Komentar

Johannes Keppler je moral sanjati Luno, da je sploh lahko govoril resnico o znanosti

Na mednarodnem simpoziju Zemlja brez ljudi, II. se te dni v galeriji Kapelica v Ljubljani vrstijo na ultimativnih panelih vrhunski govorci. Vzporedno s simpozijskim programom pa se med drugim manifestirata dve misleči, hiperobčutljivi, kompleksni umetnini. V današnjem refleksu ju imam namen osvetliti. Obe predstavljata naše skupno tehno razodetje: jezik in program, jezik in tehno poesis! To, kar boste prebrali v današnjem komentarju, ni njuna interpretacija, predvsem hoče biti razumljiva predstavitev njune kompleksnosti. Biti aktivno prisoten v umetnosti, pomeni predvsem oblikovati svojo zavest, pomeni samega sebe programirati, izoblikovati svojo identiteto, predvsem pomeni: imeti pravico izbirati! Pomeni upravljati s seboj, ne pa biti upravljan, dirigiran, militantno diktiran. Pomeni biti civilist!

10.06.2017 22:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Johannes Keppler   Katarina Petrović   Kapelica   Jurij Krpan   Marko Peljhan   astronomija   vesolje   sonda

fot: arhiv portal+

Kepler je skozi svoje sanje prvič v umetnosti in znanosti opisal mikrogravitacijo, kako je z Lune gledal na Zemljo in ostale planete, kako se vrtijo okrog Sonca. Tako je vstopila v kulturni krog ideja o heliocentričnem sistemu! Prvič v zgodovini znanosti je moral znanstvenik komunicirati svojo resnico skozi umetnost, ker je skozi znanost ni smel oziroma ni mogel.

Briljanten kustos digitalnih data zajemanj in radikalnih umetniških formatov, Jurij Krpan, nas želi pravočasno obvestiti in opozoriti na to, da so se centri moči, ki upravljajo z inteligencami ter s planetarnimi rezervami, že strateško premaknili na geostacionarno orbito. Dobesedno! Našteje nam dejstva, na katera moramo biti pozorni v novem radikalnem okolju. Opozori nas na psihologijo v ekstremnih pogojih, na mnogotere biotehnologije, na astrobiologijo, exo-življenje, ekstremofile, umetno življenje, predvsem na umetno inteligenco, robotski konstruktivizem, suprematistično kognicijo in 3D stereolitografsko arhitekturo. Bivati v svetu in biti z vsemi ljudmi, je nujnost, ali pa bomo vsi skupaj, naenkrat, izginili kot kafra s tega sveta!

 

 

I.: Poglejmo v prvo umetniško strukturo v umetnino Cozmologicus Katarine Petrović, ki jo je razvila v zadnjem obdobju na rezidenci v Evropski vesoljski agenciji (ESA). Petrovićeva večino svojih postopkov generira iz avto-referencialnega Lexicona / Liber Novus. Katarina Petrović je s svojim izumom Lexicon / Liber Novus zgradila metafizično bazo za svojo pripoved o prvi besedi: Mi! V njenem Lexiconu, ki obsega štiritisoč strani, ena sama samcata beseda We! zgenerira mnoštvo besed, monumentalen sistem. Na otvoritveni strani Lexicona / Liber Novus je zapisan ljubezenski verz Jorgeja Luisa Borgesa iz njegove edine pesmi, ki jo je napisal v angleščini ter vztrajal v tem, da se je ne sme prevajati: "We1 talked2 and3 you4 have5 foorgotten6 the7 words8." Borges je napisal pesem o noči kot nestanovitni ljubimki!

 

Ko pogledamo v posamične besede verza, pogledamo v seznam korakov, ki nas bodo potopili v globino smislov in nas pripeljali do dokončne odrešitve. Svoj pogled moramo usmeriti v besede aksiomatično, tako da vsako besedo oštevilčimo in jo obravnavamo kot del številčnega sistema. Tako števila postanejo meta raven besed.

