Komentar

Ko tudi referendumi niso rešitev, je skrajni čas za aktivno državljanstvo

"Da se naredi, kar je prav, je vedno pravi čas", je nekoč zapisal Martin Luther King Jr. To, da soodločaš o javni zadevi ali predlogu rešitve nekega javnega problema, je demokracija. In ker je to soodločanje sistemsko precej oteženo - večinoma res ne vemo niti kako niti kdaj lahko soodločamo -, moramo najprej najti odgovor na dilemo, kako sploh soodločati, kajti šele potem bomo lahko podprli in pomagali tistim, ki iščejo in preizkušajo načine ter metode soodločanja.

08.06.2017 21:47
Piše: Miha Burger
Ključne besede:   demokracija   referendum   odločanje   aktivno državljanstvo   ustava

Fot: arhiv portal+

Edina rešitev za demokracijo je, da dobimo resnično učinkovito kontrolo vsega in vsakogar v sferi javnega odločanja, na prvem mestu pri velikih javnih infrastrukturnih projektih.

Kar je sedaj najbolj razširjeno po svetu pod imenom demokracija, natančneje zahodna ali razvita demokracija, je v resnici samo del demokracije, namreč t.i. predstavniška demokracija. Ta se je v svojih približno dvesto letih razvoja pač dodobra razvila in utrdila predvsem za tiste, ki si izborijo pozicijo v sistemu predstavniške demokracije. A demokracija kot Celota, kot izhaja iz njenega imena, vladavina ljudstva, je sestavljena tako iz predstavniške, posredne, kot tudi direktne, neposredne demokracije. To pa nazadnje jasno piše v 3. členu slovenske ustave. Največja zabloda, ki preplavlja ves politični prostor pri nas - in je posredno tudi voda na mlin vsem zagovornikom zgolj predstavniške demokracije -, pa je prepričanje, da je neposredna demokracija samo vsesplošni referendum. Da je stvar, ki pomeni angažma vseh državljanov. Seveda je takoj pri roki argument, češ da vendar ne morejo "vsi odločati o vsem". In ta argument, ki sicer stoji, stalno ponavljajo posebej tisti, ki jim prava demokracija, sestavljena iz obeh delov, tj. neporedne in posredne demokracije, nič kaj ne diši. Prav takšno zmedo državljani sedaj ponovno podoživljamo ob napovedanem referendumu za 2. tir.

 

Direktna, neposredna demokracija pa ni samo splošni referendum (ta je včasih lahko le končno oziroma zadnje orožje direktne demokracije), ampak predvsem uveljavljeni načini in zavezujoče metode angažmana Aktivnih državljanov. To so tisti državljani, ki se odločijo soodločati o javni zadevi, javnem problemu in predlogu njegove rešitve javnega. Aktivni državljani so za to soodločanje na različne načine lahko tudi stimulirani! Lahko so tudi vabljeni k soodločanju, ker se je pojavil javni problem, ki denimo zahteva načelni dvom v obliki soodločanja Aktivnega državljana z javnim pooblastilom na področju tega problema.

 

V razvitih državah (Anglija, Nemčija) so strokovnjaki s področja gradbeništva vabljeni v nadzorne komisije izvajanja javnih naročil za gradnjo državne infrastrukture (recimo avtocest ali železnic) izjemno dobro plačani. Koliko je že ocenjeno preplačilo naših avtocest? Nekaj milijard evrov?! Zakaj so še edino tako komisijo, ki smo jo imeli leta 1997 (t.i. Kosova komisija) ostro napadali in smešili tako na političnem parketu kot po medijih, zato je ta komisija že leta 1998 preprosto izginila? Se tega sploh kdo še spomni? Rešitev? Gradbeni inženir Kos, predsednik te komisije, bi moral biti mnogo bolje plačan od Jožeta Brodnika, takratnega direktorja Darsa. Le tako verjetno slednji s svojimi gromovniškimi kritikami Kosove komisije v Državnem zboru ne bi dosegel svojega - da je prestrašil inženirja Kosa. Le tako morebiti ne bi prišlo do slavnega kartelnega dogovarjanja med slovenskimi gradbenimi baroni na dvorcu Zemono leta 1999 ...

 

V Angliji in Nemčiji, če ju vzememo kot primera transparentnega vodenja velikih infrastrukturnih problemov, je očitno dovolj klenih in poštenih politikov, da postavijo nadzor, ki deluje, ki ga ni moč prestrašiti. In utišati. Pa pri nas? Ali je kje kak politični voditelj, ki bi imel dovolj jajc, da postavi tako komisijo, kot to naredijo v Angliji in Nemčiji? Edina šansa je, da si Aktivni državljani sami izborimo Zakon o aktivnem državljanu, v katerem bo dovolj jasno in zavezujoče določeno, kako izvajati kontrolo javnih projektov s strani Aktivnih državljanov. In to nad vsakim, ki deluje v javni sferi, nad vsakim, ki je udeležen v procesu javnega naročanja. Brez tega preboja ni nobene možnosti, da se bo stanje izboljšalo ali normaliziralo. Če si ne izborimo Zakona o Aktivnem državljanu, ki bi omogočil rojstvo institucije za izvajanje tega zakona, potem bomo ostali pri tem, kar imamo: pri nemočnem KPK, jalovem Računskem sodišču, zbirokratizirani Komisiji za nadzor javnega naročanja, da o ostalih institucijah, ki včasih omenijo v svojih poročilih kakšen stavek o korupciji, niti ne govorimo.

