Toda od kod so prišle v Mestni muzej Ljubljana? Ne vem. Nobeden ne pozna odgovora. Vsi odgovori, ki so skriti v preteklosti, so bili že takrat prikriti in so pozabljeni. In ker so pozabljeni, so z lahkoto izrabljeni in deformirani. Zdaj pa dovolj pričanja. Freske so ohranjene in to je več kot odlično, ker so odrešujoče za partizana Cirila Bregarja.

 

(konec)

 

Razstava v Mestnem muzeju Ljubljana bo na ogled od 13. junija do 24. septembra.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!
5
24.09.2020 21:20
V resnici ne gre ne za levico ne za desnico, kot verjetno misli večina. Večina se žal moti. Gre za obstoj sil, ki polarizirajo ... Več.
Piše: Miha Burger
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
6
21.09.2020 22:15
Seveda vsi privoščimo Pogačarju zmago. Čustveni naboj, ki se je zdaj pretvoril v nekakšno zmedo ob njegovi zmagi nad Rogličem in ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
8
20.09.2020 21:00
Slovenija je raj za novinarje in novinarke. Mnogi in mnoge po tem, ko se uveljavijo na svojem področju, naredijo vrhunske ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
5
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
3
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
11
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.468
02/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.874
03/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.944
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 2.019
05/
Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!
Miha Burger
Ogledov: 1.303
06/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.485
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.550
08/
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
Bine Kordež
Ogledov: 1.187
09/
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
Elena Pečarič
Ogledov: 1.136
10/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 1.197