Komentar

Kemis in Slovenci: V odpadkih je denar, če pa vam dovolijo goljufati, je denarja veliko

Naš občasni sodelavec, ki je strokovnjak na področju okoljske znanosti in je iz Slovenije že pred leti emigriral v Veliko Britanijo, je opozoril na presenetljiv fenomen vrhniške ekološke katastrofe - da namreč nihče ni pokazal solidarnosti z nesrečnimi lokalnimi prebivalci v neposredni bližini zloglasnega Kemisa. Kot da v tej državi nimamo ene same okoljevarstvene organizacije, stranke ali gibanje Zelenih, naravovarstvenih aktivistov, organizacije Greenpeace ali česa podobnega - kot da imamo podobno oprane možgane kot Severni Korejci in da nam je vseeno za naravo in okolje poleg nas ...

04.06.2017 20:00
Piše: Tomaž Vernik
Ključne besede:   okolje   Kemis   požar   Vrhnika   Greenpeace   Umanotera   Emil Nanut   kemični odpadki   kriminal

Foto: Youtube

Požar v Kemisu je bil nekakšen stresni test: pred očmi celotne države je razgalil vso nedoslednost in aroganco državnih služb.

Nedavno dogajanje po požaru v tovarni Kemis pri Vrhniki me pušča osuplega in povsem brez besed. Bolj kot prihajajo na dan nova dejstva, bolj se ne morem otresti občutka, da gledam nadaljevanje filma Gomorrah (vir). Z razdalje vidim vrsto paralel in predvsem Sloveniji lastnih anomalij, ki na videz povsem "enostavno" zgodbo o požaru rišejo v precej drugačni luči. Da podjetja iščejo "bližnjice v raj" ni nič novega in ta del zgodbe me v bistvu ne preseneča. Bolj kot sum goljufanja me skrbi očitna neučinkovitost in (namerna) ignoranca inštitucij, ki so sicer dolžne državljanom zagotavljati osnovno varnost in po ustavi tudi pravico do zdravega okolja. Omenjeni požar je kot nekakšen stresni test pred očmi celotne države razgalil vso nedoslednost in aroganco državnih služb, ki niso sposobne v najbolj rizičnem sektorju "smetarske industrije", kjer bi sicer morala veljati najstrožja pravila, vzdrževati reda in igre po pravilih. Danes vsi s prstom kažejo samo na direktorja Kemisa Emila Nanuta, a s tem le zamegljujejo v nebo vpijočo odgovornost države, ki zavestno ne izvaja vseh ukrepov, s katerimi bi lahko preprečevala podobne zgodbe. Vsaj najbolj očitno, tj. črno gradnjo bi lahko registrirali!

 

Razsežnost problema zaudarja po korupciji, klientelizmu in kriminalu. Prebivalcem Vrhnike in okolice trenutno namreč prav nič ne pomaga še tako sodoben zakon o varstvu okolja, če pa ga nihče ne izvaja in se kontrolni organi (izgovor bo prav gotovo spet v pristojnosti) požvižgajo na najbolj osnovna pravila, kot so odmiki objektov od vodotokov in transparentna evidenca količin (zalog), ki so v javnem interesu, sicer pa tudi glavni omejevalni dejavnik dotičnega okoljskega dovoljenja. Če ste bili kdaj priča dostojni presoji npr. ISO, potem veste, da morate tako na konkretnih primerih (med obhodom) kot tudi z dokumentacijo (zgodovina) natančno pokazati prakse v podjetju, zraven pa tudi dokazati, da izvajate vse predpisane (varnostne) ukrepe. Pošten presojevalec se tu seveda ne ustavi in vedno naredi še vsaj nekaj "štih prob". Sprašujem se, kako je mogoče, da je Kemis prestal presojo ISO 14001, če pa v isti sapi direktor Nanut javno izjavi, da res ne morejo vedeti za čisto vse, kar jim prinesejo. A se hecate?!?

 

