Naš britanski komentator se je tokrat ustavil ob dilemi, ki vsake toliko razburka javno mnenje. Žal skoraj vedno v ideološkem ali političnem kontekstu, ne pa zgodovinskem oziroma biografskem. Gre pa za to, kakšne spomenike imamo pri nas - katere je razvrednotila zgodovina in kdo vse bi si svoj kip po vseh kriterijih zaslužil, pa ga (še vedno) nima.
Pred nedavnim je portal+ objavil kratek komentar Žige Turka o kipih (vir): "Če bodo postavili spomenik Bučarju, ne pa hkrati tudi Pučniku, bo to pač še ena ljubljanska sramota." Vedno me je presenetilo, da se s spomeniki nihče ne ukvarja. Veliko je razlogov, da se spomenike postavlja, nekateri imajo za to dovolj vrednih utemeljitev, drugi jih nimajo. