Komentar

Ko tudi referendumi niso rešitev, je skrajni čas za aktivno državljanstvo

"Da se naredi, kar je prav, je vedno pravi čas", je nekoč zapisal Martin Luther King Jr. To, da soodločaš o javni zadevi ali predlogu rešitve nekega javnega problema, je demokracija. In ker je to soodločanje sistemsko precej oteženo - večinoma res ne vemo niti kako niti kdaj lahko soodločamo -, moramo najprej najti odgovor na dilemo, kako sploh soodločati, kajti šele potem bomo lahko podprli in pomagali tistim, ki iščejo in preizkušajo načine ter metode soodločanja.

08.06.2017 21:47
Piše: Miha Burger
Ključne besede:   demokracija   referendum   odločanje   aktivno državljanstvo   ustava

Fot: arhiv portal+

Edina rešitev za demokracijo je, da dobimo resnično učinkovito kontrolo vsega in vsakogar v sferi javnega odločanja, na prvem mestu pri velikih javnih infrastrukturnih projektih.

Kar je sedaj najbolj razširjeno po svetu pod imenom demokracija, natančneje zahodna ali razvita demokracija, je v resnici samo del demokracije, namreč t.i. predstavniška demokracija. Ta se je v svojih približno dvesto letih razvoja pač dodobra razvila in utrdila predvsem za tiste, ki si izborijo pozicijo v sistemu predstavniške demokracije. A demokracija kot Celota, kot izhaja iz njenega imena, vladavina ljudstva, je sestavljena tako iz predstavniške, posredne, kot tudi direktne, neposredne demokracije. To pa nazadnje jasno piše v 3. členu slovenske ustave. Največja zabloda, ki preplavlja ves politični prostor pri nas - in je posredno tudi voda na mlin vsem zagovornikom zgolj predstavniške demokracije -, pa je prepričanje, da je neposredna demokracija samo vsesplošni referendum. Da je stvar, ki pomeni angažma vseh državljanov. Seveda je takoj pri roki argument, češ da vendar ne morejo "vsi odločati o vsem". In ta argument, ki sicer stoji, stalno ponavljajo posebej tisti, ki jim prava demokracija, sestavljena iz obeh delov, tj. neporedne in posredne demokracije, nič kaj ne diši. Prav takšno zmedo državljani sedaj ponovno podoživljamo ob napovedanem referendumu za 2. tir.

 

Direktna, neposredna demokracija pa ni samo splošni referendum (ta je včasih lahko le končno oziroma zadnje orožje direktne demokracije), ampak predvsem uveljavljeni načini in zavezujoče metode angažmana Aktivnih državljanov. To so tisti državljani, ki se odločijo soodločati o javni zadevi, javnem problemu in predlogu njegove rešitve javnega. Aktivni državljani so za to soodločanje na različne načine lahko tudi stimulirani! Lahko so tudi vabljeni k soodločanju, ker se je pojavil javni problem, ki denimo zahteva načelni dvom v obliki soodločanja Aktivnega državljana z javnim pooblastilom na področju tega problema.

 

V razvitih državah (Anglija, Nemčija) so strokovnjaki s področja gradbeništva vabljeni v nadzorne komisije izvajanja javnih naročil za gradnjo državne infrastrukture (recimo avtocest ali železnic) izjemno dobro plačani. Koliko je že ocenjeno preplačilo naših avtocest? Nekaj milijard evrov?! Zakaj so še edino tako komisijo, ki smo jo imeli leta 1997 (t.i. Kosova komisija) ostro napadali in smešili tako na političnem parketu kot po medijih, zato je ta komisija že leta 1998 preprosto izginila? Se tega sploh kdo še spomni? Rešitev? Gradbeni inženir Kos, predsednik te komisije, bi moral biti mnogo bolje plačan od Jožeta Brodnika, takratnega direktorja Darsa. Le tako verjetno slednji s svojimi gromovniškimi kritikami Kosove komisije v Državnem zboru ne bi dosegel svojega - da je prestrašil inženirja Kosa. Le tako morebiti ne bi prišlo do slavnega kartelnega dogovarjanja med slovenskimi gradbenimi baroni na dvorcu Zemono leta 1999 ...

 

V Angliji in Nemčiji, če ju vzememo kot primera transparentnega vodenja velikih infrastrukturnih problemov, je očitno dovolj klenih in poštenih politikov, da postavijo nadzor, ki deluje, ki ga ni moč prestrašiti. In utišati. Pa pri nas? Ali je kje kak politični voditelj, ki bi imel dovolj jajc, da postavi tako komisijo, kot to naredijo v Angliji in Nemčiji? Edina šansa je, da si Aktivni državljani sami izborimo Zakon o aktivnem državljanu, v katerem bo dovolj jasno in zavezujoče določeno, kako izvajati kontrolo javnih projektov s strani Aktivnih državljanov. In to nad vsakim, ki deluje v javni sferi, nad vsakim, ki je udeležen v procesu javnega naročanja. Brez tega preboja ni nobene možnosti, da se bo stanje izboljšalo ali normaliziralo. Če si ne izborimo Zakona o Aktivnem državljanu, ki bi omogočil rojstvo institucije za izvajanje tega zakona, potem bomo ostali pri tem, kar imamo: pri nemočnem KPK, jalovem Računskem sodišču, zbirokratizirani Komisiji za nadzor javnega naročanja, da o ostalih institucijah, ki včasih omenijo v svojih poročilih kakšen stavek o korupciji, niti ne govorimo.