V odpadkih je denar. Veliko denarja. Če vam je pri tem dovoljeno še goljufati, pa potencialno zelo veliko denarja. Britanska agencija za okolje je v lanskem letu ocenila, da ilegalna trgovina z odpadki državo letno stane približno eno milijardo funtov (!), kar je okoli 1.2 milijarde evrov - in to kljub sicer zgledno urejenemu in učinkovitemu nadzoru. Ob tem so opozorili tudi na naraščajoč trend in dejstvo, da odpadki pri kriminalnih združbah postajajo bolj priljubljeni kot droge. V normalno delujočih in pravnih državah je okoljski kriminal zelo tvegan, saj je inšpekcija učinkovita in neusmiljena, kazni za kršitelje pa visoke. Zapor in globa, ki lahko dosega tudi pet- ali celo šestmestne številke, navado botruje takojšnjemu propadu podjetja, vodilni kadri pa le s težavo še kdaj najdejo (normalno) zaposlitev. Pa da boste bolje razumeli skušnjavo: če na primer na ustrezni deponiji pravilno deponirate en sam tovornjak onesnaženih tal (cca 12m3) vas to lahko stane tudi do 3000 evrov (odvisno od vrste/stopnje onesnaženosti in države). Če to storite "po domače", je cena praktično enaka strošku porabljenega goriva in sendviča za voznika (malce karikiram). Naj gre za tla ali bolj koncentrirane snovi, pri legalni poti boste morali vsak tovor, sod ali vrečko ustrezno evidentirati (veriga skrbništva) ter poleg ustreznih analiz priložiti izpolnjen tovorni list, vse skupaj pa hraniti še 5 let. Sistem je (bi moral biti) torej zasnovan tako, da so vsi odpadki sledljivi. Ko gledam, kako (ne)urejeni so postopki v Sloveniji, mi počasi postaja jasno, zakaj na primer za sanacije onesnaženih tal npr. v gradbeništvu, ki sicer vključujejo presojo onesnaženosti, akcijske načrt, urejanje okoljskih dovoljenj ter posredno ravnanje z odpadki, pri nas za pedologa praktično ni službe. Tu me prosim popravite, če se motim, a od svoje diplome pred več kot petnajstimi leti še nisem zasledil oglasa za takšno delovno mesto.

 

V Sloveniji se očitno nikomur ni treba ničesar bati. Konec koncev pri nas letujejo s tiralicami iskani italijanski mafijci, država je vedno bolj kontaminirana s preprodajo prepovedanih drog, njena banka verjetno pere denar držav pod mednarodnim embargom in ne nazadnje - kot kaže - pod mizo redno prekupčujemo še z nevarnimi odpadki. Preganja se navadnega kmeta, češ, da je njegov gnoj preblizu potoka, hkrati pa mirno gledamo sode, polne nevarnih odpadkov, hranjene v nelegalnem objektu v najožjem vodovarstvenem pasu. Bravo! Prav nič ne bom presenečen, če se bodo v omenjeni zgodbi tudi govorice o divjem odlaganju na področju Zaplane izkazale za resnične. In spet smo pri pravilih in doslednosti. Pravila veljajo za vse enako, razen za nekatere izbrance. Se sliši znano?

 

Pomenljiva je tudi popolna tišina s strani vedno zelo glasnih nevladnih organizacij, ki sicer ob vsaki priložnosti vneto tekmujejo pri postavljanju ogledala vladi v veliko bolj marginalnih zgodbah. Niti enega transparenta ali na ograjo priklenjenega aktivista organizacije Greenpeace?! Niti enega stavka na spletni strani te skupina ali pa denimo Umanotere?

 

Nevarni odpadki so ogledalo načina življenja neke družbe in zato bodo v določeni meri vedno del našega okolja. Pri tem je pomembno, da zahtevamo transparentno ravnanje z njimi. Če dosledno upoštevamo zakonodajo in varnostna priporočila, sta predelava in ravnanje z nevarnimi snovmi relativno varna dejavnost. Namenoma sem uporabil besedico relativno, saj je varnost v veliki meri odvisna predvsem od učinkovitega in strogega nadzora (notranji in zunanji), stalnega uvajanja izboljšav ter nadgrajevanja postopkov in opreme, kar pa za nobeno stran ni poceni. Kar počez demonizirati vse tovrstne obrate v državi ali pa jih celo označiti za tempirane bombe, je populistično, neodgovorno ter zavajajoče početje. Problem niso le ta podjetja. Problem je pomanjkanje kontrole ali - če hočete - premalo odvzetih dovoljenj, izrečenih denarnih glob ali celo zapornih nalogov za tiste, ki sistematično kršijo pravila.

 

Še vedno verjamem, da večina Slovencev zelo dobro loči, kaj je prav in kaj narobe. Žal pa nima poguma aktivno posegati po sicer številnih instrumentih soodločanja o naši skupni usodi. Kot je pred dnevi dejal akademik Boris Pahor"Danes imamo slovensko državo, glede slovenske zavesti pa se ni spremenilo nič." Oboje je po mojem mnenju namreč tesno povezano. Vseeno nam je - in prav zato moramo v tej in podobnih zgodbah del krivde prevzeti tudi nase. S pasivnim državljanstvom dajemo neizmerno moč in priložnost drugim, da delajo, kar se jim zahoče. Časi, ko smo namenoma nepravilno volili in na glasovnico dopisali ime svojega rock vzornika, so žal mimo. Čas je za proaktivno, preudarno in odgovorno državljanstvo, saj je Slovenija le ena. Naša dežela.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
1
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.191
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.907
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.562
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.206
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.532
06/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.894
07/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.318
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.104
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 906
10/
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
Uredništvo
Ogledov: 1.566