Razkrivamo

Manipulacije brez meja: v Sloveniji je dejansko brezposelnih najmanj 175.000 ljudi

Miro Cerar v javnosti ponavlja in dokazuje uspehe svoje vlade na področju zmanjševanja brezposelnosti, aktivne politike zaposlovanje itd. A podrobnejši pregled oziroma preračun nam pokaže, da premier podatke prireja tako, da kaže samo uspešnost svoje vlade, resničnih problemov v aktivni politiki zaposlovanja pa ne rešuje.

07.06.2017 22:15
Piše: Aljoša Pečan
Ključne besede:   brezposelni   ILO   Eurostat   Zavod za zaposlovanje   Miro Cerar   evidence

Foto: Socialna akademija

Gospod premier Cerar, priznajte si, da je v Sloveniji dejansko brezposelnih nekaj več kot 200.000 ljudi, od katerih jih je okoli 110.000 v evidencah, s katerimi manipulirate. 

Ažurirane podatke o brezposelnosti, aktivni politiki zaposlovanja in iskalcih zaposlitve na svojih spletnih portalih objavljata tako Statistični urad Republike Slovenije (SURS), kot tudi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Kot smo nakazali že v uvodu, pridemo do presenetljivih odkritij, če se lotimo podrobnejšega pregleda teh podatkov oziroma jih preračunamo. V tem primeru nam postane jasno, da premier Miro Cerar podatke prireja tako, da kaže uspešnost svoje vlade, dejanskih problemov v aktivni politiki zaposlovanja pa se sploh ne loteva. Oziroma - če premierja malce vzamemo v bran - je možno tudi to, da mu pripravljalci, skupaj z resorno ministrico Anjo Kopač Mrak, sploh niso nikoli povedali, kako v resnici do teh podatkov pridejo, po kakšnih metodologijah. Če je temu tako, gre še za hujše ravnanje najvišjih predstavnikov te oblasti!

 

Sami smo se lotili, glede na resurse in javno dostopne podatke, raziskovanja, kaj v resnici predstavljajo ti podatki. Dodatno so nas poleg pretirane samohvale predsednika vlade vzpodbudila poročanja medijev o tej problematiki in pisma našim poslankam in poslancem, v katerih  ljudje navajajo, da so jih po določenem času iz Zavoda za zaposlovanje obvestili, da so jih prenehali voditi v registrih, evidencah aktivnih iskalcev zaposlitve. Torej z eno besedo, izbrisali so jih. In z izbrisanimi imamo v Sloveniji prav posebne izkušnje. Dr. Cerar je bil že takrat svetovalec v državnem zboru, ko so iz matičnih evidenc MNZ prestavljali oziroma brisali stalne prebivalce, ki si niso uredili statusa. Takrat Cerar ni protestiral. Tudi danes v povsem drugi vlogi ne zazna problema, ga noče zaznati ali pa ga preprosto ne razume.

 

 

Kako merimo brezposelnost

 

Najprej bomo navedli nekaj dejstev o metodologijah in obrazložitve le-teh. Kot rečeno, vse povzemamo po javno dostopnih podatkih spletnih strani SURS in ZRSZ. Nekaj mora država voditi po navodilih in smernicah ILO (International Labour Organization, Mednarodna organizacija za delo) in Eurostata, kar je tudi prav, da imamo na nivoju Evropske unije enotne in primerljive podatke. Nesporno je tudi, da imajo države pravico za svoje lastne potrebe iz različnih okoliščin (zgodovinskih, socialnih itd.) v svoji državi te podatke, register in, če hočete, statistiko vodenja evidenc o stopnji brezposelnosti prilagoditi, kakor jim najbolj ustreza. In tu je v resnici tisti odmik od realnega stanja. T.i. catch 22 je v tem, da si mi sami določamo roke, ko nekoga izbrišemo, razloge prav tako npr. po toliko in toliko odklonitvah ponujenih zaposlitev.

