Komentar

Ko tudi referendumi niso rešitev, je skrajni čas za aktivno državljanstvo

"Da se naredi, kar je prav, je vedno pravi čas", je nekoč zapisal Martin Luther King Jr. To, da soodločaš o javni zadevi ali predlogu rešitve nekega javnega problema, je demokracija. In ker je to soodločanje sistemsko precej oteženo - večinoma res ne vemo niti kako niti kdaj lahko soodločamo -, moramo najprej najti odgovor na dilemo, kako sploh soodločati, kajti šele potem bomo lahko podprli in pomagali tistim, ki iščejo in preizkušajo načine ter metode soodločanja.

08.06.2017 21:47
Piše: Miha Burger
Ključne besede:   demokracija   referendum   odločanje   aktivno državljanstvo   ustava

Fot: arhiv portal+

Edina rešitev za demokracijo je, da dobimo resnično učinkovito kontrolo vsega in vsakogar v sferi javnega odločanja, na prvem mestu pri velikih javnih infrastrukturnih projektih.

Kar je sedaj najbolj razširjeno po svetu pod imenom demokracija, natančneje zahodna ali razvita demokracija, je v resnici samo del demokracije, namreč t.i. predstavniška demokracija. Ta se je v svojih približno dvesto letih razvoja pač dodobra razvila in utrdila predvsem za tiste, ki si izborijo pozicijo v sistemu predstavniške demokracije. A demokracija kot Celota, kot izhaja iz njenega imena, vladavina ljudstva, je sestavljena tako iz predstavniške, posredne, kot tudi direktne, neposredne demokracije. To pa nazadnje jasno piše v 3. členu slovenske ustave. Največja zabloda, ki preplavlja ves politični prostor pri nas - in je posredno tudi voda na mlin vsem zagovornikom zgolj predstavniške demokracije -, pa je prepričanje, da je neposredna demokracija samo vsesplošni referendum. Da je stvar, ki pomeni angažma vseh državljanov. Seveda je takoj pri roki argument, češ da vendar ne morejo "vsi odločati o vsem". In ta argument, ki sicer stoji, stalno ponavljajo posebej tisti, ki jim prava demokracija, sestavljena iz obeh delov, tj. neporedne in posredne demokracije, nič kaj ne diši. Prav takšno zmedo državljani sedaj ponovno podoživljamo ob napovedanem referendumu za 2. tir.

 

Direktna, neposredna demokracija pa ni samo splošni referendum (ta je včasih lahko le končno oziroma zadnje orožje direktne demokracije), ampak predvsem uveljavljeni načini in zavezujoče metode angažmana Aktivnih državljanov. To so tisti državljani, ki se odločijo soodločati o javni zadevi, javnem problemu in predlogu njegove rešitve javnega. Aktivni državljani so za to soodločanje na različne načine lahko tudi stimulirani! Lahko so tudi vabljeni k soodločanju, ker se je pojavil javni problem, ki denimo zahteva načelni dvom v obliki soodločanja Aktivnega državljana z javnim pooblastilom na področju tega problema.

 

V razvitih državah (Anglija, Nemčija) so strokovnjaki s področja gradbeništva vabljeni v nadzorne komisije izvajanja javnih naročil za gradnjo državne infrastrukture (recimo avtocest ali železnic) izjemno dobro plačani. Koliko je že ocenjeno preplačilo naših avtocest? Nekaj milijard evrov?! Zakaj so še edino tako komisijo, ki smo jo imeli leta 1997 (t.i. Kosova komisija) ostro napadali in smešili tako na političnem parketu kot po medijih, zato je ta komisija že leta 1998 preprosto izginila? Se tega sploh kdo še spomni? Rešitev? Gradbeni inženir Kos, predsednik te komisije, bi moral biti mnogo bolje plačan od Jožeta Brodnika, takratnega direktorja Darsa. Le tako verjetno slednji s svojimi gromovniškimi kritikami Kosove komisije v Državnem zboru ne bi dosegel svojega - da je prestrašil inženirja Kosa. Le tako morebiti ne bi prišlo do slavnega kartelnega dogovarjanja med slovenskimi gradbenimi baroni na dvorcu Zemono leta 1999 ...

 

V Angliji in Nemčiji, če ju vzememo kot primera transparentnega vodenja velikih infrastrukturnih problemov, je očitno dovolj klenih in poštenih politikov, da postavijo nadzor, ki deluje, ki ga ni moč prestrašiti. In utišati. Pa pri nas? Ali je kje kak politični voditelj, ki bi imel dovolj jajc, da postavi tako komisijo, kot to naredijo v Angliji in Nemčiji? Edina šansa je, da si Aktivni državljani sami izborimo Zakon o aktivnem državljanu, v katerem bo dovolj jasno in zavezujoče določeno, kako izvajati kontrolo javnih projektov s strani Aktivnih državljanov. In to nad vsakim, ki deluje v javni sferi, nad vsakim, ki je udeležen v procesu javnega naročanja. Brez tega preboja ni nobene možnosti, da se bo stanje izboljšalo ali normaliziralo. Če si ne izborimo Zakona o Aktivnem državljanu, ki bi omogočil rojstvo institucije za izvajanje tega zakona, potem bomo ostali pri tem, kar imamo: pri nemočnem KPK, jalovem Računskem sodišču, zbirokratizirani Komisiji za nadzor javnega naročanja, da o ostalih institucijah, ki včasih omenijo v svojih poročilih kakšen stavek o korupciji, niti ne govorimo.

