Razkrivamo

Kako zanikrno se je Cerarjeva vlada lotila postopka imenovanja direktorja Agencije za varstvo konkurence!

Postopek imenovanja direktorja Agencije za varstvo konkurence se vleče že od marca 2016, kar je svojevrstni škandal. Gre namreč za najpomembnejšega regulatorja odnosov na trgu, škandalozna pa je tudi utemeljena domneva, da je v ozadju ponovno politično mešetarjenje vladajoče Cerarjeve stranke SMC, ki že ves čas favorizira kandidata Andreja Matvoza, pri katerem so mediji že ugotovili, da objektivno najbrž sploh ne izpolnjuje razpisnih pogojev ...

23.06.2017 08:00
Piše: Aljoša Pečan
Ključne besede:   AVK   Andrej Krašek   konkurenca   Slovenija   EU   Andrej Matvoz   Zdravko Počivalšek

Foto: Državni zbor

Nikjer v strokovni literaturi, na spletu, itn. ni mogoče najti niti enega samega zaznamka, prispevka, referata, objave, udeležbe na domači ali tuji konferenci, seminarju, izobraževanju, ipd., ki bi zadostila kumulativnemu pogoju iz zakona glede imenovanja Andreja Matvoza za direktorja AVK.

Navkljub deklariranemu prostemu trgu blaga in storitev ter svobodni in prosti konkurenci v Evropski uniji (EU) imamo v pravnem sistemu t.i. regulatorje trga. Pogledali si bomo Agencijo za varstvo konkurence (AVK), našega nacionalnega regulatorja konkurence. Regulatorni organi so - če so seveda neodvisni - pomemben korektiv pri delovanju trga, ker morajo z svojo integriteto, neodvisnostjo ter samostojnostjo odločati tudi o zadevah, ki jih politika ni sposobna obravnavati, pa tudi prav je, da o njih ne odloča. Koliko so pa pri tem uspešni, vidimo v Sloveniji. Morebiti umestitev regulatorjev, sicer zakonita, ni najbolj posrečena. Še vedno jih imajo ministri za "svoje" organe v sestavi in z njimi tako tudi ravnajo (ne smemo pa zanemariti, da si npr. Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve, AKOS, podajajo kot vrečo krompirja od ministrstva za informacijsko družbo, do gospodarstva pod Žerjavom, šolstva pod Golobičem in sedaj javne uprave pod Koprivnikarjem). Bistveni element moči regulatorja pa je poleg kadra in pristojnosti, ki jih ima po zakonodaji, seveda vodilna oseba in njena integriteta, znanja ter osebna moč, ki regulator vodi in ga tudi predstavlja. In to je v našem sistemu popolnoma odpovedalo. Cerarjeva vlada je samo pokazala vso bedo, saj se postopek imenovanja direktorja AVK vleče že od začetka marca 2016. V kolikor toliko urejeni državi bi ministrski predsednik resno razmislil, kaj se mu dogaja.

 

 

Agencija za varstvo konkurence (AVK)

 

"Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je bila ustanovljena s Sklepom o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije in je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 61/2011 z dne 29. 7. 2011. Agencija je pričela delovati 1. 1. 2013. Pred ustanovitvijo Agencije je naloge in pristojnosti organa, pristojnega za varstvo konkurence, opravljal Urad Republike Slovenije za varstvo konkurence, ki je bil organiziran kot organ v sestavi Ministrstva za gospodarstvo."

 

Agencija ima položaj pravne osebe javnega prava in je samostojen ter neodvisen organ, pristojen za varstvo konkurence na območju Slovenije. AVK deluje skladno z določili nacionalne zakonodaje in zakonodaje Evropske unije. Temeljna določila so vsebovana v Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence (v nadaljevanju: ZPOmK-1, vir), pristojnosti iz varovanja odnosov v prehranski verigi pa so Agenciji podeljene z Zakonom o kmetijstvu (vir). Nekatera izvedbena določila urejajo podzakonski predpisi. Agencija je v določenih primerih pristojna obravnavati tudi kršitve 101. in 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije.

