Komentar

Johannes Keppler je moral sanjati Luno, da je sploh lahko govoril resnico o znanosti

Na mednarodnem simpoziju Zemlja brez ljudi, II. se te dni v galeriji Kapelica v Ljubljani vrstijo na ultimativnih panelih vrhunski govorci. Vzporedno s simpozijskim programom pa se med drugim manifestirata dve misleči, hiperobčutljivi, kompleksni umetnini. V današnjem refleksu ju imam namen osvetliti. Obe predstavljata naše skupno tehno razodetje: jezik in program, jezik in tehno poesis! To, kar boste prebrali v današnjem komentarju, ni njuna interpretacija, predvsem hoče biti razumljiva predstavitev njune kompleksnosti. Biti aktivno prisoten v umetnosti, pomeni predvsem oblikovati svojo zavest, pomeni samega sebe programirati, izoblikovati svojo identiteto, predvsem pomeni: imeti pravico izbirati! Pomeni upravljati s seboj, ne pa biti upravljan, dirigiran, militantno diktiran. Pomeni biti civilist!

10.06.2017 22:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Johannes Keppler   Katarina Petrović   Kapelica   Jurij Krpan   Marko Peljhan   astronomija   vesolje   sonda

fot: arhiv portal+

Kepler je skozi svoje sanje prvič v umetnosti in znanosti opisal mikrogravitacijo, kako je z Lune gledal na Zemljo in ostale planete, kako se vrtijo okrog Sonca. Tako je vstopila v kulturni krog ideja o heliocentričnem sistemu! Prvič v zgodovini znanosti je moral znanstvenik komunicirati svojo resnico skozi umetnost, ker je skozi znanost ni smel oziroma ni mogel.

Briljanten kustos digitalnih data zajemanj in radikalnih umetniških formatov, Jurij Krpan, nas želi pravočasno obvestiti in opozoriti na to, da so se centri moči, ki upravljajo z inteligencami ter s planetarnimi rezervami, že strateško premaknili na geostacionarno orbito. Dobesedno! Našteje nam dejstva, na katera moramo biti pozorni v novem radikalnem okolju. Opozori nas na psihologijo v ekstremnih pogojih, na mnogotere biotehnologije, na astrobiologijo, exo-življenje, ekstremofile, umetno življenje, predvsem na umetno inteligenco, robotski konstruktivizem, suprematistično kognicijo in 3D stereolitografsko arhitekturo. Bivati v svetu in biti z vsemi ljudmi, je nujnost, ali pa bomo vsi skupaj, naenkrat, izginili kot kafra s tega sveta!

 

 

I.: Poglejmo v prvo umetniško strukturo v umetnino Cozmologicus Katarine Petrović, ki jo je razvila v zadnjem obdobju na rezidenci v Evropski vesoljski agenciji (ESA). Petrovićeva večino svojih postopkov generira iz avto-referencialnega Lexicona / Liber Novus. Katarina Petrović je s svojim izumom Lexicon / Liber Novus zgradila metafizično bazo za svojo pripoved o prvi besedi: Mi! V njenem Lexiconu, ki obsega štiritisoč strani, ena sama samcata beseda We! zgenerira mnoštvo besed, monumentalen sistem. Na otvoritveni strani Lexicona / Liber Novus je zapisan ljubezenski verz Jorgeja Luisa Borgesa iz njegove edine pesmi, ki jo je napisal v angleščini ter vztrajal v tem, da se je ne sme prevajati: "We1 talked2 and3 you4 have5 foorgotten6 the7 words8." Borges je napisal pesem o noči kot nestanovitni ljubimki!

 

Ko pogledamo v posamične besede verza, pogledamo v seznam korakov, ki nas bodo potopili v globino smislov in nas pripeljali do dokončne odrešitve. Svoj pogled moramo usmeriti v besede aksiomatično, tako da vsako besedo oštevilčimo in jo obravnavamo kot del številčnega sistema. Tako števila postanejo meta raven besed.

 

Didaktični vzorec: We1 je prva beseda, ki jo numeriramo, talked2 postane druga numerirana beseda in tako naprej. Takoj zatem, ko prvo besedo We1 razložimo s pomočjo definicije iz slovarja angleškega jezika, vsaka beseda iz definicije dobi svoje število. In tako v nedogled. Definicija besede We1 generira petdeset drugih besed. Teh petdeset besed pa spet generira petdeset drugih besed in tako naprej in tako dalje.

 

Pozor: Knjiga Lexicon / Liber Novus manifestira neskončnost. Da bi razložila osem Borgesovih besed je morala Katarina Petrović razložiti 47144 drugih besed. Zelo, zelo pomebno dejstvo je to, da je Lexicon samoreferencialen, zaokroženo sistematičen, istočasno pa je tudi potencialno kaotičen. Če spremeniš eno samo besedo, eno samo črko, ves sistem razpade. Nastopi kaos.