 

Didaktični vzorec: We1 je prva beseda, ki jo numeriramo, talked2 postane druga numerirana beseda in tako naprej. Takoj zatem, ko prvo besedo We1 razložimo s pomočjo definicije iz slovarja angleškega jezika, vsaka beseda iz definicije dobi svoje število. In tako v nedogled. Definicija besede We1 generira petdeset drugih besed. Teh petdeset besed pa spet generira petdeset drugih besed in tako naprej in tako dalje.

 

Pozor: Knjiga Lexicon / Liber Novus manifestira neskončnost. Da bi razložila osem Borgesovih besed je morala Katarina Petrović razložiti 47144 drugih besed. Zelo, zelo pomebno dejstvo je to, da je Lexicon samoreferencialen, zaokroženo sistematičen, istočasno pa je tudi potencialno kaotičen. Če spremeniš eno samo besedo, eno samo črko, ves sistem razpade. Nastopi kaos.

 

In zdaj vstopimo v vzporedno umetnino Cozmologicus Katarine Petrović, ki ta trenutek raztavljena v galeriji Kapelica. V tej umetnini je vzorčila amplitude Jupitrovih frekvenc in jih povezala s števili iz Lexicona. Tako nam Petrovićeva z algoritemskim slučajem proizvaja poetsko strukturo, ki jo beremo v realnem času na črni tekočini. Dobesedno! Tako beremo poezijo, ki jo proizvajajo Jupitrove elektromagnetne frekvence.

 

 

II.: Poglejmo v drugo umetniško strukturo, v strukturo umetnika Marka Peljhana z naslovom Somnium, ki je dobila naslov po romanu Johannesa Keplerja Somnium. Keplerjev roman štejemo za prvo znanstevno-fantastično literaturo, ki ga je napisal leta 1608, izšel pa je zaradi inkvizicijske navlake šele po Keplerjevi smrti leta 1634. Natisnil ga je njegov sin Ludwig.

 

Neplačan oglas: Obiščite Gradec, to lepo pitoreskno mesto, ki je znamenito po tem, da je v njem šest let živel astronom in matematik Johannes Kepler! Konec oglasa.

 

Knjiga Somnium je napisana kot fikcija, kot zgodba o gibanju planetov v našem sončnem sistemu. Knjiga se pravzaprav začne s potovanjem na Luno. To je ena prvih knjig nasploh, ki je tematizirala polet na Luno. Kepler skozi svoje sanje prvič v umetnosti in znanosti opiše mikrogravitacijo: potem smo brez teže pristali na Luni. Potem je z Lune gledal na Zemljo in ostale planete, kako se vrtijo okrog Sonca. Tako je vstopila v kulturni krog ideja o heliocentričnem sistemu! Prvič v zgodovini znanosti je moral znanstvenik komunicirati svojo resnico skozi umetnost, ker je skozi znanost ni smel oziroma ni mogel!

 

Peljhanovo umetniško delo je strukturirano trodelno. Osrednji del njegove umetnine je nameščen pod stekleno kupolo. Ta segment umetnine je poimenoval observatorij. Konstrukcijski mehanizem je sestavljen iz počasi, zelo počasi vrtečega steklenega diska, ki je analogen senzorju satelita Kepler, ki je bil nemščen v vesolje kot observatorij leta 2009. Premisa Keplerjevega satelita je raziskati, če sploh obstajajo v naši galaksiji planeti, ki se vrtijo okrog drugih zvezd. Na Peljhanovem steklenem disku je lasersko vgraviranih 200.000 zvezd, točno tistih zvezd, ki jih opazuje satelit Kepler. Satelit namreč opazuje spekter, primerljiv palčevem nohtu. Polje opazovanja pa je površina premera 3000 svetlobnih let, na njej so našteli do danes štiri tisoč planetov, ki se vrtijo okrog zvezd. Od teh štiri tisoč planentov jih je deset takšnih, ki bi lahko imeli vodo v tekočem stanju. Torej bi lahko bilo na njih življenje.