 

Aktivno in neaktivno prebivalstvo je rotirajoče panelno raziskovanje, izvajajo ga nepretrgano skozi celotno leto. Vsako od okoli 7.000 gospodinjstev je anketirano petkrat, po rotacijskem modelu 3-1-2 (gospodinjstva so anketirana tri zaporedna četrtletja, potem so za eno četrtletje izključena, nato pa so v raziskavo vključena še v preostalih dveh četrtletjih). Vzorčni načrt je stratificiran enostaven slučajen. Gre za najobsežnejše uradno raziskovanje gospodinjstev v Sloveniji. Z njim pridobijo podatke o stanju in spremembah na slovenskem trgu dela - o velikosti, strukturi in značilnostih aktivnega in neaktivnega prebivalstva Slovenije, izvaja se skladno z navodili ILO in zahtevami Eurostata, ki se nanašajo na usklajeno raziskovanje aktivnega in neaktivnega prebivalstva Evropske unije.

 

Registrski in anketni podatki se med seboj razlikujejo glede na:

 

• vir: Registrski podatki temeljijo na Statističnem registru delovno aktivnega prebivalstva, anketni pa na raziskovanju Aktivno in neaktivno prebivalstvo. Pri registrskih podatkih gre za popolno zajetje, rezultati raziskave Aktivno in neaktivno prebivalstvo pa so ocene, ki temeljijo na statističnem vzorcu.

 

• poročevalsko obdobje: Registrske podatke zajemajo mesečno, in sicer po stanju na zadnji dan v mesecu, anketni podatki pa se nanašajo na aktivnost anketirane osebe v tednu pred izvedbo raziskovanja (od ponedeljka do nedelje).

 

• obdobje opazovanja: Registrski podatki se zajemajo zadnji dan v mesecu, Aktivno in neaktivno prebivalstvo pa se izvaja četrtletno.

 

• kategorije, vključene v delovno aktivno prebivalstvo: V registrskih podatkih so upoštevane le zaposlene osebe s pogodbami o zaposlitvi, po raziskovanju Aktivno in neaktivno prebivalstvo pa štejemo med delovno aktivno prebivalstvo tudi pomagajoče družinske člane in osebe, ki delajo po pogodbah o delu, avtorskih pogodbah ali za neposredno plačilo, skratka osebe, ki so v zadnjem tednu (od ponedeljka do nedelje) pred izvajanjem raziskovanja opravile kakršno koli delo za plačilo (denarno ali nedenarno), dobiček ali družinsko blaginjo.

 

• objavljanje rezultatov: Registrske in anketne podatke o delovno aktivnem prebivalstvu objavljajo v dveh ločenih publikacijah, in sicer registrske mesečno v publikaciji Aktivno prebivalstvo, anketne pa četrtletno v publikaciji Aktivno in neaktivno prebivalstvo.

 

 

Metodološke razlike med registrskimi in anketnimi brezposelnimi

 

Registrski in anketni podatki se med seboj razlikujejo glede na:

 

• vir: Registrske podatke dobimo iz Registra brezposelnih oseb z ZRSZ, anketne pa na podlagi raziskovanja Aktivno in neaktivno prebivalstvo. Pri registrskih podatkih gre za popolno zajetje, rezultati raziskave Aktivno in neaktivno prebivalstvo pa so ocene, ki temeljijo na statističnem vzorcu.

 

poročevalsko obdobje: Registrske podatke zajemamo po stanju na zadnji dan v mesecu, anketni podatki pa se nanašajo na aktivnost anketirane osebe v tednu pred izvajanjem raziskovanja (od ponedeljka do nedelje).

 

• obdobje opazovanja: Registrske podatke zajemamo mesečno, po stanju na zadnji dan v mesecu, Aktivno in neaktivno prebivalstvo pa se izvaja četrtletno.

 

• definicijo brezposelne osebe: Registrirana brezposelna oseba je oseba, ki je prijavljena na zavodu za zaposlovanje in ki ustreza vsem merilom brezposelnosti, določenim s strani zavoda. Brezposelna oseba po raziskovanju Aktivno in nektivno prebivalstvo pa je oseba, ki v zadnjem tednu (od ponedeljka do nedelje) pred izvajanjem raziskovanja ni delala niti eno uro za plačilo (denarno ali nedenarno), dobiček ali družinsko blaginjo, vendar v zadnjih štirih tednih aktivno išče delo in ga je v dveh tednih tudi pripravljena sprejeti. Opazite očitno in seveda izredno veliko razliko?! Med brezposelne osebe sodijo tudi tiste, ki so že našle delo, pa ga bodo začele opravljati v dveh tednih po izvedbi raziskovanja.

