Komentar

Slovenija in gospodarska rast: Ali se naše gospodarstvo res pregreva?

Izvoz ostaja še naprej največji generator gospodarske rasti Slovenije, pri čemer je zadnje leto pričela močneje naraščati tudi domača poraba (prebivalstva, države, investicije). To je pravzaprav tisti del potrošnje, ki nam je manjkal in ki pomeni "zdravo" gospodarsko rast, temelječo na priložnostih in poslih v tujini. Druga dilema pa je seveda ta, kdo ima od te gospodarske rasti koristi.

11.06.2017 23:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Slovenija   BDP   gospodarska rast   izvoz   dohodki   kapital   zaposlenost   GZS

fot: arhiv portal+

Delitev novo ustvarjene vrednosti gre močno v korist kapitala, kar je sicer dolgoročno spodbudno za nadaljnji razvoj in nova delovna mesta - vseeno pa to pomeni tudi krepitev premoženja v rokah ožjega kroga ljudi.

Pred dnevi nas je Statistični urad (SURS) presenetil z izračunom o 5,3-odstotni gospodarski rasti v prvem letošnjem kvartalu v primerjavi z lanskim začetkom leta. To pomeni seveda realno rast, brez vpliva cen, nominalno pa je bil porast celo 6,6-odstoten. Ob splošnem zadovoljstvu z dobrimi dosežki, je Gospodarska zbornica (GZS) pohitela z opozorilom, da gospodarstvo raste že prehitro (da se pregreva, kot se temu običajno reče). V svojem opozorilu so izpostavili predvsem skrb, da ne bi država te rasti izrabila za rast plač, dodatno pa priporočajo tudi "optimizacijo" socialne politike. Slednje se razume kot zadržanje ali celo znižanje socialnih izdatkov. Na drugi strani pa so se ljudje predvsem spraševali, komu ta gospodarska rast sploh koristi, saj nimajo občutka, da bi se to poznalo v njihovih žepih. Tako plače kot pokojnine so v prvem kvartalu rasle kar za 5 odstotnih točk počasneje kot celotno gospodarstvo in s tega vidika so tovrstna vprašanja upravičena. Zato mogoče nekaj dodatnih podatkov o tem, zakaj je prišlo do tako visoke rasti in kje se ta rast odraža.

 

Visoko povečanje našega BDP bi najbolj točno pojasnili z nadaljevanjem rasti izvoza, k temu pa je pripomogla tudi povečana domača poraba - tako gospodinjstev kot tudi investicij. Do težav pa hitro pridemo, ko želimo to rast podrobneje obrazložiti s številkami. Brali smo namreč, da sta domača potrošnja in investicije k tej rasti prispevali 4,5 odstotne točke - to pomeni, da bi za prispevek izvoza k skupni rasti ostalo le 0,8 odstotne točke. Ker pa je izvoz naraščal še precej hitreje kot domača potrošnja, za skoraj desetino, v tej navedbi nekaj ne more biti točno.

 

 

Trošenje navzgor, uvoz pa tudi

 

Problem je namreč v tem, da kadar se gospodarska rast predstavlja po vrstah potrošnje, objavljeni podatki o potrošnji obsegajo tako potrošnjo doma ustvarjene dodane vrednosti kot tudi vrednost porabljenega uvoženega blaga, kar se potem na koncu odšteje. Povedano bolj nazorno - če bi prebivalci potrošili 100 milijonov evrov za nakup avtomobilov iz uvoza, bodo statistiki ugotovili, da je bila domača potrošnja višja za 100 milijonov, a istočasno bodo od skupne potrošnje pri končnem izračunu BDP ta izvoz odšteli (pri tem zanemarjam zaslužek prodajalcev avtomobilov in davek, ki ostaja v Sloveniji).

 

Prebivalstvo je letošnji prvi kvartal res potrošilo preko 300 milijonov evrov več kot lani, a pomemben del tega je bila potrošnja uvoženega blaga, kar ni prispevalo k domači gospodarski rasti. In enako velja tudi pri celotnem znesku investicij ter izvoza. Zato objavljena informacija o 4,5-odstotnem prispevku domače potrošnje k rasti BDP ni točna. Potrošnja gospodinjstva je k skupni rasti BDP dejansko prispevala odstotek, mogoče odstotek in pol in enako tudi investicije, vsaj polovico gospodarske rasti pa je tudi v prvem letošnjem kvartalu prispeval izvoz.