 

V poročilih pogosto naletimo na vest, ki vsakogar gane: na javni poziv, ki ga je sprožila družina bolnice s posebno obliko levkemije, ki ima štiri otroke, naj ljudje darujejo kri, je bil odziv v Sloveniji zelo velik. Čeprav gre celo za posebno obliko odvzema krvi, ki zahteva od darovalca posebno pripravo in dolgotrajnejši postopek, so ljudje pripravljeni aktivno sodelovati, pomagati. Mar ni paradoksalno, kako ena plat slovenskega naroda je nima težav s pripravljenostjo narediti nekaj dobrega za bližnjega, pa tudi vzame kar nekaj časa, enegije in osebnega žrtvovanja, po drugi strani pa je jalov kakršenkoli poziv državljanom, naj nekaj naredijo za skupnost, javno dobro? In četudi bi takšen korak skupaj s premislekom vzel ljudem le nekaj minut njihovega dragocenega časa - na primer spletno glasovanje o kakšnem perečem javnem problemu), praktično vedno naletimo na eno in isto nerazumevanje, celo cinizem in ignoranco. Poenostavljeno, kakršenkoli korak v smeri neposredne demokracije, kontrole oblasti in predstavniške demokracije enostavno ne zaživi. Preostane spet samo silno mučni - vsaj glede zbiranja podpisov - in tudi dragi splošni referendum, ki ga bo spretna politika, tudi če pobudniki zberejo zahtevanih 40.000 podpisov, ne glede na rezultat zmanipulirala, uporabila le za nabiranje volilnih glasov.

 

Kaj je sploh moč narediti, da bi tisti pozitivizem iz prve plati vsaj malo prelili tudi v aktivni odnos do skupnih, javnih problemov? In bi vsaj nekateri med nami postali Aktivni državljani. Kaj narediti, da bi odgovorni za določen javni problem kasneje sprejeli in upoštevali aktivni odnos državljanov, kaj storiti, da bi Aktivni državljani njihovo upoštevanje prepoznali in bi jih to kvečjemu vzpodbudilo k še večjemu angažmaju, s čemer bi nastala nekakšna "spirala kvalitete reševanja javnih problemov"?

 

Spet ta večni začarani krog? Ga lahko prekine nek pošten, odgovoren in sposoben voditelj, ki se bo prebil po hierarhični lestvici predstavniške demokracije in bo spoštoval kontrolo svojih dejanj s strani Aktivnih državljanov (kar se sicer pri nas še nikoli v zgodovini ni zgodilo)? Spet smo pri vprašanju, kaj je bilo prej, kura ali jajce. Se mora najprej dovolj velika skupina poštenih, sposobnih, klenih, dobrovoljnih, odgovornih, empatičnih (pa še sedemnajst podobnih pridevnikov bi moral našteti) ljudi vzeti skupaj, zmagati na volitvah in sprejeti Zakon o aktivnem državljanu, ki bo določal kontrolo njihovih odločitev, sklepov ali dejanj s strani t.i. Aktivnih državljanov, ki si v določenem trenutku vzamejo pet minut časa in pritisnejo na tipko, kar lahko te zmagovalce konec koncev stane kariere, težko izborjenega položaja?

 

Ali pa si moramo Aktivni državljani kar sami direktno izboriti svoje mesto, svoje upoštevanje, svojo stimulacijo, svoj Zakon? Katera pot je bolj uresničljiva, kaj je bolj možno (konec koncev je politika umetnost možnega)? Moja življenjska izkušnja napotuje na to drugo, t.i. direktno pot. Ustava jo odpira in zagotavlja. Noben zakon jo ne preprečuje. A kako nagovoriti dovolj veliko množico državljanov, da se gredo demokracijo, in si na prvem mestu izborijo Zakon o aktivnem državljanu in prek tega zakona, tisti, ki hočejo in so tega sposobni, prevzamejo status Aktivnega državljana? Kako jih prepričati, kako jih stimulirati?

 

Priznam, tu se mi vedno ustavi. Nastane ta paradoks demokracije ... ostane mi le še vzklik: Edina šansa za demokracijo ni ta, da dobi ljudstvo oblast v roke in bo "vsak odločal o vsem", na primer sedaj na referendumu o 2. tiru, kot cinično razlagajo nasprotniki referenduma. Ne, ne, edina rešitev je, da dobimo resnično učinkovito kontrolo vsega in vsakogar v sferi javnega odločanja, na prvem mestu pri velikih javnih infrastrukturnih projektih. Še več, da imamo mi, državljani, kontrolo nad tistimi, ki jim damo svoj glas na volitvah! To pa brez Zakona o aktivnem državljanu preprosto ne gre!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,540
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,402
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,798
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,326
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,326
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,077
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,207
08/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,045
09/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 884
10/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 590