 

V poročilih pogosto naletimo na vest, ki vsakogar gane: na javni poziv, ki ga je sprožila družina bolnice s posebno obliko levkemije, ki ima štiri otroke, naj ljudje darujejo kri, je bil odziv v Sloveniji zelo velik. Čeprav gre celo za posebno obliko odvzema krvi, ki zahteva od darovalca posebno pripravo in dolgotrajnejši postopek, so ljudje pripravljeni aktivno sodelovati, pomagati. Mar ni paradoksalno, kako ena plat slovenskega naroda je nima težav s pripravljenostjo narediti nekaj dobrega za bližnjega, pa tudi vzame kar nekaj časa, enegije in osebnega žrtvovanja, po drugi strani pa je jalov kakršenkoli poziv državljanom, naj nekaj naredijo za skupnost, javno dobro? In četudi bi takšen korak skupaj s premislekom vzel ljudem le nekaj minut njihovega dragocenega časa - na primer spletno glasovanje o kakšnem perečem javnem problemu), praktično vedno naletimo na eno in isto nerazumevanje, celo cinizem in ignoranco. Poenostavljeno, kakršenkoli korak v smeri neposredne demokracije, kontrole oblasti in predstavniške demokracije enostavno ne zaživi. Preostane spet samo silno mučni - vsaj glede zbiranja podpisov - in tudi dragi splošni referendum, ki ga bo spretna politika, tudi če pobudniki zberejo zahtevanih 40.000 podpisov, ne glede na rezultat zmanipulirala, uporabila le za nabiranje volilnih glasov.

 

Kaj je sploh moč narediti, da bi tisti pozitivizem iz prve plati vsaj malo prelili tudi v aktivni odnos do skupnih, javnih problemov? In bi vsaj nekateri med nami postali Aktivni državljani. Kaj narediti, da bi odgovorni za določen javni problem kasneje sprejeli in upoštevali aktivni odnos državljanov, kaj storiti, da bi Aktivni državljani njihovo upoštevanje prepoznali in bi jih to kvečjemu vzpodbudilo k še večjemu angažmaju, s čemer bi nastala nekakšna "spirala kvalitete reševanja javnih problemov"?

 

Spet ta večni začarani krog? Ga lahko prekine nek pošten, odgovoren in sposoben voditelj, ki se bo prebil po hierarhični lestvici predstavniške demokracije in bo spoštoval kontrolo svojih dejanj s strani Aktivnih državljanov (kar se sicer pri nas še nikoli v zgodovini ni zgodilo)? Spet smo pri vprašanju, kaj je bilo prej, kura ali jajce. Se mora najprej dovolj velika skupina poštenih, sposobnih, klenih, dobrovoljnih, odgovornih, empatičnih (pa še sedemnajst podobnih pridevnikov bi moral našteti) ljudi vzeti skupaj, zmagati na volitvah in sprejeti Zakon o aktivnem državljanu, ki bo določal kontrolo njihovih odločitev, sklepov ali dejanj s strani t.i. Aktivnih državljanov, ki si v določenem trenutku vzamejo pet minut časa in pritisnejo na tipko, kar lahko te zmagovalce konec koncev stane kariere, težko izborjenega položaja?

 

Ali pa si moramo Aktivni državljani kar sami direktno izboriti svoje mesto, svoje upoštevanje, svojo stimulacijo, svoj Zakon? Katera pot je bolj uresničljiva, kaj je bolj možno (konec koncev je politika umetnost možnega)? Moja življenjska izkušnja napotuje na to drugo, t.i. direktno pot. Ustava jo odpira in zagotavlja. Noben zakon jo ne preprečuje. A kako nagovoriti dovolj veliko množico državljanov, da se gredo demokracijo, in si na prvem mestu izborijo Zakon o aktivnem državljanu in prek tega zakona, tisti, ki hočejo in so tega sposobni, prevzamejo status Aktivnega državljana? Kako jih prepričati, kako jih stimulirati?

 

Priznam, tu se mi vedno ustavi. Nastane ta paradoks demokracije ... ostane mi le še vzklik: Edina šansa za demokracijo ni ta, da dobi ljudstvo oblast v roke in bo "vsak odločal o vsem", na primer sedaj na referendumu o 2. tiru, kot cinično razlagajo nasprotniki referenduma. Ne, ne, edina rešitev je, da dobimo resnično učinkovito kontrolo vsega in vsakogar v sferi javnega odločanja, na prvem mestu pri velikih javnih infrastrukturnih projektih. Še več, da imamo mi, državljani, kontrolo nad tistimi, ki jim damo svoj glas na volitvah! To pa brez Zakona o aktivnem državljanu preprosto ne gre!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
4
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
17
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
7
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
13
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
2
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
19
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,507
02/
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,984
03/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,443
04/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 2,468
05/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,931
06/
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
Anuša Gaši
Ogledov: 1,754
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,347
08/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,537
09/
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
Shane Quinn
Ogledov: 683
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 9,092