 

 

Izvoz rešuje Slovenijo

 

Ta ostaja še naprej največji generator naše gospodarske rasti, saj že tri leta vsakič prispeva kaki dve odstotni točki. K rasti pa je zadnje leto pričela močneje prispevati tudi domača poraba, največ prebivalstva, države, ponovno pa tudi investicije. To je pravzaprav tisti del potrošnje, ki nam je manjkal in zaradi česar so vzhodne države zadnja leta dosegale večjo rast. Če pogledate npr. Češko ali Poljsko, smo ves čas v izvozu dosegali podobne rezultate, odstopali pa smo pri domači potrošnji. Domača potrošnja pa je seveda odvisna od prejemkov prebivalstva. Ob zadrževanju njihove rasti ter splošni negotovosti so ves čas obstajala iluzorna pričakovanja, da se bo ta dvignila. Zanimivi so bili komentarji o preveliki odvisnosti od izvoza, nihče pa ni povezoval, da je manjkajoča domača potrošnja možna samo ob večjih prejemkih ljudi. Da gre za spiralo, ki smo jo kar nekaj let obračali v negativno smer.

 

Več kot 5-odstotno gospodarsko rast smo imeli zadnjič v obdobju 2006-2008, preden smo padli v krizo. Zato je seveda logičen komentar in skrb, da se ne bližamo podobnemu scenariju kot leta 2008. Na žalost se tudi pri tej oceni pozablja, v kakšnih okoliščinah smo takrat dosegali povprečno 6,5-odstotno rast. V obdobju 2004-2008 je Slovenija v tujini najemala letno po tri, štiri in tudi pet milijard evrov dodatnih finančnih virov, kar je razumljivo močno pospešilo gospodarsko aktivnost. Trenutno oz. že kar zadnjih nekaj let pa je situacija obratna. Vsako leto namreč zadolžitev znižamo za več kot milijardo evrov (poleg plačila vseh obresti) ter dodatno celo krepimo finančno premoženje v tujini. Samo za primerjavo - trenutno ima Slovenija že več imetja v tujini, kot pa znašajo vse naše obveznosti (brez neposrednih naložb tujcev v naši državi). Ta podatek je verjetno za večino nerazumljiv, potem ko vsak dan bere o ogromnem javnem dolgu. Vendar je točen in pomeni odnos vseh rezidentov Slovenije (države, bank, podjetij, prebivalstva) do tujine. Pred nastopom krize je bilo skupnega neto dolga do tujine precej milijard evrov, čeprav se običajno piše, kako smo se začeli zadolževati po letu 2008.

 

 

Komu koristi blagostanje?

 

Danes gre torej za "zdravo" gospodarsko rast, temelječo na priložnostih in poslih v tujini, del tega povečanega zaslužka pa prejema tudi prebivalstvo in to je začelo trošiti. Tu pa se lahko dotaknemo druge dileme, ki smo jo izpostavili na začetku. Kdo ima koristi od te gospodarske rasti?

 

Bruto domači proizvod spremljamo in računamo na različne načine in eden izmed treh je tudi dohodkovna metoda. O njej se praktično nikoli ne piše, pove pa, kako se ustvarjen BDP deli. Torej, koliko so od novo ustvarjene dodane vrednosti dobili ljudje za svoje delo. Konkretni podatki pokažejo, da so od 600 milijonov evrov nominalno večjega bruto domačega proizvoda v letošnjem prvem kvartalu, zaposleni za svoje delo dobili le dobro tretjino (230 milijonov evrov). Delitev gre torej močno v korist kapitala, kar je sicer dolgoročno spodbudno za nadaljnji razvoj in nova delovna mesta - vseeno pa to pomeni tudi krepitev premoženja v rokah ožjega kroga ljudi.

 

Zaradi tega so vsekakor na mestu pobude, da mora pri učinkih višje gospodarske rasti v večji meri sodelovati tudi prebivalstvo preko višjih prejemkov. Razumljivo je sicer, da Gospodarska zbornica kot zagovornik gospodarstva zagovarja kapitalski vidik, a politika bi morala znati uravnotežiti interese družbe kot celote. In prav bi bilo, da pomemben del večjega kolača dobijo tudi drugi deležniki pri ustvarjanju večje dodane vrednosti. Lahko sicer nekdo oporeka, zakaj bi moral pri boljših rezultatih gospodarstva participirati tudi učitelj, medicinska sestra ali upokojenec, in da je to čas, ko je potrebno narediti rezervo za slabe čase A tudi Avstriji slednji zaslužijo še enkrat več zaradi uspešnosti njihove ekonomije kot celote. Zato pravičnejša delitev boljših rezultatov niso neki bombončki, kot se poskuša razlagati vsaka ugodnost iz naslova višje gospodarske rasti. Pozablja se namreč, da gre vedno v osnovi samo za delitev med delo in kapital. In manj ko namenjamo delu (vsem prejemkom ljudi), več ostane za kapital.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
9
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,700
02/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,030
03/
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
Vera Lengsfeld
Ogledov: 2,043
04/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,884
05/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,101
06/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,095
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 998
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 981
09/
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
Uredništvo
Ogledov: 865
10/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 842