Komentar

Intelektualni šok je šele začetek procesa gradnje umetnine

Kmalu po otvoritvi Beneškega bienala sem odletel v Moskvo. V kozmonavtskem središču Jurija Gagarina v Zvezdnem mestu smo namreč usklajevali tako tehnična kot logistična vprašanja z znanstveniki in specialisti iz Roskosmosa. Usklajevali smo vprašanja, povezana z našo umetnino, ki jo bomo v najbližji prihodnosti poslali na nizko orbito. Tako spet živim v neposredni bližini Male Dimitrovke oziroma vzporedno z njo, poleg Nove Opere, vizavi parka Ermitaž.

03.06.2017 21:25
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Moskva   Nova opera   Merz   Kurt Schwitters   Tippspiele   Franci Zagoričnik

Prva performativna črkovna intervencija v javni prostor je bila nenapovedana umetniška akcija Francija Zagoričnika in njegove umetniške tovarišije, ko so spustili z vrha stolpa na Markovem trgu v Benetkah ogromen bel tekstilni trak.

Povod, ki me je posrkal v današnji komentar je majhen, zelo majhen detajl iz metropolisa. Na vseh oglasnih mestih moskovske Nove Opere je objavljena radikalna vizualna poezija brez kakršnekoli propagandne intervencije, ki bi oglaševala operne predstave. Plakati so v vsem svojem belem modernističnem izrazu in v neoavantgardistični formi šestdesetih let s svojo izčiščeno vizualno dikcijo vmeščeni v javni prostor. Kljub mnogim dogodkom, ki sem jih te dni doživel v moskovski kulturni in umetniški resničnosti, mi je ta poetski detajl sprožil cel niz viharjev. Verjetno zaradi tega, ker bo ves moj naslednji teden v znamenju vizualne poezije Kurta Schwittersa, nastale sredi dvajsetih let prejšnjega stoletja. V novih prostorih Goethe inštituta v Ljubljani na Mirju bomo naslednjo sredo z Dunjo Zupančič, Lucrecio Dalt in Ivanom Lotričem digitalno procesirali Schwittersovo vizualno pesem Tippspiele.

 

Tako sta se moskovska vizualna poezija Nove Opere in napovedani informans prepletla v vzrok mojega ponovnega premisleka o vizualni poeziji. Ponovimo: Gledališče je najprej vizualna poezija! Za razliko od historične vizualne poezije prejšnjega stoletja, so lahko črke danes s pomočjo klikovnosti digitalnih tehnologij kinetične in dinamične. Ni nujno, da je naloga črke biti samo posrednik in sprožati tuje misli in čustva, črka je lahko emancipirana in ima tudi svoje življenje. Sploh v odnosu do drugih črk in znakov, do njihovega ritma, transcendirajoč ritem spletnega in kozmičnega smisla. Tako črka postane univerzalni jezik v vseh smereh. Lahko postane recimo - html; postane - nadbesedilo, ki ima svojo vizualno formo! Tako nimamo več bralca, temveč uporabnika pesmi, kakor opozarja dr. Strehovec!

 

Začnimo današnji komentar z vstopom v kozmični volumen besede Merz! Verjetno je eden najpomembnejših postopkov oblikovanja duha XX. stoletja, ko z umetniškim procesom preimenovanja pretvorimo nečisto v čisto, v umetnino polno vrednot. 

 

Pozor, prošnja: bralec, prvič te prosim, da se ne upiraš tekstu. Moj naslednji odstavek poskusi razumeti kot dejstvo, ne kot teoretski neum, ne kot neumnost! Merz je preprosta danost, ki je ni mogoče zanikati, zavedam se, da ga je lahko zaničevati ali biti do njega ironičen ali ciničen. Toda on bo še vedno tukaj, če ti to hočeš ali nočeš. Še vedno bo tukaj za nas vse, kot znak danosti! Lahko celo vstopiš vanj, postavljen je namreč v ogromnem kulturnem središču Kurta Schwittersa v središču Hannovra.

 

Pozor, primer: Kurt Schwitters je nečisti, istočano grdi besedi "commerz" z eno samo gesto odsekal besedotvorno predpono "com". Preostanek besede od besede "com-merz" pa potenciral tako intenzivno, da je zažarela v vsej svoji lepoti, v "merz" lepoti! Tako imamo pred seboj lepi "Merz" za razliko od grdega "com".

 

Besede oziroma razpoznavni deli besed so lahko tudi segment vizualne pesmi. Vizualna pesem je nasploh načelo večpredstavitvenega sveta! Vizualna pesem je v svojem seštevku vedno enkratna celota, vedno je to kozmična slika, polno gibanje kozmičnih teles - črk. Že z gradnjo najmanjših črkovnih organizmov lahko spreminjamo človeško skupnost, celo navidezne logične zakone, predvsem v njenem ritmu pa lahko vidimo neskonče možnosti oblik z neskončnim številom odnosov. Zgodovinsko podporo neoavantgardne vizualne poezije na slovenskem najdemo pri Srečku Kosovelu in Antonu Podbevšku v njegovi pesnitvi Človek z bombami.

 

Preden bom zapel visoko pesem vizualni pesmi Tippspiele Kurta Schwittersa, bom opisal dva dogodka vizualne poezije, ki sta vpeta v javni prostor in takoj zatem še tretjega, za katerega boste takoj ugotovili, da nima statusa umetnine, temveč status čustvenega spomina in črnega humorja! 

