Razkrivamo

Manipulacije brez meja: v Sloveniji je dejansko brezposelnih najmanj 175.000 ljudi

Miro Cerar v javnosti ponavlja in dokazuje uspehe svoje vlade na področju zmanjševanja brezposelnosti, aktivne politike zaposlovanje itd. A podrobnejši pregled oziroma preračun nam pokaže, da premier podatke prireja tako, da kaže samo uspešnost svoje vlade, resničnih problemov v aktivni politiki zaposlovanja pa ne rešuje.

07.06.2017 22:15
Piše: Aljoša Pečan
Ključne besede:   brezposelni   ILO   Eurostat   Zavod za zaposlovanje   Miro Cerar   evidence

Foto: Socialna akademija

Gospod premier Cerar, priznajte si, da je v Sloveniji dejansko brezposelnih nekaj več kot 200.000 ljudi, od katerih jih je okoli 110.000 v evidencah, s katerimi manipulirate. 

Ažurirane podatke o brezposelnosti, aktivni politiki zaposlovanja in iskalcih zaposlitve na svojih spletnih portalih objavljata tako Statistični urad Republike Slovenije (SURS), kot tudi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Kot smo nakazali že v uvodu, pridemo do presenetljivih odkritij, če se lotimo podrobnejšega pregleda teh podatkov oziroma jih preračunamo. V tem primeru nam postane jasno, da premier Miro Cerar podatke prireja tako, da kaže uspešnost svoje vlade, dejanskih problemov v aktivni politiki zaposlovanja pa se sploh ne loteva. Oziroma - če premierja malce vzamemo v bran - je možno tudi to, da mu pripravljalci, skupaj z resorno ministrico Anjo Kopač Mrak, sploh niso nikoli povedali, kako v resnici do teh podatkov pridejo, po kakšnih metodologijah. Če je temu tako, gre še za hujše ravnanje najvišjih predstavnikov te oblasti!

 

Sami smo se lotili, glede na resurse in javno dostopne podatke, raziskovanja, kaj v resnici predstavljajo ti podatki. Dodatno so nas poleg pretirane samohvale predsednika vlade vzpodbudila poročanja medijev o tej problematiki in pisma našim poslankam in poslancem, v katerih  ljudje navajajo, da so jih po določenem času iz Zavoda za zaposlovanje obvestili, da so jih prenehali voditi v registrih, evidencah aktivnih iskalcev zaposlitve. Torej z eno besedo, izbrisali so jih. In z izbrisanimi imamo v Sloveniji prav posebne izkušnje. Dr. Cerar je bil že takrat svetovalec v državnem zboru, ko so iz matičnih evidenc MNZ prestavljali oziroma brisali stalne prebivalce, ki si niso uredili statusa. Takrat Cerar ni protestiral. Tudi danes v povsem drugi vlogi ne zazna problema, ga noče zaznati ali pa ga preprosto ne razume.

 

 

Kako merimo brezposelnost

 

Najprej bomo navedli nekaj dejstev o metodologijah in obrazložitve le-teh. Kot rečeno, vse povzemamo po javno dostopnih podatkih spletnih strani SURS in ZRSZ. Nekaj mora država voditi po navodilih in smernicah ILO (International Labour Organization, Mednarodna organizacija za delo) in Eurostata, kar je tudi prav, da imamo na nivoju Evropske unije enotne in primerljive podatke. Nesporno je tudi, da imajo države pravico za svoje lastne potrebe iz različnih okoliščin (zgodovinskih, socialnih itd.) v svoji državi te podatke, register in, če hočete, statistiko vodenja evidenc o stopnji brezposelnosti prilagoditi, kakor jim najbolj ustreza. In tu je v resnici tisti odmik od realnega stanja. T.i. catch 22 je v tem, da si mi sami določamo roke, ko nekoga izbrišemo, razloge prav tako npr. po toliko in toliko odklonitvah ponujenih zaposlitev.

