Komentar

Slovenija in gospodarska rast: Ali se naše gospodarstvo res pregreva?

Izvoz ostaja še naprej največji generator gospodarske rasti Slovenije, pri čemer je zadnje leto pričela močneje naraščati tudi domača poraba (prebivalstva, države, investicije). To je pravzaprav tisti del potrošnje, ki nam je manjkal in ki pomeni "zdravo" gospodarsko rast, temelječo na priložnostih in poslih v tujini. Druga dilema pa je seveda ta, kdo ima od te gospodarske rasti koristi.

11.06.2017 23:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Slovenija   BDP   gospodarska rast   izvoz   dohodki   kapital   zaposlenost   GZS

fot: arhiv portal+

Delitev novo ustvarjene vrednosti gre močno v korist kapitala, kar je sicer dolgoročno spodbudno za nadaljnji razvoj in nova delovna mesta - vseeno pa to pomeni tudi krepitev premoženja v rokah ožjega kroga ljudi.

Pred dnevi nas je Statistični urad (SURS) presenetil z izračunom o 5,3-odstotni gospodarski rasti v prvem letošnjem kvartalu v primerjavi z lanskim začetkom leta. To pomeni seveda realno rast, brez vpliva cen, nominalno pa je bil porast celo 6,6-odstoten. Ob splošnem zadovoljstvu z dobrimi dosežki, je Gospodarska zbornica (GZS) pohitela z opozorilom, da gospodarstvo raste že prehitro (da se pregreva, kot se temu običajno reče). V svojem opozorilu so izpostavili predvsem skrb, da ne bi država te rasti izrabila za rast plač, dodatno pa priporočajo tudi "optimizacijo" socialne politike. Slednje se razume kot zadržanje ali celo znižanje socialnih izdatkov. Na drugi strani pa so se ljudje predvsem spraševali, komu ta gospodarska rast sploh koristi, saj nimajo občutka, da bi se to poznalo v njihovih žepih. Tako plače kot pokojnine so v prvem kvartalu rasle kar za 5 odstotnih točk počasneje kot celotno gospodarstvo in s tega vidika so tovrstna vprašanja upravičena. Zato mogoče nekaj dodatnih podatkov o tem, zakaj je prišlo do tako visoke rasti in kje se ta rast odraža.

 

Visoko povečanje našega BDP bi najbolj točno pojasnili z nadaljevanjem rasti izvoza, k temu pa je pripomogla tudi povečana domača poraba - tako gospodinjstev kot tudi investicij. Do težav pa hitro pridemo, ko želimo to rast podrobneje obrazložiti s številkami. Brali smo namreč, da sta domača potrošnja in investicije k tej rasti prispevali 4,5 odstotne točke - to pomeni, da bi za prispevek izvoza k skupni rasti ostalo le 0,8 odstotne točke. Ker pa je izvoz naraščal še precej hitreje kot domača potrošnja, za skoraj desetino, v tej navedbi nekaj ne more biti točno.

 

 

Trošenje navzgor, uvoz pa tudi

 

Problem je namreč v tem, da kadar se gospodarska rast predstavlja po vrstah potrošnje, objavljeni podatki o potrošnji obsegajo tako potrošnjo doma ustvarjene dodane vrednosti kot tudi vrednost porabljenega uvoženega blaga, kar se potem na koncu odšteje. Povedano bolj nazorno - če bi prebivalci potrošili 100 milijonov evrov za nakup avtomobilov iz uvoza, bodo statistiki ugotovili, da je bila domača potrošnja višja za 100 milijonov, a istočasno bodo od skupne potrošnje pri končnem izračunu BDP ta izvoz odšteli (pri tem zanemarjam zaslužek prodajalcev avtomobilov in davek, ki ostaja v Sloveniji).

 

Prebivalstvo je letošnji prvi kvartal res potrošilo preko 300 milijonov evrov več kot lani, a pomemben del tega je bila potrošnja uvoženega blaga, kar ni prispevalo k domači gospodarski rasti. In enako velja tudi pri celotnem znesku investicij ter izvoza. Zato objavljena informacija o 4,5-odstotnem prispevku domače potrošnje k rasti BDP ni točna. Potrošnja gospodinjstva je k skupni rasti BDP dejansko prispevala odstotek, mogoče odstotek in pol in enako tudi investicije, vsaj polovico gospodarske rasti pa je tudi v prvem letošnjem kvartalu prispeval izvoz.