 

Drugi segment umetnine je: projekcija, ki v realnem času prenaša HD sliko med tem, ko mikroskopska kamera drsi po kozmičnih koordinatah vrtečega steklenega diska in proizvaja interakcijsko zvočno maso. Senzorji reagirajo na lasersko bombardirano steklo, na kraterski zapis. V naslednjem koraku bodo Peljhan in njegova bivša študenta Danny Bazo in Karel Yerkes naselili na stekleni disk okrog desetih planetov ekstremofile, ki jih bodo ohranjali pri življenju.

 

V tretjem segmentu pa gledamo ekstremno elegantno digitalno dato, ki nas obvešča o celotnem procesu, ki ga procesira v bistvu mikroobsrevatorij.

 

Koordinata: Kepler 40B je trinajstkrat večji od Zemlje, planet se giblje s hitostjo šestih zemeljskih dni. Tukaj življenja zagotovo ni! Od teh štiri tisoč pa jih je deset takih, kjer življenje verjetno je! Tako umetniški observatorij, ki opazuje makrosliko vesolja, postane observatorij, ki je v svojem bistvu mikroobservatorij. Tako znova dobimo klasičen peljhanovski Mikro-Makro odnos. Makro z modelom kozmične razsežnosti postane mikro model. Model postane Mi kozmična mikro identiteta. Veličastna naprva! Primerljiva z veličastnim Makrolabom.

 

Mitologija-Misija! Mi - Mi!

 