 

• objavljanje rezultatov: Registrske in anketne podatke o brezposelnih osebah se objavlja v dveh ločenih publikacijah, in sicer registrske mesečno v publikaciji Aktivno prebivalstvo, anketne pa četrtletno v publikaciji Aktivno in neaktivno prebivalstvo.

 

(Vir)

 

 

Še nekaj definicij, ki so pomembne:

 

Registrirane brezposelne osebe so iskalci zaposlitve, ki niso v delovnem razmerju, niso samozaposleni, niso poslovodne osebe v osebni družbi in enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo ter zavodu, niso kmetje, niso upokojenci, nimajo statusa dijaka, vajenca, študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih, mlajšega od 26 let, so zmožni za delo, so prijavljeni na ZRSZ, aktivno iščejo zaposlitev in so pripravljeni sprejeti ustrezno oziroma primerno zaposlitev, katero jim ponudi ZRSZ ali drug izvajalec storitve posredovanja zaposlitve. Za zaposlitev so zmožne brezposelne osebe od dopolnjenih 15 do 65 let starosti, pri katerih ni prišlo do popolne nezmožnosti za delo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali po predpisih o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov.

 

Odjavljene brezposelne osebe pa so osebe, ki jih je v prikazanem obdobju ZRSZ odjavil iz evidence brezposelnih oseb. Najpomembnejši razlog odjave je zaposlitev oz. samozaposlitev, oseba pa je lahko odjavljena tudi zaradi prehoda v neaktivnost (upokojitve, pričetka rednega šolanja ipd.), zaradi kršitve obveznosti (odklonitve ustrezne ali primerne zaposlitve, neprizadevanja za zaposlitev ipd.), zaradi prijave v druge evidence ZRSZ (v evidenco oseb, vključenih v programe aktivne politike zaposlovanja, v evidenco oseb, ki so začasno nezaposljive) ali na lastno željo, ZRSZ pa jo preneha voditi v evidenci tudi iz drugih razlogov, kot je npr. preselitev v tujino. Podatki o odjavljenih osebah ne vključujejo podatkov o preselitvah med posameznimi območnimi službami ZRSZ.

 

 

Že iz tega dela teksta je razvidno, zakaj je statistika na strani vlade. Nesporno je, da ponudba delovnih mest v Sloveniji daleč zaostaja za povpraševanjem po delu. To je javno objavljeno in tega ni potrebno dokazovati. Ponuja se npr. 10.000 zaposlitev, že sama vlada pove, da je pribl. 110.000 aktivnih iskalcev zaposlitve, ne pove pa, koliko jih je izbrisala po prejšnjem odstavku in tu je srž problema (opomba Bojana Dobovška).

 

(vir)

 

 

Do kakšnih zaključkov smo prišli

 

Spoštovane bralke in bralci portala+, po tem metodološkem uvodu in razjasnitvi vam povemo, da smo iz javno dostopnih podatkov navedenih služb prišli do zaključka, da je vseh ljudi, ki jim država pravi "odjavljene brezposlene osebe", mi pa smo jih imenovali izbrisani, skupaj kar okoli 95.000! Ti izbrisani nimajo nikakršne zaposlitve, mogoče delajo na črno, vsekakor pa si ne plačujejo pokojninske dobe, morebiti so celo zdravstveno nezavarovani (in seveda ne prejamajo nikakršnih podpor ali doklad). To so dejansko brezposelni, ki jih uradni ni.

 