 

 

Izvoz rešuje Slovenijo

 

Ta ostaja še naprej največji generator naše gospodarske rasti, saj že tri leta vsakič prispeva kaki dve odstotni točki. K rasti pa je zadnje leto pričela močneje prispevati tudi domača poraba, največ prebivalstva, države, ponovno pa tudi investicije. To je pravzaprav tisti del potrošnje, ki nam je manjkal in zaradi česar so vzhodne države zadnja leta dosegale večjo rast. Če pogledate npr. Češko ali Poljsko, smo ves čas v izvozu dosegali podobne rezultate, odstopali pa smo pri domači potrošnji. Domača potrošnja pa je seveda odvisna od prejemkov prebivalstva. Ob zadrževanju njihove rasti ter splošni negotovosti so ves čas obstajala iluzorna pričakovanja, da se bo ta dvignila. Zanimivi so bili komentarji o preveliki odvisnosti od izvoza, nihče pa ni povezoval, da je manjkajoča domača potrošnja možna samo ob večjih prejemkih ljudi. Da gre za spiralo, ki smo jo kar nekaj let obračali v negativno smer.

 

Več kot 5-odstotno gospodarsko rast smo imeli zadnjič v obdobju 2006-2008, preden smo padli v krizo. Zato je seveda logičen komentar in skrb, da se ne bližamo podobnemu scenariju kot leta 2008. Na žalost se tudi pri tej oceni pozablja, v kakšnih okoliščinah smo takrat dosegali povprečno 6,5-odstotno rast. V obdobju 2004-2008 je Slovenija v tujini najemala letno po tri, štiri in tudi pet milijard evrov dodatnih finančnih virov, kar je razumljivo močno pospešilo gospodarsko aktivnost. Trenutno oz. že kar zadnjih nekaj let pa je situacija obratna. Vsako leto namreč zadolžitev znižamo za več kot milijardo evrov (poleg plačila vseh obresti) ter dodatno celo krepimo finančno premoženje v tujini. Samo za primerjavo - trenutno ima Slovenija že več imetja v tujini, kot pa znašajo vse naše obveznosti (brez neposrednih naložb tujcev v naši državi). Ta podatek je verjetno za večino nerazumljiv, potem ko vsak dan bere o ogromnem javnem dolgu. Vendar je točen in pomeni odnos vseh rezidentov Slovenije (države, bank, podjetij, prebivalstva) do tujine. Pred nastopom krize je bilo skupnega neto dolga do tujine precej milijard evrov, čeprav se običajno piše, kako smo se začeli zadolževati po letu 2008.

 

 

Komu koristi blagostanje?

 

Danes gre torej za "zdravo" gospodarsko rast, temelječo na priložnostih in poslih v tujini, del tega povečanega zaslužka pa prejema tudi prebivalstvo in to je začelo trošiti. Tu pa se lahko dotaknemo druge dileme, ki smo jo izpostavili na začetku. Kdo ima koristi od te gospodarske rasti?

 

Bruto domači proizvod spremljamo in računamo na različne načine in eden izmed treh je tudi dohodkovna metoda. O njej se praktično nikoli ne piše, pove pa, kako se ustvarjen BDP deli. Torej, koliko so od novo ustvarjene dodane vrednosti dobili ljudje za svoje delo. Konkretni podatki pokažejo, da so od 600 milijonov evrov nominalno večjega bruto domačega proizvoda v letošnjem prvem kvartalu, zaposleni za svoje delo dobili le dobro tretjino (230 milijonov evrov). Delitev gre torej močno v korist kapitala, kar je sicer dolgoročno spodbudno za nadaljnji razvoj in nova delovna mesta - vseeno pa to pomeni tudi krepitev premoženja v rokah ožjega kroga ljudi.

