Komentar

Intelektualni šok je šele začetek procesa gradnje umetnine

Kmalu po otvoritvi Beneškega bienala sem odletel v Moskvo. V kozmonavtskem središču Jurija Gagarina v Zvezdnem mestu smo namreč usklajevali tako tehnična kot logistična vprašanja z znanstveniki in specialisti iz Roskosmosa. Usklajevali smo vprašanja, povezana z našo umetnino, ki jo bomo v najbližji prihodnosti poslali na nizko orbito. Tako spet živim v neposredni bližini Male Dimitrovke oziroma vzporedno z njo, poleg Nove Opere, vizavi parka Ermitaž.

03.06.2017 21:25
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Moskva   Nova opera   Merz   Kurt Schwitters   Tippspiele   Franci Zagoričnik

Prva performativna črkovna intervencija v javni prostor je bila nenapovedana umetniška akcija Francija Zagoričnika in njegove umetniške tovarišije, ko so spustili z vrha stolpa na Markovem trgu v Benetkah ogromen bel tekstilni trak.

Povod, ki me je posrkal v današnji komentar je majhen, zelo majhen detajl iz metropolisa. Na vseh oglasnih mestih moskovske Nove Opere je objavljena radikalna vizualna poezija brez kakršnekoli propagandne intervencije, ki bi oglaševala operne predstave. Plakati so v vsem svojem belem modernističnem izrazu in v neoavantgardistični formi šestdesetih let s svojo izčiščeno vizualno dikcijo vmeščeni v javni prostor. Kljub mnogim dogodkom, ki sem jih te dni doživel v moskovski kulturni in umetniški resničnosti, mi je ta poetski detajl sprožil cel niz viharjev. Verjetno zaradi tega, ker bo ves moj naslednji teden v znamenju vizualne poezije Kurta Schwittersa, nastale sredi dvajsetih let prejšnjega stoletja. V novih prostorih Goethe inštituta v Ljubljani na Mirju bomo naslednjo sredo z Dunjo Zupančič, Lucrecio Dalt in Ivanom Lotričem digitalno procesirali Schwittersovo vizualno pesem Tippspiele.

 

Tako sta se moskovska vizualna poezija Nove Opere in napovedani informans prepletla v vzrok mojega ponovnega premisleka o vizualni poeziji. Ponovimo: Gledališče je najprej vizualna poezija! Za razliko od historične vizualne poezije prejšnjega stoletja, so lahko črke danes s pomočjo klikovnosti digitalnih tehnologij kinetične in dinamične. Ni nujno, da je naloga črke biti samo posrednik in sprožati tuje misli in čustva, črka je lahko emancipirana in ima tudi svoje življenje. Sploh v odnosu do drugih črk in znakov, do njihovega ritma, transcendirajoč ritem spletnega in kozmičnega smisla. Tako črka postane univerzalni jezik v vseh smereh. Lahko postane recimo - html; postane - nadbesedilo, ki ima svojo vizualno formo! Tako nimamo več bralca, temveč uporabnika pesmi, kakor opozarja dr. Strehovec!

 

Začnimo današnji komentar z vstopom v kozmični volumen besede Merz! Verjetno je eden najpomembnejših postopkov oblikovanja duha XX. stoletja, ko z umetniškim procesom preimenovanja pretvorimo nečisto v čisto, v umetnino polno vrednot. 

 

Pozor, prošnja: bralec, prvič te prosim, da se ne upiraš tekstu. Moj naslednji odstavek poskusi razumeti kot dejstvo, ne kot teoretski neum, ne kot neumnost! Merz je preprosta danost, ki je ni mogoče zanikati, zavedam se, da ga je lahko zaničevati ali biti do njega ironičen ali ciničen. Toda on bo še vedno tukaj, če ti to hočeš ali nočeš. Še vedno bo tukaj za nas vse, kot znak danosti! Lahko celo vstopiš vanj, postavljen je namreč v ogromnem kulturnem središču Kurta Schwittersa v središču Hannovra.

 

Pozor, primer: Kurt Schwitters je nečisti, istočano grdi besedi "commerz" z eno samo gesto odsekal besedotvorno predpono "com". Preostanek besede od besede "com-merz" pa potenciral tako intenzivno, da je zažarela v vsej svoji lepoti, v "merz" lepoti! Tako imamo pred seboj lepi "Merz" za razliko od grdega "com".

 

Besede oziroma razpoznavni deli besed so lahko tudi segment vizualne pesmi. Vizualna pesem je nasploh načelo večpredstavitvenega sveta! Vizualna pesem je v svojem seštevku vedno enkratna celota, vedno je to kozmična slika, polno gibanje kozmičnih teles - črk. Že z gradnjo najmanjših črkovnih organizmov lahko spreminjamo človeško skupnost, celo navidezne logične zakone, predvsem v njenem ritmu pa lahko vidimo neskonče možnosti oblik z neskončnim številom odnosov. Zgodovinsko podporo neoavantgardne vizualne poezije na slovenskem najdemo pri Srečku Kosovelu in Antonu Podbevšku v njegovi pesnitvi Človek z bombami.