 

V poročilih pogosto naletimo na vest, ki vsakogar gane: na javni poziv, ki ga je sprožila družina bolnice s posebno obliko levkemije, ki ima štiri otroke, naj ljudje darujejo kri, je bil odziv v Sloveniji zelo velik. Čeprav gre celo za posebno obliko odvzema krvi, ki zahteva od darovalca posebno pripravo in dolgotrajnejši postopek, so ljudje pripravljeni aktivno sodelovati, pomagati. Mar ni paradoksalno, kako ena plat slovenskega naroda je nima težav s pripravljenostjo narediti nekaj dobrega za bližnjega, pa tudi vzame kar nekaj časa, enegije in osebnega žrtvovanja, po drugi strani pa je jalov kakršenkoli poziv državljanom, naj nekaj naredijo za skupnost, javno dobro? In četudi bi takšen korak skupaj s premislekom vzel ljudem le nekaj minut njihovega dragocenega časa - na primer spletno glasovanje o kakšnem perečem javnem problemu), praktično vedno naletimo na eno in isto nerazumevanje, celo cinizem in ignoranco. Poenostavljeno, kakršenkoli korak v smeri neposredne demokracije, kontrole oblasti in predstavniške demokracije enostavno ne zaživi. Preostane spet samo silno mučni - vsaj glede zbiranja podpisov - in tudi dragi splošni referendum, ki ga bo spretna politika, tudi če pobudniki zberejo zahtevanih 40.000 podpisov, ne glede na rezultat zmanipulirala, uporabila le za nabiranje volilnih glasov.

 

Kaj je sploh moč narediti, da bi tisti pozitivizem iz prve plati vsaj malo prelili tudi v aktivni odnos do skupnih, javnih problemov? In bi vsaj nekateri med nami postali Aktivni državljani. Kaj narediti, da bi odgovorni za določen javni problem kasneje sprejeli in upoštevali aktivni odnos državljanov, kaj storiti, da bi Aktivni državljani njihovo upoštevanje prepoznali in bi jih to kvečjemu vzpodbudilo k še večjemu angažmaju, s čemer bi nastala nekakšna "spirala kvalitete reševanja javnih problemov"?

 

Spet ta večni začarani krog? Ga lahko prekine nek pošten, odgovoren in sposoben voditelj, ki se bo prebil po hierarhični lestvici predstavniške demokracije in bo spoštoval kontrolo svojih dejanj s strani Aktivnih državljanov (kar se sicer pri nas še nikoli v zgodovini ni zgodilo)? Spet smo pri vprašanju, kaj je bilo prej, kura ali jajce. Se mora najprej dovolj velika skupina poštenih, sposobnih, klenih, dobrovoljnih, odgovornih, empatičnih (pa še sedemnajst podobnih pridevnikov bi moral našteti) ljudi vzeti skupaj, zmagati na volitvah in sprejeti Zakon o aktivnem državljanu, ki bo določal kontrolo njihovih odločitev, sklepov ali dejanj s strani t.i. Aktivnih državljanov, ki si v določenem trenutku vzamejo pet minut časa in pritisnejo na tipko, kar lahko te zmagovalce konec koncev stane kariere, težko izborjenega položaja?

 

Ali pa si moramo Aktivni državljani kar sami direktno izboriti svoje mesto, svoje upoštevanje, svojo stimulacijo, svoj Zakon? Katera pot je bolj uresničljiva, kaj je bolj možno (konec koncev je politika umetnost možnega)? Moja življenjska izkušnja napotuje na to drugo, t.i. direktno pot. Ustava jo odpira in zagotavlja. Noben zakon jo ne preprečuje. A kako nagovoriti dovolj veliko množico državljanov, da se gredo demokracijo, in si na prvem mestu izborijo Zakon o aktivnem državljanu in prek tega zakona, tisti, ki hočejo in so tega sposobni, prevzamejo status Aktivnega državljana? Kako jih prepričati, kako jih stimulirati?

 

Priznam, tu se mi vedno ustavi. Nastane ta paradoks demokracije ... ostane mi le še vzklik: Edina šansa za demokracijo ni ta, da dobi ljudstvo oblast v roke in bo "vsak odločal o vsem", na primer sedaj na referendumu o 2. tiru, kot cinično razlagajo nasprotniki referenduma. Ne, ne, edina rešitev je, da dobimo resnično učinkovito kontrolo vsega in vsakogar v sferi javnega odločanja, na prvem mestu pri velikih javnih infrastrukturnih projektih. Še več, da imamo mi, državljani, kontrolo nad tistimi, ki jim damo svoj glas na volitvah! To pa brez Zakona o aktivnem državljanu preprosto ne gre!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
12
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Spregledano poročilo Združenih narodov: Rusija je odgovorna za vojne zločine v Siriji!
11
11.03.2020 05:00
Tako v svojem poročilu ugotavlja preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice. Poročila, ki je bilo objavljeno v začetku ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,503
02/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,186
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,871
04/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 1,444
05/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,505
06/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,190
07/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,690
08/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,292
09/
Izredne razmere v gospodarstvu: Učinki koronavirusa na podjetja in podjetnike zahtevajo slovenski "Marshallov plan"
Bine Kordež
Ogledov: 1,080
10/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 908