 

Zaradi tega so vsekakor na mestu pobude, da mora pri učinkih višje gospodarske rasti v večji meri sodelovati tudi prebivalstvo preko višjih prejemkov. Razumljivo je sicer, da Gospodarska zbornica kot zagovornik gospodarstva zagovarja kapitalski vidik, a politika bi morala znati uravnotežiti interese družbe kot celote. In prav bi bilo, da pomemben del večjega kolača dobijo tudi drugi deležniki pri ustvarjanju večje dodane vrednosti. Lahko sicer nekdo oporeka, zakaj bi moral pri boljših rezultatih gospodarstva participirati tudi učitelj, medicinska sestra ali upokojenec, in da je to čas, ko je potrebno narediti rezervo za slabe čase A tudi Avstriji slednji zaslužijo še enkrat več zaradi uspešnosti njihove ekonomije kot celote. Zato pravičnejša delitev boljših rezultatov niso neki bombončki, kot se poskuša razlagati vsaka ugodnost iz naslova višje gospodarske rasti. Pozablja se namreč, da gre vedno v osnovi samo za delitev med delo in kapital. In manj ko namenjamo delu (vsem prejemkom ljudi), več ostane za kapital.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
5
13.10.2019 06:00
Zelo dolg naslov, a izjemno kratek odgovor: do mafije. To pa je beseda, ki v Sloveniji, ko gre za javno zdravstvo, sploh nikogar ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti
0
12.10.2019 17:01
Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
12
11.10.2019 00:17
Pravzaprav me ne čudi, da je med ljudstvom završalo ob novici, da je Peter Handke prejemnik letošnje Nobelove nagrade za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
19
09.10.2019 22:20
Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsednikuTrumpu, da je ta sklenil pripadnike ... Več.
Piše: Božo Cerar
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
16
06.10.2019 18:00
Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
10
06.10.2019 09:00
Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo
0
05.10.2019 20:34
Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
8
04.10.2019 21:40
Dozdevno neskončen spektakel britanskega poskusa izhoda izEvropske unijeje del širše slabosti v zvezi evropskih držav.EUje v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Fenomen Kris je moralna zaveza k boljši in pravičnejši državi. Te nam ne bo dala oblast, ampak jo bomo morali ustvariti sami!
2
02.10.2019 22:30
Kaj je fenomen Kris? To, da smo slovenski državljani v nekaj dnevih zbrali preko 3 milijone evrov za nekaj mililitrov zdravila ... Več.
Piše: Miha Burger
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
30
01.10.2019 23:00
Predsednik vlade je zlorabil svoj položaj in vplival na nacionalno obveščevalno službo, da je zaposlila njegovo nekdanjo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu
12
30.09.2019 22:00
1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Aleksander Čeferin in evropski nogomet
5
29.09.2019 11:00
Ljubljana - in z njo Slovenija - sta za en dan postali središče evropskega nogometa. Za to je bil najbolj zaslužen Aleksander ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020
2
28.09.2019 22:59
Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jacques René Chirac (1932-2019)
2
26.09.2019 22:06
O Chiracu sem pisal večkrat kot o katerem drugem francoskem predsedniku, saj je naša delegacija v Evropskem svetu sedela poleg ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pahor, Šarec in intelektualci
14
23.09.2019 23:59
Ob nedavnih nastopih predsednika republike (na Bledu) in predsednika vlade (v Ajdovščini) se že spet postavlja vprašanje, kam ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Slovenija kot Adria Airways
8
22.09.2019 23:04
Skoraj nobenega dvoma ni več: Adria Airways bo še en nacionalni letalski prevoznik, ki ga čaka bridek konec. Po nekajletni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
10
22.09.2019 10:00
Pozivati iz Ljubljane na krepitev odvračalne drže zveze Nato, je najmanj nehigienično. Koristi politične narave so kratkoročno ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stoletje, prvič: Umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje!
3
21.09.2019 22:06
Napovedujem dva zaporedna komentarja, izhajajoč iz časovnega vrtinčenja stotih let. Oba izhajata iz umetniških gest, ki so se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
11
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,490
02/
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
Uredništvo
Ogledov: 3,180
03/
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,092
04/
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,920
05/
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
Božo Cerar
Ogledov: 1,515
06/
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
Angel Polajnko
Ogledov: 2,168
07/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,309
08/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 798
09/
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,601
10/
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
Shane Quinn
Ogledov: 1,006