 

In zdaj vstopimo v vzporedno umetnino Cozmologicus Katarine Petrović, ki ta trenutek raztavljena v galeriji Kapelica. V tej umetnini je vzorčila amplitude Jupitrovih frekvenc in jih povezala s števili iz Lexicona. Tako nam Petrovićeva z algoritemskim slučajem proizvaja poetsko strukturo, ki jo beremo v realnem času na črni tekočini. Dobesedno! Tako beremo poezijo, ki jo proizvajajo Jupitrove elektromagnetne frekvence.

 

 

II.: Poglejmo v drugo umetniško strukturo, v strukturo umetnika Marka Peljhana z naslovom Somnium, ki je dobila naslov po romanu Johannesa Keplerja Somnium. Keplerjev roman štejemo za prvo znanstevno-fantastično literaturo, ki ga je napisal leta 1608, izšel pa je zaradi inkvizicijske navlake šele po Keplerjevi smrti leta 1634. Natisnil ga je njegov sin Ludwig.

 

Neplačan oglas: Obiščite Gradec, to lepo pitoreskno mesto, ki je znamenito po tem, da je v njem šest let živel astronom in matematik Johannes Kepler! Konec oglasa.

 

Knjiga Somnium je napisana kot fikcija, kot zgodba o gibanju planetov v našem sončnem sistemu. Knjiga se pravzaprav začne s potovanjem na Luno. To je ena prvih knjig nasploh, ki je tematizirala polet na Luno. Kepler skozi svoje sanje prvič v umetnosti in znanosti opiše mikrogravitacijo: potem smo brez teže pristali na Luni. Potem je z Lune gledal na Zemljo in ostale planete, kako se vrtijo okrog Sonca. Tako je vstopila v kulturni krog ideja o heliocentričnem sistemu! Prvič v zgodovini znanosti je moral znanstvenik komunicirati svojo resnico skozi umetnost, ker je skozi znanost ni smel oziroma ni mogel!

 

Peljhanovo umetniško delo je strukturirano trodelno. Osrednji del njegove umetnine je nameščen pod stekleno kupolo. Ta segment umetnine je poimenoval observatorij. Konstrukcijski mehanizem je sestavljen iz počasi, zelo počasi vrtečega steklenega diska, ki je analogen senzorju satelita Kepler, ki je bil nemščen v vesolje kot observatorij leta 2009. Premisa Keplerjevega satelita je raziskati, če sploh obstajajo v naši galaksiji planeti, ki se vrtijo okrog drugih zvezd. Na Peljhanovem steklenem disku je lasersko vgraviranih 200.000 zvezd, točno tistih zvezd, ki jih opazuje satelit Kepler. Satelit namreč opazuje spekter, primerljiv palčevem nohtu. Polje opazovanja pa je površina premera 3000 svetlobnih let, na njej so našteli do danes štiri tisoč planetov, ki se vrtijo okrog zvezd. Od teh štiri tisoč planentov jih je deset takšnih, ki bi lahko imeli vodo v tekočem stanju. Torej bi lahko bilo na njih življenje.

 

Drugi segment umetnine je: projekcija, ki v realnem času prenaša HD sliko med tem, ko mikroskopska kamera drsi po kozmičnih koordinatah vrtečega steklenega diska in proizvaja interakcijsko zvočno maso. Senzorji reagirajo na lasersko bombardirano steklo, na kraterski zapis. V naslednjem koraku bodo Peljhan in njegova bivša študenta Danny Bazo in Karel Yerkes naselili na stekleni disk okrog desetih planetov ekstremofile, ki jih bodo ohranjali pri življenju.

 

V tretjem segmentu pa gledamo ekstremno elegantno digitalno dato, ki nas obvešča o celotnem procesu, ki ga procesira v bistvu mikroobsrevatorij.

 

Koordinata: Kepler 40B je trinajstkrat večji od Zemlje, planet se giblje s hitostjo šestih zemeljskih dni. Tukaj življenja zagotovo ni! Od teh štiri tisoč pa jih je deset takih, kjer življenje verjetno je! Tako umetniški observatorij, ki opazuje makrosliko vesolja, postane observatorij, ki je v svojem bistvu mikroobservatorij. Tako znova dobimo klasičen peljhanovski Mikro-Makro odnos. Makro z modelom kozmične razsežnosti postane mikro model. Model postane Mi kozmična mikro identiteta. Veličastna naprva! Primerljiva z veličastnim Makrolabom.

 

Mitologija-Misija! Mi - Mi!

 

Ponovimo: naj nam skupni spomenik postane tehno planet!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
5
22.09.2019 10:00
Pozivati iz Ljubljane na krepitev odvračalne drže zveze Nato, je najmanj nehigienično. Koristi politične narave so kratkoročno ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stoletje, prvič: Umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje!
3
21.09.2019 22:06
Napovedujem dva zaporedna komentarja, izhajajoč iz časovnega vrtinčenja stotih let. Oba izhajata iz umetniških gest, ki so se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
11
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
8
17.09.2019 22:15
Raziskave javnega mnenja so v Sloveniji politični fenomen in podaljšek lobijev, je prepričan Tilen Majnardi, nekdanji novinar ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
9
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
16
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,270
02/
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,309
03/
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 1,596
04/
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
Tilen Majnardi
Ogledov: 1,654
05/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,676
06/
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,559
07/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,141
08/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,244
09/
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 633
10/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,413