Ponovimo: naj nam skupni spomenik postane tehno planet!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Ko smrtonosni virus prodira vse bližje Sloveniji, se rojeva Janševa "korona koalicija"
13
26.02.2020 03:45
V grozeči senci prihajajočega virusa bo, kot vse kaže, Janezu Janši še tretjič uspelo sestaviti vlado. Včeraj so namreč vse ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Paradoks t.i. leve sredine: O socialni demokraciji in slovenski politični miselnosti)
13
24.02.2020 21:33
Važnih vprašanj v zvezi s socialnodemokratsko tradicijo ne zmanjka. Zgodovinar Janko Prunk je opozoril, da v Sloveniji socialne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Sonja Savić v malem parku ob železniški postaji, Peter Handke pa v kraljevi palači
8
22.02.2020 23:59
Kako prekleto predvidljivi, nezanimivi in duhamorni sploh še zmoremo postat. Družbi, ki je naklonjena inteligenci in realnemu ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Na(j)prej Slovenija!
30
21.02.2020 21:01
Nova vlada ima lepo priliko, da pokaže politično kulturo, ki se izraža s spoštovanjem dostojanstva vseh koalicijskih partnerjev, ... Več.
Piše: Lojze Peterle
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
15
18.02.2020 23:30
Kje je temeljni vzrok, da se vedno znova izgublja vmesni prostor, o katerem pišem v večini svojih prispevkov naportalu+? To je ... Več.
Piše: Miha Burger
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
28
17.02.2020 23:59
Preigravanja po padcu vlade dobivajo nevarne pospeške v podobi zunanjih igralcev, ki o politiki sicer ne vedo kaj dosti, so pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od kod patološki strah pred Janšo?
32
17.02.2020 00:57
Antijanšizem ima mnogo globlje korenine kot le v klasičnem političnem boju med levico in desnico. Strinjam se z oceno, da ... Več.
Piše: Milan Gregorič
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
21
15.02.2020 23:00
Milojka Kolar Celarc je javno povedala, da če gre SMC v koalicijo z Janšo, ona odstopa kot članica stranke. Ker dače se sestavi ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
9
14.02.2020 22:36
Usodne prevare Zdenka Roterja, ki imajo vsega 160 strani, so sklepni del spominske trilogije, ki se je začela z zajetnejšo (čez ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Uredniški komentar: Kučanovo zavezništvo v podporo Svetemu pismu
30
12.02.2020 00:30
Do konca prihodnjega tedna naj bi bilo jasno, če je možna nova, desnosredinska koalicija. V nasprotnem bodo 19. ali 26. aprila ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kulturni dan za nekulturno ljudstvo
13
08.02.2020 22:00
Slovenci praznujemo kulturni dan predvsem zato, ker nismo kulturen narod, kaj šele umetnosti naklonjen narod. Zakaj bi torej za ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Težko boste na kakšnem pašniku našli toliko svetih krav kot v sferi slovenske kulture
18
08.02.2020 01:00
Po mojem bi bila največja usluga slovenski umetnosti, če bi (zdaj prihaja na dan moja teroristična plat) pod Cankarjev dom, ko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prekletstvo Antigone: Ali je možno, da ljubljanski župan Zoran Janković ne razlikuje med spomenikom in grobom?
26
06.02.2020 22:36
Vsekakor smo lahko ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću za tako samozavestno propagiranje prvo- in drugorazrednosti več kot ... Več.
Piše: Jože Dežman
Janšev "biti ali ne biti": Predčasne volitve ali nova koalicija, to je zdaj vprašanje!
29
05.02.2020 23:30
Predčasne volitve ali nova vladna koalicija, to je zdaj vprašanje. Bomo dovolili, da se na oblast vrne Janez Janša, nas ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Samo pri poslancih, ki niso glasovalni stroj političnih strank, gre iskati kvorum, ki lahko ustvari novo parlamentarno večino
5
02.02.2020 12:00
Tisti junak, in resnično bo junak, ki si bo upal iz obstoječe zasedbe parlamenta sestaviti vlado, naj vse poslance in poslanke, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
"Kdo bi še molčal, ko ga en zamah lahko reši? Še kar prenašati naključje, ali se upreti, vzeti orožje in končati vse?"
9
01.02.2020 22:30
Hamlet anarhist: Do kod se mora to trpeti? Oblast, ki žali že s svojim obstojem. Prezir vseh njih, ki imajo jo v rokah. Ošabnost ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Luksemburška blamaža: Slovenska vlada in njeni pravniki v ogledalu Evropskega sodišča
16
01.02.2020 00:36
V bistvu je evropsko sodišče slovensko tožbo proti Hrvaški označilo kot neprimerno in nekompetentno, s čimer je potegnilo za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj se mi zdijo uniseks stranišča super, odstranjevanje pisoarjev pa kretenizem
16
30.01.2020 22:30
Kdor je odstranil pisoarje na uniseks straniščih na Fakulteti za družbene vede, je dosegel predvsem to, da se bodo kumulativne ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
19
28.01.2020 01:00
Ponedeljkov odstop predsednika vlade, ki ga je sicer za nekaj ur prehitel finančni minister, je presenetil zgolj popolne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
6
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pozor: V Slovenijo prihaja epidemija koronavirusa COVID-19!
Blaž Mrevlje
Ogledov: 7,981
02/
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,764
03/
Sredi političnih intrig, obveščevalne vojne in medijskih spinov postaja oblikovanje Janševe vlade "misija nemogoče"
Uredništvo
Ogledov: 3,577
04/
Ko smrtonosni virus prodira vse bližje Sloveniji, se rojeva Janševa "korona koalicija"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,696
05/
Mednarodno razvojno sodelovanje: Čistilne naprave, sortirnice odpadkov, vodovodi, sončne elektrarne so idealen biznis za prijatelje!
Uredništvo
Ogledov: 2,081
06/
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
Miha Burger
Ogledov: 2,230
07/
Na(j)prej Slovenija!
Lojze Peterle
Ogledov: 2,803
08/
"Akviziterji" obiskujejo Petrolove delničarje in od njih odkupujejo delnice s kar 45 % provizijo
Uredništvo
Ogledov: 1,808
09/
Paradoks t.i. leve sredine: O socialni demokraciji in slovenski politični miselnosti)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,478
10/
Od kod patološki strah pred Janšo?
Milan Gregorič
Ogledov: 6,143