Komentar

Slovenija in gospodarska rast: Ali se naše gospodarstvo res pregreva?

Izvoz ostaja še naprej največji generator gospodarske rasti Slovenije, pri čemer je zadnje leto pričela močneje naraščati tudi domača poraba (prebivalstva, države, investicije). To je pravzaprav tisti del potrošnje, ki nam je manjkal in ki pomeni "zdravo" gospodarsko rast, temelječo na priložnostih in poslih v tujini. Druga dilema pa je seveda ta, kdo ima od te gospodarske rasti koristi.

11.06.2017 23:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Slovenija   BDP   gospodarska rast   izvoz   dohodki   kapital   zaposlenost   GZS

fot: arhiv portal+

Delitev novo ustvarjene vrednosti gre močno v korist kapitala, kar je sicer dolgoročno spodbudno za nadaljnji razvoj in nova delovna mesta - vseeno pa to pomeni tudi krepitev premoženja v rokah ožjega kroga ljudi.

Pred dnevi nas je Statistični urad (SURS) presenetil z izračunom o 5,3-odstotni gospodarski rasti v prvem letošnjem kvartalu v primerjavi z lanskim začetkom leta. To pomeni seveda realno rast, brez vpliva cen, nominalno pa je bil porast celo 6,6-odstoten. Ob splošnem zadovoljstvu z dobrimi dosežki, je Gospodarska zbornica (GZS) pohitela z opozorilom, da gospodarstvo raste že prehitro (da se pregreva, kot se temu običajno reče). V svojem opozorilu so izpostavili predvsem skrb, da ne bi država te rasti izrabila za rast plač, dodatno pa priporočajo tudi "optimizacijo" socialne politike. Slednje se razume kot zadržanje ali celo znižanje socialnih izdatkov. Na drugi strani pa so se ljudje predvsem spraševali, komu ta gospodarska rast sploh koristi, saj nimajo občutka, da bi se to poznalo v njihovih žepih. Tako plače kot pokojnine so v prvem kvartalu rasle kar za 5 odstotnih točk počasneje kot celotno gospodarstvo in s tega vidika so tovrstna vprašanja upravičena. Zato mogoče nekaj dodatnih podatkov o tem, zakaj je prišlo do tako visoke rasti in kje se ta rast odraža.

 

Visoko povečanje našega BDP bi najbolj točno pojasnili z nadaljevanjem rasti izvoza, k temu pa je pripomogla tudi povečana domača poraba - tako gospodinjstev kot tudi investicij. Do težav pa hitro pridemo, ko želimo to rast podrobneje obrazložiti s številkami. Brali smo namreč, da sta domača potrošnja in investicije k tej rasti prispevali 4,5 odstotne točke - to pomeni, da bi za prispevek izvoza k skupni rasti ostalo le 0,8 odstotne točke. Ker pa je izvoz naraščal še precej hitreje kot domača potrošnja, za skoraj desetino, v tej navedbi nekaj ne more biti točno.

 

 

Trošenje navzgor, uvoz pa tudi

 

Problem je namreč v tem, da kadar se gospodarska rast predstavlja po vrstah potrošnje, objavljeni podatki o potrošnji obsegajo tako potrošnjo doma ustvarjene dodane vrednosti kot tudi vrednost porabljenega uvoženega blaga, kar se potem na koncu odšteje. Povedano bolj nazorno - če bi prebivalci potrošili 100 milijonov evrov za nakup avtomobilov iz uvoza, bodo statistiki ugotovili, da je bila domača potrošnja višja za 100 milijonov, a istočasno bodo od skupne potrošnje pri končnem izračunu BDP ta izvoz odšteli (pri tem zanemarjam zaslužek prodajalcev avtomobilov in davek, ki ostaja v Sloveniji).

 

Prebivalstvo je letošnji prvi kvartal res potrošilo preko 300 milijonov evrov več kot lani, a pomemben del tega je bila potrošnja uvoženega blaga, kar ni prispevalo k domači gospodarski rasti. In enako velja tudi pri celotnem znesku investicij ter izvoza. Zato objavljena informacija o 4,5-odstotnem prispevku domače potrošnje k rasti BDP ni točna. Potrošnja gospodinjstva je k skupni rasti BDP dejansko prispevala odstotek, mogoče odstotek in pol in enako tudi investicije, vsaj polovico gospodarske rasti pa je tudi v prvem letošnjem kvartalu prispeval izvoz.

