Komentar

Cerarjeva vlada ima vsaj kar se športa tiče nov slogan: Piva in iger!

V teh dneh so poslanci koalicije precej nekritično, kot je to v tem mandatu sicer v navadi, potrdili spremembe Zakona o športu. Vlada Mira Cerarja se je v skladu s svojo propagandno, brezvsebinsko strategijo reševanja problemov odločila, da bo spet uredila kulise, medtem ko je nosilne temelje, ki predstavljajo sistemsko financiranje športa, očitno pospravila v predal in probleme prepustila prihodnosti. Mimogrede pa sklenila še pakt z lobiji iz ozadja.

05.06.2017 22:52
Piše: Bojan Dobovšek
Ključne besede:   šport   lobiji   financiranje   zakon o igrah na srečo   Miro Cerar   vlada

Cerarjeva vlada ne zna, še huje, noče urediti ključnega vira financiranja športa: koncesij od športnih stav. In kaj je razlog za pasivnost vlade? Lobiji, seveda!

Problem je v razumevanju športa in njegovega vpliva na družbo. Ko se tega zavemo, lahko pristopimo k temeljnima problemoma, pridobivanju sredstev za športne dejavnosti in pravično razdelitev pridobljenih sredstev. V Sloveniji temu lahko dodamo netransparentno izginjanje sredstev v obliki finančnih malverzacij in korupcijskih tveganj. Ker šport ni profitabilna dejavnost, društva in klubi ne dobijo dovolj denarja za preživetje in vzgojo mladih kot nujne podstati športa, in se morajo zanašati na sredstva staršev. Prav tako je nacionalni program športa zastarel in ne nudi osnov za izgradnjo in vzdrževanje infrastrukture, spodbujanje lig na lokalni ravni in razvoj ter približanje športa mladim skozi športne akademije. Če tega ni, se šport ne bo razvijal in ozko usmerjene propagandne akcije rešujejo parcialne probleme in interese multinacionalk in lobijev. Za koga bodo tekmovali športniki v prihodnje, za države ali multinacionalke? Ali sistem poskrbi le za vrhunske športnike, ki so že itak uspeli? Kaj pa je z vsemi tistimi, ki jim zaradi zdravstvenih težav, poškodb ali pomanjkanja denarja za kvalitetnejši trening in opremo ni uspelo, kako bodo preživeli ti? Denar se lepi na šampione, ki so uspešni, so prisotni v medijih, vsi bi radi zaslužili na ta račun s propagandnimi akcijami. Toda kje so potem vsi ti ljudje, ko nastopijo težave; kako pomagajo tistim, ki jim ne uspe; kako pomagajo razvijati šport, predvsem pa dejavnosti, ki niso trenutno v soju medijev; kaj je z znanostjo v športu?

 

Poslanci smo namreč pri obravnavi sprememb zakona o športu na sejah odborov od strokovnjakov jasno slišali, da glavnina problemov slovenskega športa leži v pomanjkanju sredstev. Če denarja ni, bodo še tako všečne spremembe zakona o športu ostale le mrtva črka na papirju. Zakoni, ki se sprejemajo reaktivno ad hoc po posameznih primerih in interesih, se, kot je to običajno v mandatu te vlade, ne bodo mogli izvajati in bodo v nasprotju z drugo zakonodajo. Tudi prodaja piva in vina na športnih prireditvah, ki jo promovirajo nekateri vladni poslanci kot nekakšno rešitev, je bolj nesistemska kaplja vode v razburkanem morju športnih problemov in bo generirala nove probleme. Vračanje alkohola na športne prireditve pa je nenazadnje tudi v nasprotju z idejo športa in načelom "zdrav duh v zdravem telesu".

 

Delavci v športu sicer navajajo, da je problematika financiranja športa večplastna, razlika je tudi v tem, ali gre za financiranje vrhunskega ali amaterskega, rekreativnega športa in športne infrastrukture. Jasno pa je, da ob pomanjkanju pokroviteljskih in drugih zasebnih sredstev velik del bremena nosi Fundacija za šport, ki pa že nekaj časa neuspešno opozarja, da ji sredstva vztrajno padajo. Zakaj? Zato ker vlada ne zna, še huje, noče urediti ključnega vira financiranja FŠO: koncesij od športnih stav. In kaj je razlog za pasivnost vlade? Seveda lobiji, ki jim trenutno stanje ustreza, za šport pa se zanimajo, ko se je potrebno osebno promovirati ob uspešnih športnikih. Pri tem je zanimivo, da so predstavniki teh lobijev v večini primerov "športni delavci" - ali pa vsaj tako mislijo in se tako predstavljajo.