 

Aktivno in neaktivno prebivalstvo je rotirajoče panelno raziskovanje, izvajajo ga nepretrgano skozi celotno leto. Vsako od okoli 7.000 gospodinjstev je anketirano petkrat, po rotacijskem modelu 3-1-2 (gospodinjstva so anketirana tri zaporedna četrtletja, potem so za eno četrtletje izključena, nato pa so v raziskavo vključena še v preostalih dveh četrtletjih). Vzorčni načrt je stratificiran enostaven slučajen. Gre za najobsežnejše uradno raziskovanje gospodinjstev v Sloveniji. Z njim pridobijo podatke o stanju in spremembah na slovenskem trgu dela - o velikosti, strukturi in značilnostih aktivnega in neaktivnega prebivalstva Slovenije, izvaja se skladno z navodili ILO in zahtevami Eurostata, ki se nanašajo na usklajeno raziskovanje aktivnega in neaktivnega prebivalstva Evropske unije.

 

Registrski in anketni podatki se med seboj razlikujejo glede na:

 

• vir: Registrski podatki temeljijo na Statističnem registru delovno aktivnega prebivalstva, anketni pa na raziskovanju Aktivno in neaktivno prebivalstvo. Pri registrskih podatkih gre za popolno zajetje, rezultati raziskave Aktivno in neaktivno prebivalstvo pa so ocene, ki temeljijo na statističnem vzorcu.

 

• poročevalsko obdobje: Registrske podatke zajemajo mesečno, in sicer po stanju na zadnji dan v mesecu, anketni podatki pa se nanašajo na aktivnost anketirane osebe v tednu pred izvedbo raziskovanja (od ponedeljka do nedelje).

 

• obdobje opazovanja: Registrski podatki se zajemajo zadnji dan v mesecu, Aktivno in neaktivno prebivalstvo pa se izvaja četrtletno.

 

• kategorije, vključene v delovno aktivno prebivalstvo: V registrskih podatkih so upoštevane le zaposlene osebe s pogodbami o zaposlitvi, po raziskovanju Aktivno in neaktivno prebivalstvo pa štejemo med delovno aktivno prebivalstvo tudi pomagajoče družinske člane in osebe, ki delajo po pogodbah o delu, avtorskih pogodbah ali za neposredno plačilo, skratka osebe, ki so v zadnjem tednu (od ponedeljka do nedelje) pred izvajanjem raziskovanja opravile kakršno koli delo za plačilo (denarno ali nedenarno), dobiček ali družinsko blaginjo.

 

• objavljanje rezultatov: Registrske in anketne podatke o delovno aktivnem prebivalstvu objavljajo v dveh ločenih publikacijah, in sicer registrske mesečno v publikaciji Aktivno prebivalstvo, anketne pa četrtletno v publikaciji Aktivno in neaktivno prebivalstvo.

 

 

Metodološke razlike med registrskimi in anketnimi brezposelnimi

 

Registrski in anketni podatki se med seboj razlikujejo glede na:

 

• vir: Registrske podatke dobimo iz Registra brezposelnih oseb z ZRSZ, anketne pa na podlagi raziskovanja Aktivno in neaktivno prebivalstvo. Pri registrskih podatkih gre za popolno zajetje, rezultati raziskave Aktivno in neaktivno prebivalstvo pa so ocene, ki temeljijo na statističnem vzorcu.

 

poročevalsko obdobje: Registrske podatke zajemamo po stanju na zadnji dan v mesecu, anketni podatki pa se nanašajo na aktivnost anketirane osebe v tednu pred izvajanjem raziskovanja (od ponedeljka do nedelje).

 

• obdobje opazovanja: Registrske podatke zajemamo mesečno, po stanju na zadnji dan v mesecu, Aktivno in neaktivno prebivalstvo pa se izvaja četrtletno.

 

• definicijo brezposelne osebe: Registrirana brezposelna oseba je oseba, ki je prijavljena na zavodu za zaposlovanje in ki ustreza vsem merilom brezposelnosti, določenim s strani zavoda. Brezposelna oseba po raziskovanju Aktivno in nektivno prebivalstvo pa je oseba, ki v zadnjem tednu (od ponedeljka do nedelje) pred izvajanjem raziskovanja ni delala niti eno uro za plačilo (denarno ali nedenarno), dobiček ali družinsko blaginjo, vendar v zadnjih štirih tednih aktivno išče delo in ga je v dveh tednih tudi pripravljena sprejeti. Opazite očitno in seveda izredno veliko razliko?! Med brezposelne osebe sodijo tudi tiste, ki so že našle delo, pa ga bodo začele opravljati v dveh tednih po izvedbi raziskovanja.

