Že prvi stavek tega mizernega dokumenta - v celoti si ga lahko ogledate tule - je namreč dovolj zgovoren, saj bizarno odpira povsem filozofske, celo metafizične razsežnosti: "Krize v poslovanju so sestavni del življenja, zato je pomembno, kako se posamezne institucije v tem hitro znajdejo in nanje odzovejo." Če je imel avtor dejansko v mislih ljubljanski Klinični center, ki je največja univerzitetna bolnišnica v državi, z izgubo 25,5 milijonov evrov v minulem letu - kar je okoli 5% celotnega letnega proračuna UKCL -, potem je dokument na treh straneh res videti kot slaba šala. Še zlasti zato, ker ima ta bolnišnica "krizo v poslovanju" že vrsto let, afere pa tudi niso od včeraj. V nadaljevanju dokumenta najdemo stavek, ki je prav tako osupljiv: "Pri tem je najpomembneje opozoriti, da je veliko tveganje, če institucija nima ustrezne informacijske tehnologije, ki bi zagotavljala pravočasne podatke oz. informacije o poslovanju, saj v tem primeru vodstvo nima ustreznih orodij za sprejemanje pravočasnih in pravih odločitev."

V 21. stoletju so v UKC Ljubljana ugotovili, da nimajo ustrezne "informacijske tehnologije", čeprav je iz pogodb, ki smo jih pridobili, razvidno, da nekatera slovenska računalniška podjetja zelo dobro sodelujejo s Kliničnim centrom. Iz Službe za odnose z javnostmi UKC Ljubljana so nam tako za obdobje zadnjih petih leti posredovali podatek samo glede sodelovanja z znanim in uglednim podjetjem Marand, d.o.o., in sicer za vzdrževanje in nadgradnjo licence IS Think!Clinical, kar je v obdobju 2012-2016 Klinični center stalo 2.129.753 evrov. Izstopa leto 2013, ko je Marand za vzdrževanje in nadgradnjo licence IS Think!Clinical dobil 585.922 evrov.

Kam je šel potemtakem ves ta denar, če se v Kliničnem centru danes pritožujejo, da nimajo ustrezne informacijske tehnologije?!

Prva od treh strani nekakšnega programa za sanacijo UKCL. 

V internem dokumentu Sanacijski ukrepi za stabilizacijo poslovanja (...) sledi podrobnejša analiza poslovanja v letu 2016, ki je opisana z natanko petimi ključnimi številkami:

- izguba, ki predstavlja 5,5% letnega proračuna in je najvišja doslej v zgodovini samostojne Slovenije - 25,5 milijona evrov;

- stroški materiala 165,9 milijona ali 35,5% proračuna,

- stroški storitev 60,3 milijona evrov ali 12,9% proračuna

- in stroški dela 237,4 milijona ali 50% proračuna.

Sanacijski ukrepi, kot je predvideno v tem tristranskem dokumentu, bodo zajemali, da, uganili ste, zmanjšanje stroškov materiala, zmanjšanje stroškov storitev in stroškov dela. Vseh treh obstoječih kategorij torej. Sanacijski načrt v stilu planskega gospodarstva predvideva, koliko milijonov evrov bo prineslo varčevanje na področju zmanjševanja prve kategorije - stroškov materiala. Kamor denimo in konkretno spadajo tudi žilne opornice, kjer je UKCL po razkritju afere Darko Zorman na letni ravni privarčeval 2,5 milijona evrov. Sanacijski ukrep predvideva, da bo od 166 milijonov evrov, kolikor jih gre za material, privarčevanih pičlih 3,9 milijona evrov. Natančnejši ukrepi, ki se jih bodo v UKC Ljubljana lotili za zmanjšanje materialnih stroškov in s tem za privarčevanje skromnih 3,9 milijona evrov, pa so:

- zniževanje stroškov materiala z dodatnimi raziskavami trga ter iskanjem boljših, cenovno ugodnejših ponudnikov (za vzorčni primer, kako se to naredi, lahko vzamejo kar primer žilnih opornic - na tujih trgih, ne s klicanjem domačih dobaviteljev po telefonu in dogovarjanjem za ceno). Na nivoju celotnega UKC Ljubljana naj bi s tem predlogom  pri proračunu skoraj 500 milijonov evrov s tržno analizo in iskanjem ugodnejših ponudnikov privarčevali 700.000 evrov;

- dodatno znižanje stroškov v višini 400.000 evrov z vzpostavitvijo ustreznih komisij in delovnih skupin za standardizacijo in postavitev strokovnih smernic (pri čemer bo samo vzpostavitev in delovanje teh komisij bo stala državo več kot 400.000 evrov, kar je točno toliko, kolikor želi sanacijski načrt privarčevat). Portal+ lahko pomaga prihraniti teh 400.000 evrov z dvema stavkoma: Vse smernice in s tem tudi standardi so že zapisani in sprejeti za vse veje medicine in so tudi brezplačno dostopni. Samo poglejte na spletne strani ustreznih evropskih združenj in jih prevedite;

- zmanjševanje količin porabljenega materiala na osnovi podrobnejših sintetičnih in analitičnih pregledov ter posledično sprejetih ukrepov zmanjševanja porabe (zveni kot poziv, da naj malo manj medicinskega materiala "pada po tleh" in da naj se ga manj "podarja" kolegom v bivših bratskih republikah, kot se je izkazalo v primeru UKC Maribor in dr. Kaniča, ki je denimo dva stenta, kupljena s slovenskim davkoplačevalskim denarjem, podaril srbskemu kolegu, ker ju je ta potreboval.);

- dodatno znižanje stroškov materiala bo doseženo s posebnim poudarkom, ki bo dan na zmanjševanju stroškov zdravil, medicinskega materiala za enkratno uporabo ter stroškov porabe krvi in krvnih sestavin (mar to pomeni, da bo gospa ministrica zahtevala, da se plenice, rokavice in igle ponovno operejo in uporabijo? Da urgenca dobi samo polovico krvi, ki jo potrebuje?);

- še dodatne 5,4 milijone naj bi UKC Ljubljana privarčeval še na področju manjšanja stroškov storitev in stroškov dela (tam, kjer se da največ privarčevati s presekanjem korupcijskih lovk organiziranega kriminala, bi UKC Ljubljana privarčeval manj kot pri človeškem dejavniku in zaposlenih!);

V končnem delu sanacijski načrt že zdaj predvideva končno izgubo v letu 2017 - in sicer v višini 4,6 milijona evrov. Vprašanje je, kdo bo UKCL vodil v prihodnjem letu, kajti Svet UKCL se bo moral prej ko slej soočiti tudi z vprašanjem sodnega epiloga tožbe proti imenovanju Andraža Kopača za generalnega direktorja tega zavoda. Če bo sodišče ugotovilo, da je bil res imenovan nezakonito, bosta imela ministrica Milojka Kolar Celarc in njen operativec Tomaž Glažar, ki predseduje Svetu UKCL, ponovno težko delo, saj bo treba najti novega kandidata za ta nehvaležni položaj.