 

Prva performativna črkovna intervencija v javni prostor: spektakularna vizualna pesem se je odvrtela z neverjetno hitrostjo, to je bila nenapovedana umetniška akcija Francija Zagoričnika (1933-1997) in njegove umetniške tovarišije, ko so spustili z vrha stolpa na Markovem trgu v Benetkah ogromen bel tekstilni trak, na katerem je bilo izpisano latinično črkovno zaporedje abecede. Vizualna pesem je zaživela za vse slučajne obiskovalce trga. S svojim intenzivnim presenečenjem je za nekaj trenutkov presegla vso zamrznjeno renesančno lepoto.

 

Druga performativna črkovna intervencija v javni prostor: predstavljajte si, da se vozite s svojim osebnim avtomobilom po avtocesti, ko se nenadoma pred vami pojavi ogromen nepokrit tovornjak vlačilec in na njem zagledate kategorično nenaveden tovor. Na ogromnem prevoznem sredstvu s prikolico zagledate ogromne petmetrske, tridimenzionalne črke: A, B, C, D, E, F!

 

Tretja neumetniška črkovna intervencija: predstavljajte si mene, še ne petletnega otroka, odraščajočega v Ilirski Bistrici, ki je nekega neizrekljivo lepega jutra iz hiše stekel na zadnje dvorišče in se povzpel na bližnje pobočje ter na ogromni klančini, na strmem travnem tepihu pod borovim gozdom zagledal ogromne, res ogromne črke A, H, E in nedokončano črko F.

 

Predstavljajte si mene, s kakšnimi ušesi sem popoldne poslušal pri kosilu mojega očeta: tisto jutro se je enemu od oficirjev, ki je bil zadolžen za opismenjevanje vojakov, dobesedno sfižilo in je očitno netalentiranemu, nepismenemu učencu zaukazal, da je moral najprej z vrvico izrisati črke, potem pa jih je moral z lopato izkopati kot plitve rove. Seveda je nesrečnega vojaka prislil v to raboto s pištolo. Očitno sta bila oba nesrečnika. Pregoreli oficir se ni nikoli več vrnil v garnizijo, mene pa je tisti črkovni park na pobočju še dolgo časa vznemirjal.

 

Če ste se med branjem zgornjega odstavka vprašali, kako sem si zapomnil črke, preprosto: še ne petleten sem znal brati. Oče me je po kosilu vedno dal pod pazduhe in bral časopis Delo in pri tem tradicionalno zaspal ter me pokril s časopisom. Tako vkleščen in prekrit s časopisom sem skozi s svetlobo presvetljeno stran občudoval črke, predvsem modre. Vsaka vizualna pesem ima izčiščeno črkovnost, ima svoj zvočni segment, prostorsko razsežnost in črkovno, znakovno multiplikacijo.

 

Tako to je in tako to bo:

 

( )  ( )) ( ) ( ) ( )))) QQQQQQQ  ( ) QQQQQQQ ( ) ( ) QQQQQQQ ( ) QQQQQQQQQQ   000 000 000 000 000   000 000 000 000 000  000 000 000 000 LLLLLLLLLLLL   LLLLLLLLLLLL  LLLLLLLLLLLL LLLLLLLLLLLL   LLLLLLLLLLLL

55555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555

OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO

ZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZZ

 

To je glasovni zapis črkovnega, znakovnega in zaporedja. To ni vizualni zapis pesmi Tippspiele. Lahko pa si predstavljate, kakšno je bilo nabijanje slovenske kritične javnosti leta 1927, ki jo je, še ne deset let po Cankarjevi smrti, proizvedla objava pesmi v ljubljanski umetniški reviji Tank. To ni poezija! Uredništvo revije se je moralo v podnapisu celo rahlo distancirati od objave: V tej številki prinašamo štiri prispevke nemškega pesnika in slikarja Kurta Schwittersa, ki se je sam krstil za dada-antidada-pesnika. Te njegove stvari prinesemo tokrat izjemoma kot kronisti. Njegove pesmi so ritmične slike, kot slikar slika brez elementov prirode, amapk jemlje element slike, udejstvuje se kot reorganizator drame, oziroma opero-drame in zove svoj teater merz-buhne. Uredništvo Tank.

 

V Merzu je nameščena lepota hermetične sfere, toda vedno bo to lepota, namenjena vsem. Čisto vsem! Tudi obiskovalcem moskovske Nove Opere. Intelektualni šok je šele začetek procesa gradnje umetnine.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
O afriškem sodstvu in sodniku, ki je bil napol pismen
2
11.08.2020 21:15
Slovenski narod je tako kot ob osamosvojitvi še v drugo ravnal vizionarsko, ko je izrazil najširše nezaupanje sodstvu ter celemu ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenci in Amerika: Od malikovanja do sovraštva
11
11.08.2020 00:12
Ob objavi obiska ameriškega državnega sekretarja Mikea Pompea v Sloveniji se je zagnala mašinerija, ki sicer z nižjimi obrati ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
16
09.08.2020 11:00
Puhlice o prekletih feministkah, možačastih nedojebankah in poženščenih impotentnežih so na Slovenskem ponarodele. Praviloma jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Dobrodošli nazaj v leto 1988: Spremenite že ime Roške v Domobransko ulico
3
08.08.2020 22:32
To je moja prva in zadnja gledališka kritika, ki jo bom napisal za časa svojega življenja. Analitično bom vstopil v gledališko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
24
07.08.2020 23:50
Prihodnji teden prihaja na uradni obisk v Ljubljano ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Prvi visoki ameriški obisk po več kot ... Več.
Piše: Igor Mekina
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
12
07.08.2020 06:03
Slovenci živimo v prepričanju, da so nekje v tujini stvari mnogo bolje urejene kot pri nas. Kdo med nami ni izrekel ali slišal ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.871
02/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 2.173
03/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.969
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.883
05/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.478
06/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.329
07/
Slovenci in Amerika: Od malikovanja do sovraštva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.304
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.480
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 1.016
10/
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
Tomaž Seljak
Ogledov: 938