 

• objavljanje rezultatov: Registrske in anketne podatke o brezposelnih osebah se objavlja v dveh ločenih publikacijah, in sicer registrske mesečno v publikaciji Aktivno prebivalstvo, anketne pa četrtletno v publikaciji Aktivno in neaktivno prebivalstvo.

 

(Vir)

 

 

Še nekaj definicij, ki so pomembne:

 

Registrirane brezposelne osebe so iskalci zaposlitve, ki niso v delovnem razmerju, niso samozaposleni, niso poslovodne osebe v osebni družbi in enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo ter zavodu, niso kmetje, niso upokojenci, nimajo statusa dijaka, vajenca, študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih, mlajšega od 26 let, so zmožni za delo, so prijavljeni na ZRSZ, aktivno iščejo zaposlitev in so pripravljeni sprejeti ustrezno oziroma primerno zaposlitev, katero jim ponudi ZRSZ ali drug izvajalec storitve posredovanja zaposlitve. Za zaposlitev so zmožne brezposelne osebe od dopolnjenih 15 do 65 let starosti, pri katerih ni prišlo do popolne nezmožnosti za delo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali po predpisih o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov.

 

Odjavljene brezposelne osebe pa so osebe, ki jih je v prikazanem obdobju ZRSZ odjavil iz evidence brezposelnih oseb. Najpomembnejši razlog odjave je zaposlitev oz. samozaposlitev, oseba pa je lahko odjavljena tudi zaradi prehoda v neaktivnost (upokojitve, pričetka rednega šolanja ipd.), zaradi kršitve obveznosti (odklonitve ustrezne ali primerne zaposlitve, neprizadevanja za zaposlitev ipd.), zaradi prijave v druge evidence ZRSZ (v evidenco oseb, vključenih v programe aktivne politike zaposlovanja, v evidenco oseb, ki so začasno nezaposljive) ali na lastno željo, ZRSZ pa jo preneha voditi v evidenci tudi iz drugih razlogov, kot je npr. preselitev v tujino. Podatki o odjavljenih osebah ne vključujejo podatkov o preselitvah med posameznimi območnimi službami ZRSZ.

 

 

Že iz tega dela teksta je razvidno, zakaj je statistika na strani vlade. Nesporno je, da ponudba delovnih mest v Sloveniji daleč zaostaja za povpraševanjem po delu. To je javno objavljeno in tega ni potrebno dokazovati. Ponuja se npr. 10.000 zaposlitev, že sama vlada pove, da je pribl. 110.000 aktivnih iskalcev zaposlitve, ne pove pa, koliko jih je izbrisala po prejšnjem odstavku in tu je srž problema (opomba Bojana Dobovška).

 

(vir)

 

 

Do kakšnih zaključkov smo prišli

 

Spoštovane bralke in bralci portala+, po tem metodološkem uvodu in razjasnitvi vam povemo, da smo iz javno dostopnih podatkov navedenih služb prišli do zaključka, da je vseh ljudi, ki jim država pravi "odjavljene brezposlene osebe", mi pa smo jih imenovali izbrisani, skupaj kar okoli 95.000! Ti izbrisani nimajo nikakršne zaposlitve, mogoče delajo na črno, vsekakor pa si ne plačujejo pokojninske dobe, morebiti so celo zdravstveno nezavarovani (in seveda ne prejamajo nikakršnih podpor ali doklad). To so dejansko brezposelni, ki jih uradni ni.

 

Torej spoštovani gospod predsednik Cerar, priznajte si, da je v Sloveniji dejansko brezposelnih nekaj najmanj 175.000 ljudi, od katerih jih je trenutno okoli 80.000 v evidencah, s katerimi manipulirate. Bistveno je dejansko stanje, prave številke, kar pa seveda pomeni, da Cerarjeva vlada le ni tako učinkovita, kot nas javno prepričujejo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 5.271
02/
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.652
03/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.661
04/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.911
05/
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
Uredništvo
Ogledov: 1.795
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.879
07/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.555
08/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.480
09/
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.279
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 1.112