 

 

Izvoz rešuje Slovenijo

 

Ta ostaja še naprej največji generator naše gospodarske rasti, saj že tri leta vsakič prispeva kaki dve odstotni točki. K rasti pa je zadnje leto pričela močneje prispevati tudi domača poraba, največ prebivalstva, države, ponovno pa tudi investicije. To je pravzaprav tisti del potrošnje, ki nam je manjkal in zaradi česar so vzhodne države zadnja leta dosegale večjo rast. Če pogledate npr. Češko ali Poljsko, smo ves čas v izvozu dosegali podobne rezultate, odstopali pa smo pri domači potrošnji. Domača potrošnja pa je seveda odvisna od prejemkov prebivalstva. Ob zadrževanju njihove rasti ter splošni negotovosti so ves čas obstajala iluzorna pričakovanja, da se bo ta dvignila. Zanimivi so bili komentarji o preveliki odvisnosti od izvoza, nihče pa ni povezoval, da je manjkajoča domača potrošnja možna samo ob večjih prejemkih ljudi. Da gre za spiralo, ki smo jo kar nekaj let obračali v negativno smer.

 

Več kot 5-odstotno gospodarsko rast smo imeli zadnjič v obdobju 2006-2008, preden smo padli v krizo. Zato je seveda logičen komentar in skrb, da se ne bližamo podobnemu scenariju kot leta 2008. Na žalost se tudi pri tej oceni pozablja, v kakšnih okoliščinah smo takrat dosegali povprečno 6,5-odstotno rast. V obdobju 2004-2008 je Slovenija v tujini najemala letno po tri, štiri in tudi pet milijard evrov dodatnih finančnih virov, kar je razumljivo močno pospešilo gospodarsko aktivnost. Trenutno oz. že kar zadnjih nekaj let pa je situacija obratna. Vsako leto namreč zadolžitev znižamo za več kot milijardo evrov (poleg plačila vseh obresti) ter dodatno celo krepimo finančno premoženje v tujini. Samo za primerjavo - trenutno ima Slovenija že več imetja v tujini, kot pa znašajo vse naše obveznosti (brez neposrednih naložb tujcev v naši državi). Ta podatek je verjetno za večino nerazumljiv, potem ko vsak dan bere o ogromnem javnem dolgu. Vendar je točen in pomeni odnos vseh rezidentov Slovenije (države, bank, podjetij, prebivalstva) do tujine. Pred nastopom krize je bilo skupnega neto dolga do tujine precej milijard evrov, čeprav se običajno piše, kako smo se začeli zadolževati po letu 2008.

 

 

Komu koristi blagostanje?

 

Danes gre torej za "zdravo" gospodarsko rast, temelječo na priložnostih in poslih v tujini, del tega povečanega zaslužka pa prejema tudi prebivalstvo in to je začelo trošiti. Tu pa se lahko dotaknemo druge dileme, ki smo jo izpostavili na začetku. Kdo ima koristi od te gospodarske rasti?

 

Bruto domači proizvod spremljamo in računamo na različne načine in eden izmed treh je tudi dohodkovna metoda. O njej se praktično nikoli ne piše, pove pa, kako se ustvarjen BDP deli. Torej, koliko so od novo ustvarjene dodane vrednosti dobili ljudje za svoje delo. Konkretni podatki pokažejo, da so od 600 milijonov evrov nominalno večjega bruto domačega proizvoda v letošnjem prvem kvartalu, zaposleni za svoje delo dobili le dobro tretjino (230 milijonov evrov). Delitev gre torej močno v korist kapitala, kar je sicer dolgoročno spodbudno za nadaljnji razvoj in nova delovna mesta - vseeno pa to pomeni tudi krepitev premoženja v rokah ožjega kroga ljudi.

 

Zaradi tega so vsekakor na mestu pobude, da mora pri učinkih višje gospodarske rasti v večji meri sodelovati tudi prebivalstvo preko višjih prejemkov. Razumljivo je sicer, da Gospodarska zbornica kot zagovornik gospodarstva zagovarja kapitalski vidik, a politika bi morala znati uravnotežiti interese družbe kot celote. In prav bi bilo, da pomemben del večjega kolača dobijo tudi drugi deležniki pri ustvarjanju večje dodane vrednosti. Lahko sicer nekdo oporeka, zakaj bi moral pri boljših rezultatih gospodarstva participirati tudi učitelj, medicinska sestra ali upokojenec, in da je to čas, ko je potrebno narediti rezervo za slabe čase A tudi Avstriji slednji zaslužijo še enkrat več zaradi uspešnosti njihove ekonomije kot celote. Zato pravičnejša delitev boljših rezultatov niso neki bombončki, kot se poskuša razlagati vsaka ugodnost iz naslova višje gospodarske rasti. Pozablja se namreč, da gre vedno v osnovi samo za delitev med delo in kapital. In manj ko namenjamo delu (vsem prejemkom ljudi), več ostane za kapital.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
20
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.286
02/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.687
03/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.595
04/
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
Milan Krek
Ogledov: 1.555
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.416
06/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 979
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.091
08/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 934
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 633
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.156