 

Na prostem trgu mora vladati konkurenca med podjetji, torej da podjetja med seboj pravično, učinkovito in pošteno tekmujejo na podlagi svojih izdelkov in cen, brez nepoštenih prednosti, saj to koristi tako potrošnikom kot rasti in razvoju podjetij, kar pa je tudi poglavitni namen varstva konkurence. Glavna naloga AVK je torej, da s spremljanjem in analiziranjem razmer na domačem trgu in notranjem trgu Evropske unije pravočasno odkrije in ugotovi ravnanja podjetij, ki lahko pomembno ogrozijo obstoj učinkovite konkurence (npr. z določanjem cen, razdelitvijo trgov, zlorabljanjem prevladujočega položaja, nezdružljivimi koncentracijami), in jih v primeru obstoja kršitve ustrezno sankcionira. Izvajanje teh pristojnosti pa ni le v represivni naravi, ampak je primarni namen odvračanje podjetij od takih ravnanj ter ozaveščanje in širjenje znanja o konkurenčnem pravu in politiki.

 

 

Kako v resnici imenujemo direktorja Agencije

 

Normativni ureditvi nimamo ničesar oporekati. Pač pa delovanje agencije od njene ustanovitve po noveli zakona pretresajo škandali. Nekdanji direktor Andrej Krašek je odstopil po manj kot treh letih mandata iz osebnih razlogov, povezanih z javno objavo zasebnih fotografij atraktivne odvetnice, zaposlene v odvetniški pisarni, ki je bila stranka od enem od postopkov. Tudi prvi direktor te agencije je nekoč javno razlagal, da ni vedel natančno, kam je pravzaprav prišel; kot nekdanji odvetnik je primerjal ta regulatorni organ z oddelkom na sodišču. Prav tako je povedal, da se ni zavedal pritiskov nanj in njegovo delo (vir). Tudi njegovo imenovanje je presojala takratna Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki jo je vodil sedanji minister za pravosodje Goran Klemenčič: KPK je pri izbiri Andreja Kraška za direktorja AVK ugotovila izrazito korupcijsko tveganje.

 

O njegovem ustnem razgovoru z natečajno komisijo namreč ne obstaja zapisnik, prav tako ni nikakršne druge dokumentacije o ocenjevanju posameznih kandidatov. V postopku ugotavljanja korupcije pri izboru direktorja AVK, ki ga je komisija sprožila na podlagi prijave, je ugotovila, da sta se jeseni 2012 na javni natečaj ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo prijavila dva kandidata, poleg Kraška še Aljoša Pečan Gruden. O njuni primernosti je odločala komisija, ki je z obema kandidatoma opravila tudi razgovor, v katerem sta jim med drugim predstavila izkušnje s področja dela AVK in poznavanja področja varstva konkurence.

 

 

"Krašek svojih izkušenj ni konkretiziral"

 

Toda protikorupcijska komisija je po preverjanju na ministrstvu ugotovila, da tam nimajo zapisnikov o opravljenem razgovoru, kriterijev ocenjevanja ali doseženih ocen posameznega kandidata. Natečajna komisija je v poročilu zgolj navedla, da oba kandidata izpolnjujeta zahtevane pogoje. Gospodarsko ministrstvo, ki ga je takrat vodil Radovan Žerjav, je kasneje sicer podprlo Kraška.

 

Pri postopku izbire direktorja javne agencije so v KPK ugotovili tudi več drugih tveganj. Po vpogledu v pisni prijavi kandidatov so odkrili, da pozneje izbrani Krašek svojih izkušenj s področja varstva konkurence ni konkretiziral. Pred tem je bil namreč odvetnik in bi "razkritje konkretnih primerov in imen strank po njegovem mnenju pomenilo kršitev pravil zakona o odvetništvu in kodeksa odvetniške etike". Senat komisije se je s takšno navedbo sicer strinjal. Zaradi zaznanih tveganj pri izboru je senat komisije ministrstvu priporočil, naj v prihodnje o razgovoru pripravijo zapisnik ali vsaj njegov pisni povzetek. Prav tako naj uporabijo objektivno metodo preverjanja poznavanja področja in vnaprej jasno določijo kriterije ocenjevanja vlog (vir).

