Nekdanji kulturni ministrici Julijani Bizjak Mlakar, ki je danes poslanka upokojenske stranke DeSUS, je le uspelo doseči, da bo Klemen Kraigher Mišič ponovno imenovan za direktorja direktorata za medije na ministrstvu za kulturo. Anton Peršak, kulturni minister, je dal namreč svojim (podrejenim) sodelavcem na ministrstvu za kulturo jasno vedeti, da bo vladi za to mesto predlagal Mišiča - navkljub številnim nasprotovanjem. Očitno Peršaka pri tem nič ne moti, da je bil ravno Klemen Mišič tisti, ki je pripravil medijsko strategijo, nad katero so se in se še zgražajo in držijo za glavo praktično vsi mediji in medijski strokovnjaki v državi. Da, tisto noro strategijo, ki je med drugim uvajala celo internetni davek ...

Kdo je sploh Klemen K. Mišič

Klemen Mišič je svojo medijsko pot začel kot radijski voditelj na manjših radijskih postajah, dokler ni leta 2000 pričel delati na TV Slovenija kot novinar in voditelj. Od leta 2006 do 2013 je delal v uradu informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar. Vmes je poskušal v zasebnem sektorju in se nato leta 2015 odločil za varno državno službo direktorja direktorata. Neuradno naj bi mu do službe pomagala Nataša Pirc Musar, ki je bila v tistem času po naših informacijah zelo blizu takratni ministrici za kulturo Julijani Bizjak Mlakar. Po enem letu pa je Mišič presenetljivo zapustil direktorat in odšel na Javno agencijo Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke. Na agenciji - vsaj tako pravijo naši viri - pa naj kljub velikim obetom in obljubam ne bi izpolnil pričakovanj, čeprav so se zaposleni trudili, da bi mu dali vse možnosti. Njegove vrnitve naj bi si želela prav nekdanja ministrica Julijana Bizjak Mlakar, ker bi s tem na ministrstvu imela "svojega" človeka, ki bi ji zagotavljal dodaten vpliv. Sodelavci Klemena Mišiča vedo tudi povedati, da se zelo rad hvali, češ da ima "veliko prijateljev" med novinarji in novinarkami, zato lahko poskrbi tudi za "ustrezne objave". Na ta način daje med vrsticami vedeti, da ima določeno moč. Prav Mišič naj bi tudi poskrbel za obračun s poslancem SMC Draganom Matićem, saj tako Mlakarjevo kot Peršaka izredno moti, da Dragan Matić dosledno ter vztrajno opozarja na protislovja in neumnosti v medijski strategiji.

Sta Mišičeva vzora Pakistan in Butan?

Zaradi burnega odziva javnosti je bil internetni davek po odhodu gospoda Mišiča konec leta 2016 umaknjen iz osnutka strategije. Če predlog ne bi bil umaknjen, bi tako Slovenija postala tretja država na svetu z obdavčenim internetom po Kraljevini Butan (5% davek) in Pakistanu (14% davek). Mnogi se zato sprašujejo, ali Mišičeva vrnitev pomeni, da se obuja tudi ideja o uvedbi tega absurdnega davka. Dejstvo je, da na ministrstvu za kulturo vlada kaos. Medijska strategija še vedno ni končana, pa se že piše zakon, ki na njej temelji. Pripravlja se torej zakon, ki temelji na nedokončani in konfuzni strategiji. Poleg internetnega davka bi ta strategija vsebovala tudi določilo, da bo člane Sveta RTV predlagali kar ministri aktualne vlade (vsak po enega), s čimer bi imela vlada Mira Cerarja popolni nadzor nad javno RTV - o čemer je portal+ že poročal (vir). Čeprav je bila medijska strategija uradno objavljena po njegovem odhodu, so mnogi mnenja, da je temeljila na izhodiščih, ki jih je postavil prav Mišič.

Ali Tone Peršak ve, kaj je splošno informativni dnevni časopis?