Torej spoštovani gospod predsednik Cerar, priznajte si, da je v Sloveniji dejansko brezposelnih nekaj najmanj 175.000 ljudi, od katerih jih je trenutno okoli 80.000 v evidencah, s katerimi manipulirate. Bistveno je dejansko stanje, prave številke, kar pa seveda pomeni, da Cerarjeva vlada le ni tako učinkovita, kot nas javno prepričujejo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
2
27.06.2022 19:00
Medtem ko ruska propaganda poskuša prepričati evropsko in zahodno javnost, kako njihovi politiki s sankcijami proti Putinovem ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
6
22.06.2022 21:15
Tistih devet oseb, ki si nadenejo lepo ukrojene toge ustavnih sodnikov, da bi privzdignili ugled svojega položaja, moramo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Souring Pakistani-Iran Relations
5
22.06.2022 09:49
Pakistan and Iran have long been accusing each other of harbouring terrorists that carry out cross border attacks. Sunni ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
16
19.06.2022 21:19
V teh dneh, ko so oči svetovne javnosti uperjene proti vzhodni Evropi in vojni v Ukrajini, dogajanje v zvezi z iranskim ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
22
15.06.2022 21:28
Normalizacija države in depolitizacija medijev, o čemer rada govorita novi premier in njegova administracija, je mačji kašelj: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
50 podpisnikov Odprtega pisma Golobu in Fajonovi: Ni čas za popuščanje Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi!
23
13.06.2022 23:20
Potem ko sta nekdanja predsednika Kučan in Turk, ki se jima je pridružilo nekaj manj kot 20 izrazito levičarskih intelektualcev, ... Več.
Piše: Uredništvo
Svobodnjaška diplomacija: Sprava s Putinom, Ruska kapelica in Karl Erjavec za veleposlanika v Moskvo?
14
08.06.2022 08:45
Zunanja politika nove slovenske vlade bo eno tistih področij, na katerih lahko pričakujemo določene spremembe. Ne le zaradi ... Več.
Piše: Uredništvo
(Ne)pristranskost Dnevnika RTV Slovenija ob nastopu Janševe in Golobove vlade
30
06.06.2022 22:33
Novinarji javne RTV Slovenija so ponosni na svoje profesionalno, objektivno in politično neopredeljeno poročanje. Zanimivo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Vsi predsednikovi možje: Jake Sullivan in zunanja politika za srednji razred
11
02.06.2022 20:00
Henry Kissinger (se) je nekoč vprašal, kdo pozna telefonsko številko Evrope.Odgovora nismo dobili nikoli in ga verjetno tudi ne ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
From Beijing with Love: Chinese investments in the Netherlands as security threat
5
01.06.2022 20:00
Dutch authorities reportedly initiated an enquiry against a Chinese owned company Kuwait Petroleum Netherlands for allegedly ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Jeffrey Sachs in Neil Harrison: Preiskava o možnem umetnem izvoru novega koronavirusa bi se morala že zdavnaj začeti!
17
29.05.2022 10:49
Ali je ameriška biotehnologija pomagala ustvariti COVID-19, se sprašujeta Jeffrey Sachs in Neil Harrison. Ekonomista in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali so mandati letošnjih volitev v Državni zbor skladni z Ustavo?
17
27.05.2022 06:34
Že dvajset let trdim, da naš zakon, po katerem računamo in nato določimo mandate v Državnem zboru, ni v skladu z ustavo, in ... Več.
Piše: Marjan Lisjak
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
17
24.05.2022 21:04
Skupina 22 zdravnikov, ki so se podpisali pod pismo ministru za zdravje Janezu Poklukarju, je poskrbela za res lep uvod v ... Več.
Piše: Uredništvo
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
15
23.05.2022 18:30
Vili Kovačič, predsednik Društva davkoplačevalci se ne damo in predsednik društva Slovenski TIGR 13. maj je na mandatarja in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O imperializmu in rašizmu: Ruska agresija na "manjvredno" Ukrajno ima predvsem kulturni kontekst
27
03.05.2022 21:11
Rusija je napadla Ukrajino iz razlogov, ki niso odvisni od Putina, Zelenskega, zveze NATO ali česa podobnega. V ozadju je precej ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Tudi po zadnjih volitvah razmerje med levico in desnico ostaja pri 60 : 40 v korist levice
30
28.04.2022 23:00
Tudi zadnje parlamentarne volitve so potrdile, da je slovensko volilno telo nekoliko bolj nagnjeno v levo. Seštevek glasov ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.225
02/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 1.882
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 1.967
04/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 1.202
05/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.229
06/
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
Scott J. Younger
Ogledov: 1.210
07/
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
Božo Cerar
Ogledov: 933
08/
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.143
09/
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.320
10/
50 podpisnikov Odprtega pisma Golobu in Fajonovi: Ni čas za popuščanje Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi!
Uredništvo
Ogledov: 2.708