 

Pri tem "prvem" imenovanju je na podlagi razgovora pred komisijo takratni minister Žerjav predlagal vladi - in ta nadalje Državnemu zboru - za vodenje AVK gospoda Kraška. Gregor Virant, takrat v vlogi predsednika Državnega zbora, ki je podpisal sklep o imenovanju, je pozabil na pravo (Virantovo matično področje je upravno pravo), namreč da ima vsak neizbrani kandidat ali kandidatka pravico do pritožbe zoper odločitev državnega organa. Po intervenciji je kandidat, ki ni uspel, od resornega ministrstva, ki je vodilo postopek, na njegovo zahtevo po pojasnilih glede pravne varnosti dobil na dom fotokopijo sklepa iz Uradnega lista, s spremnim dopisom generalnega sekretarja ministrstva Žarka Bogunovića, da mu pošiljajo sklep o imenovanju izbranega kandidata.

 

 

Pod Cerarjem nič novega

 

Pričakovati je bilo, da bo po odstopu prvega direktorja AVK in pod "najbolj etično vlado" v zgodovini Slovenije le prišlo do očitnih sprememb. Pa ni. Po odstopu gospoda Kraška je vlada na predlog ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška za vršilca dolžnosti šefa AVK imenovala Andreja Matvoza, kar je že na začetku povzročilo najprej majhen vihar. Zdaj, ko pa ga po tretjem imenovanju za vršilca dolžnosti v dobrem letu želijo imenovati za polni mandat, pa je še bolj divje: soočajo se namreč z zahtevami po začasnih odredbah in tožbami. Kolikor je znano v javnosti, v.d. direktorja AVK ne izpolnjuje zakonskih pogojev za imenovanje in ni strokovnajk s področja, za katerega se poteguje. Vlada naj bi med referencami navajala celo zaposlitev v lastnem s.p. (ta je bil ustanovljen leta 2011 in je imel leta 2015 okoli 15 tisoč evrov prihodkov), delo v premoženjsko-pravni službi občine Hoče-Slivnica (spletni viri navajajo, da je bil tam vsaj določen čas pripravnik, ukvarjal pa naj bi se z urejanjem premoženjsko pravnih zadev, pripravo predlogov in pogodb ter javnih naročil) ter zaposlitev v podjetju Matvoz d.o.o., katerega lastnica je Verica Matvoz. (vir). Takšna oseba je torej zasedla položaj vršilca dolžnosti Agencije in se bo morala z nepopolnim mandatom ukvarjati z prevzemi, monopoli, oligopoli, zlorabami na trgu ... skratka z vsem, kar od njega zahteva zakonodaja. 

 

V čem je torej problem imenovaja neizkušenih oseb na pomembne položaje?

 

Nesporno je, da gre za delovne izkušnje šteti delo in izkušnje na podobnih, primerljivih predvsem pa na odgovornih, najvišjih delovnih mestih tako v gospodarstvu kot upravi ali sodstvu; gre za deset let delovnih izkušenj na delovnem mestu univerzitetni diplomirani pravnik. Ne sme se pristati na domnevo (presumptio iuris), da gre za deset let izkušenj, tudi z morebitno univerzitetno izobrazbo na delovnih mestih (glede na dejansko zaostreno pomanjkanje delovnih mest, primernih, tako v Sloveniji kot EU in drugod) prodajalca sladoleda ali kopališkega mojstra (z dolžnim spoštovanjem do obeh poklicev), pa četudi bi imel 30 let izkušenj na teh mestih, ne bi bil primeren. Zato gre domnevati (gre za presumptio iuris et de iure), da se štejejo za primerne izkušnje, povezane z delom in pristojnostmi regulatornega organa. Ker gre sklepati iz javno dostopnih podatkov, predlagani kandidat in sedanji vršilec dolžnosti direktorja AVK ne izpolnjuje tega pogoja.