Da minister Peršak ni kos nalogi ministra za kulturo, je jasno od prvega dne, ko je bil imenovan. Tako kot je tudi znano, da ima nanj močan vpliv Julijana Bizjak Mlakar. Na sestankih s predstavniki zainteresirane javnostjo o tekočih problemih, ki naj bi jih reševalo ministrstvo, odgovarja na vprašanja z odgovori, ki sploh nimajo nobene povezave z zastavljenimi vprašanji. Minister narobe uporablja tako strokovne izraze s področja filma, kulture kot medijev. Ljudje zaradi tega sestanke z ministrom apuščajo večino zgroženi, razočarani in šokirani zaradi takšnega nepoznavanja področij. Vrhunec njegovega neznanja pa je Peršak pokazal prejšnji teden, ko je odgovarjal poslancu Draganu Matiću. Peršak je namreč v odgovoru na poslansko vprašanje gospodu Matiću med drugim izjavil, da "v skupino Media24 sodijo naslednji mediji: Novice, … Tiskane: Novice, Svet24. Skratka, gre za to, da oni izdajajo en tiskan medij oziroma dva, ki pa niso splošno informativni po definiciji".

Pustimo ob strani, da skupina Media24 ta trenutek eden največjih založnikov na področju revialnega tiska v Sloveniji in izdaja več kot 23 revij (Zarja, Zvezde, Moj svet, Vklop, Avenija, Ekipa SN, Maja, Jej Zdravo, Ženska itd.) in minister javno reče, da izdajajo dva medija. Še huje pa je, da minister ni sposoben niti prepoznati tretjega najubolj upešnega tiskanega dnevnika v državi. Po mnenju ministra za kulturo Toneta Peršaka torej Svet24 ni splošno informativni tiskani medij. Tretji najbolj brani dnevni časopis v državi, ki se s svojimi 118.000 bralci dnevno po uradni raziskavi NRB uvršča na tretje mesto za Delo in Slovenske novice za Peršaka ni splošno informativni. To je tako, kot če bi kmetijski minister Židan izjavil, da teran v resnici ni vino, ampak mineralna voda.

Raziskava branosti dnevnih časopisov (Vir: www.svet24.si)

Peršak in osnovnošolsko poznavanje medijev

Jasno je, da je znanje "kulturnika" Peršaka na področju medijev na nivoju osnovnošolca. Če nas bo na tej točki minister obtožil, da lažemo, bomo brez težav našli dijaka, ki o medijih ve več od njega in ga javno soočili z ignorantskim ministrom. Dejstvo je, da lahko danes že vsak učenec obišče spletno stran www.media24.si in prešteje tiskane medije ter ugotovi, da nista samo dva. In če minister niti tega ne zmore (ali tega ne zmorejo njegovi svetovalci), potem pač upravičeno trdimo, da je njegovo znanje ni niti na tem nivoju. Toliko bolj, ker je minister imel napovedano poslansko vprašanje in je bil nanj pripravljen. Toda kljub pripravi je dokazal, da dejansko nima pojma, kaj so dnevni tiskani mediji, čeprav jih imamo v Sloveniji samo osem in bi jih moral Peršak našteti na pamet.

Jasno, če imamo takšnega genialca za ministra, potem se ne gre čuditi, da je v Peršakovih očeh Klemen Mišič vrhunski medijski strokovnjak, saj je v primerjavi z ministrom to lahko praktično vsakdo. Če bosta združila moči Peršak in bodoči direktor direktorata Mišič, nam medijem preostane edino, da na to komedijo gledamo pozitivno: počela bosta tako velike kozlarijei, da nam bosta zagotovila, da bomo imeli zagotovo o čem pisati. Medijska strategija in medijski zakon pa bosta tako samo še ena od mnogih strateških polomij vlade Mira Cerarja, ki je sposobna celo avstrijsko lakirnico, postavljeno pod neokrnjeno naravo pod Pohorjem, mirno razglasiti za projekt v javnem interesu.