 

Preden bom zapel visoko pesem vizualni pesmi Tippspiele Kurta Schwittersa, bom opisal dva dogodka vizualne poezije, ki sta vpeta v javni prostor in takoj zatem še tretjega, za katerega boste takoj ugotovili, da nima statusa umetnine, temveč status čustvenega spomina in črnega humorja! 

 

Prva performativna črkovna intervencija v javni prostor: spektakularna vizualna pesem se je odvrtela z neverjetno hitrostjo, to je bila nenapovedana umetniška akcija Francija Zagoričnika (1933-1997) in njegove umetniške tovarišije, ko so spustili z vrha stolpa na Markovem trgu v Benetkah ogromen bel tekstilni trak, na katerem je bilo izpisano latinično črkovno zaporedje abecede. Vizualna pesem je zaživela za vse slučajne obiskovalce trga. S svojim intenzivnim presenečenjem je za nekaj trenutkov presegla vso zamrznjeno renesančno lepoto.

 

Druga performativna črkovna intervencija v javni prostor: predstavljajte si, da se vozite s svojim osebnim avtomobilom po avtocesti, ko se nenadoma pred vami pojavi ogromen nepokrit tovornjak vlačilec in na njem zagledate kategorično nenaveden tovor. Na ogromnem prevoznem sredstvu s prikolico zagledate ogromne petmetrske, tridimenzionalne črke: A, B, C, D, E, F!

 

Tretja neumetniška črkovna intervencija: predstavljajte si mene, še ne petletnega otroka, odraščajočega v Ilirski Bistrici, ki je nekega neizrekljivo lepega jutra iz hiše stekel na zadnje dvorišče in se povzpel na bližnje pobočje ter na ogromni klančini, na strmem travnem tepihu pod borovim gozdom zagledal ogromne, res ogromne črke A, H, E in nedokončano črko F.

 

Predstavljajte si mene, s kakšnimi ušesi sem popoldne poslušal pri kosilu mojega očeta: tisto jutro se je enemu od oficirjev, ki je bil zadolžen za opismenjevanje vojakov, dobesedno sfižilo in je očitno netalentiranemu, nepismenemu učencu zaukazal, da je moral najprej z vrvico izrisati črke, potem pa jih je moral z lopato izkopati kot plitve rove. Seveda je nesrečnega vojaka prislil v to raboto s pištolo. Očitno sta bila oba nesrečnika. Pregoreli oficir se ni nikoli več vrnil v garnizijo, mene pa je tisti črkovni park na pobočju še dolgo časa vznemirjal.

 

Če ste se med branjem zgornjega odstavka vprašali, kako sem si zapomnil črke, preprosto: še ne petleten sem znal brati. Oče me je po kosilu vedno dal pod pazduhe in bral časopis Delo in pri tem tradicionalno zaspal ter me pokril s časopisom. Tako vkleščen in prekrit s časopisom sem skozi s svetlobo presvetljeno stran občudoval črke, predvsem modre. Vsaka vizualna pesem ima izčiščeno črkovnost, ima svoj zvočni segment, prostorsko razsežnost in črkovno, znakovno multiplikacijo.

 

Tako to je in tako to bo:

 

( )  ( )) ( ) ( ) ( )))) QQQQQQQ  ( ) QQQQQQQ ( ) ( ) QQQQQQQ ( ) QQQQQQQQQQ   000 000 000 000 000   000 000 000 000 000  000 000 000 000 LLLLLLLLLLLL   LLLLLLLLLLLL  LLLLLLLLLLLL LLLLLLLLLLLL   LLLLLLLLLLLL

55555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555

OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO

ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ

 

To je glasovni zapis črkovnega, znakovnega in zaporedja. To ni vizualni zapis pesmi Tippspiele. Lahko pa si predstavljate, kakšno je bilo nabijanje slovenske kritične javnosti leta 1927, ki jo je, še ne deset let po Cankarjevi smrti, proizvedla objava pesmi v ljubljanski umetniški reviji Tank. To ni poezija! Uredništvo revije se je moralo v podnapisu celo rahlo distancirati od objave: V tej številki prinašamo štiri prispevke nemškega pesnika in slikarja Kurta Schwittersa, ki se je sam krstil za dada-antidada-pesnika. Te njegove stvari prinesemo tokrat izjemoma kot kronisti. Njegove pesmi so ritmične slike, kot slikar slika brez elementov prirode, amapk jemlje element slike, udejstvuje se kot reorganizator drame, oziroma opero-drame in zove svoj teater merz-buhne. Uredništvo Tank.

 

V Merzu je nameščena lepota hermetične sfere, toda vedno bo to lepota, namenjena vsem. Čisto vsem! Tudi obiskovalcem moskovske Nove Opere. Intelektualni šok je šele začetek procesa gradnje umetnine.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
0
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
6
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.551
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.742
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.702
04/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.841
05/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.559
06/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.165
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.072
08/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 721
09/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.853
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 465