 

Naravnost zaskrbljujoče pa je, da predlagani kandidat nima nikakršnih (zakonsko zahtevanih!) referenc s področja, na katerem naj bi delal in odločal. Protipravno je šteti, da si je izkušnje pridobival v času v.d.-jevstva na AVK. Sodišče mora upoštevati dejstvo, da razpis traja že od meseca marca letos (leto 2016), torej si je kandidat nabiral izkušnje tri mesece, na pa eno leto, Že tisto imenovanje (za v.d.) je sporno in nezakonito. Nikjer v strokovni literaturi, na spletu, itn. ni mogoče najti niti enega samega zaznamka, prispevka, referata, objave, udeležbe na domači ali tuji konferenci, seminarju, izobraževanju, ipd., ki bi zadostila kumulativnemu pogoju iz zakona glede imenovanja.

 

Preden končam, moram še napisati, da je sedanji, "drugi" postopek po noveli konkurenčne zakonodaje potekal drugače: ministrer Počivalšek je izdal upravno odločbo, s katero predlaga v imenovanje g. Matvoza. Pravno varnost protikandidati imajo, vsaj formalno. Lahko so vložili tožbe. In so jih. O vsaj eni, do danes še ni odločeno na sodišču. Zato je višek sprevrženosti, da mandatno-volilna komisija Državnega zbora pod vodstvom malteškega viteza iz SMC in doc. dr. Mitje Horvata - tudi on je predavatelj upravnega prava in upravnega postopka - predlaga v izvolitev in imenovanje g. Matvoza na naslednji redni seji Državnega zbora. In to kljub temu, da mu je znano oziroma bi mu moralo biti, da o tožbenem zahtevku še ni odločeno, kar pomeni, da je postopek pendenten in se ne sme imenovati na tej podlagi. Če se je čakalo toliko časa, naj se počaka do pravnomočne odločitve, ali pa naj v javnem interesu pozovejo sodišče k sprejemu odločitve o sporu med tožnikom in državo ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
4
20.04.2019 14:01
Končno sem dočakal veliki intelektualni spopad umov moderne dobe, Jordana Petersona in Slavoja Žižka. V samem dogodku sem res ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
26
18.04.2019 23:00
Potem ko si je Marko Makovec zapravil možnosti za imenovanje na veleposlaniški položaj v Zagrebu, se je izmed ostalih kandidatov ... Več.
Piše: Uredništvo
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
11
18.04.2019 00:00
Ker se Marjanu Šarcu nevarno približuje zgodba s prisluškovanjem dvema tujima državljanoma, katerih pogovor je objavila zasebna ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
15
15.04.2019 23:45
Orožarski posel stoletja, ki ga je vodila prejšnja vlada pod vodstvom Mira Cerarja, niso pokopale proračunske nejasnosti, pač pa ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
20
14.04.2019 23:15
Star slovenski pregovor pravi: za vsako rit raste palica, tudi zate! To ti obljubim. To sporočilo sem dobil v nedeljo zjutraj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
5
11.04.2019 21:00
Medtem ko slovenska vlada ni bila pripravljena finančno podpreti mreženacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov in ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Prisluškovalni škandal: "Bizantinska realpolitika" Hrvaške ali kako je SOA nadigrala SOVO
9
07.04.2019 21:00
Bolj kot nad Hrvaško smo lahko začudeninad naivnostjo in nesposobnostjo slovenskih politikov in diplomatov, ki so nas pripeljali ... Več.
Piše: Igor Mekina
Éric Vuillard, Dnevni red: Mrtvi (6)
3
06.04.2019 06:00
Alma Biro ni naredila samomora. Karl Schlesinger ni naredil samomora. Leopold Bien ni naredil samomora. Tudi Helene Kuhner ne. ... Več.
Piše: Uredništvo
Davkoplačevalec Vili je spet udaril: V pismu evropske bankirje poziva, naj za božjo voljo ne kreditirajo 2. tira
8
05.04.2019 14:00