 

Javna skrivnost, tudi med številnimi poslanci, ki jo vlada Mira Cerarja in njegovo finančno ministrstvo noče priznati, je, da ogromna večina slovenskih državljanov stavi pri tujih prirediteljih športnih stav in ne pri Športni loteriji, slovenskem zasebnem podjetju, ki ima po trenutni zastareli zakonodaji edino pravico (koncesijo) prirejati športne stave v Sloveniji. Vprašati se je potrebno, zakaj to zasebno podjetje že leta stagnira, prihodki mu padajo in je tehnološko zastarelo. Ta navidezni in z vidika države nesmiselni monopol Športne loterije pomeni, da ogromna sredstva slovenskih državljanov, več sto milijonov evrov na leto, neobdavčeno in nenadzorovano letijo v tujino, ministrstvo za finance pa to mirno gleda, celo promovira. Namesto, da bi država vsaj del teh sredstev poskušala vključiti v slovenski davčni sistem, podeliti koncesije zainteresiranim resnim podjetjem v skladu z dobrimi praksami drugih evropskih držav, jim nenazadnje omogočiti oglaševanje (ta podjetja so v tujini eden glavnih financerjev športa), tišči glavo v pesek; še več, aktivno ignorira vse možne rešitve. Kdo si polni žepe, pa ni nikoli razjasnjeno. Seveda je financiranje preko iger na srečo in športnih stav le kamenček v mozaiku financiranja športa, ki je ob pomanjkljivem nadzoru problematično že samo po sebi, saj so bile države s širšega področja Balkana večkrat vpletene v kriminalne dejavnosti.

 

Bolj prikrite so korupcijske kupčije v nasprotju z javnim interesom in prelivanjem denarnih tokov v zasebne žepe, ob postavljanju vodljivih ljudi na ključne položaje. Pri tem se pojavljajo pritiski na sprejem zakonodaje zaradi parcialnih interesov. Očitno je za vlado nov zakon o športu, ki ga bodo uporabljali kot propagandni predvolilni dosežek, pomembnejši od celovite ureditve financiranja športa, to slednje pa bi bilo možno le ob spremembah zakona o igrah na srečo. Mimogrede, spremembe tega zakona že leta zahteva EU, ker je obstoječa zakonodaja v nasprotju z evropskim pravnim redom, a tudi takšni argumenti so za trenutno vlado brez pomena.

 

Kupčije več kot očitno dobro delujejo. Nov predsednik uprave je z glasom države v nadzornem svetu Športne loterije (ministrstva za izobraževanje, znanost in šport) s preglasovanjem postal nekdanji generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije, strici iz ozadja pa so podprli zakon o športu, čeprav mu npr. nasprotuje Sindikat športnikov. Vmes pa je ministrstvo za finance na "pobudo" predsednika vlade v predal pospravilo zakon o igrah na srečo. Gre za jasen primer položajske korupcije, ki v tem primeru ogroža financiranje športa v Sloveniji, skupaj s številnimi podobnimi primeri pa hromi razvoj Slovenije.

 

Za konec lahko izpostavimo: upoštevati je potrebno opozorila stroke, nevladnih organizacij in tudi športnikov. Drugič, predlogi vlade ne rešujejo sistemskega financiranja športa. Še več, omogočajo korupcijska tveganja v najširšem smislu. In tretjič, kakšen signal dajemo mladim?

 

Seveda je potrebno urediti financiranje športa, vendar zaradi večplastnosti problemov potrebujemo usklajeno politiko z razdelano strategijo in jasnimi cilji. Ker tega ni, nam  denar in športniki bežijo v tujino. Lahko bi se kaj naučili iz zgodovine. Za primer dajem rimsko državo. Rim so pestili problemi gospodarstva, ki se je naslanjalo le na poceni delovno silo, imeli so finančne težave in - kot tretje - imeli so tudi visoke in nepregledne davke. Kako podobno z zdajšnjo situacijo (NLB, Magna, Drugi tir ipd.) v Sloveniji! In kako so takrat reševati takšne probleme, da so lahko ohranjali navidezni mir, uveljavljali svoje interese in obvladovali ljudi? S propagandnimi akcijami zamegljevanja dejanskega stanja po načelu kruha in iger, kar lahko glede na zakon o omejevanju porabe alkohola prevedemo v nov slogan Cerarjeve vlade: piva in iger.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
6
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,224
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,626
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,899
04/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,424
05/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,584
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,237
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,050
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,171
09/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 864
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 816