Vili Kovačič, znan tudi pod vzdevkom Državljan K., je v imenu civilnodružbene iniciative Davkoplačevalci se ne damo direktorju ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Veleposlanik: Marko Makovec se je že zahvaljeval za čestitke za novo službo, ki pa jo uradno sploh še nima!
7
04.04.2019 22:45
Včeraj smo poročali o škandalu z imenovanjem bodočega veleposlanika na Hrvaškem. Nekdanji predsednikov svetovalec Marko Makovec, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ups, bivšemu Pahorjevemu svetovalcu Makovcu že čestitajo za imenovanje za veleposlanika v Zagrebu, čeprav postopek sploh še ni končan!
9
03.04.2019 23:11
Česa takšnega slovenska diplomacija res ne pomni: da bi nekdo v medijih postal novi veleposlanik v tujini, še preden bi bil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Društvo senilnih pisateljev: V lasti imajo nepremičnine, vredne več milijonov evrov, nimajo pa denarja za novo streho!
6
03.04.2019 00:00
Kaj se dogaja v Društvu slovenskih pisateljev, da je dan pred prvim aprilom odstopila predsednica Aksinja Kermauner, ki je ... Več.
Piše: Uredništvo
Éric Vuillard, Dnevni red: Telefonski prisluhi (5)
3
31.03.2019 06:00
Trinajstega marca, dan po Anschlussu, so britanske tajne službe prestregle čudaško telefonsko komedijo med Anglijo in Nemčijo. ... Več.
Piše: Uredništvo
Diplomacija, da te kap! Kaos pri Cerarju, Pahorjev "tihi ustavni udar" in fotografiranje za pol milijona evrov
9
27.03.2019 01:00
Medtem ko zunanji minister Miro Cerar vedri na Mladiki, kjer pogrešajo njegovo avtoriteto, predsednik republike Borut Pahor hodi ... Več.
Piše: Uredništvo
Temna stran očetov Evrope, 2. del: Monnet, Schuman in skrivne ameriške "donacije"
8
26.03.2019 01:00
Nekdanji evropski poslanec Philippe de Villiers je razburkal mednarodno javnost z objavo doslej še neznanih poglavij iz življenj ... Več.
Piše: Uredništvo
Éric Vuillard, Dnevni red: Poslovilno kosilo na Downing Streetu (4)
1
24.03.2019 07:59
12. marca 1938, dan po tistem dramatičnem večeru, ko se je začel konec Avstrije, njena priključitev Hitlerjevi Nemčiji, je bil ... Več.
Piše: Uredništvo
Temna stran Evrope, 1. del: Kako je Hitlerjev profesor prava Walter Hallstein postal prvi predsednik Evropske komisije
6
20.03.2019 20:00
Manj kot tri mesece pred evropskimi volitvami je nekdanji poslanec v Strasbourgu Philippe de Villiers razburkal mednarodno ... Več.
Piše: Uredništvo
Zakaj bi jezni Milan Kučan počasi že lahko postal naravni predsednik Zveze borcev
17
18.03.2019 00:14
Milan Kučan ni le najvplivnejša figura slovenske levice, pač pa tudi politik z daleč največjo avtoriteto med člani Zveze borcev, ... Več.
Piše: Uredništvo
Éric Vuillard, Dnevni red: Sestanek v Berghofu (3)
2
15.03.2019 20:00
Okrog enajstih dopoldne, po nekaj odžebranih vljudnostih, se za avstrijskim kanclerjem zapro vrataHitlerjevepisarne. In začne se ... Več.
Piše: Uredništvo
Gospod Bidovec in njegov boj z ljubljanskimi ignoranti za sodno rehabilitacijo bazoviških žrtev italijanskega fašizma
7
15.03.2019 00:01
Zamejski Slovenec Marko Bidovec, potomec Ferda Bidovca, enega izmed ustreljenih tigrovcev v Bazovici, se že leta in leta bori za ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,135
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,620
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,602
04/
1939 - 2019
Igor Bavčar
Ogledov: 2,257
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,809
06/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,725
07/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,563
08/
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1,464
09/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,537
10/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 786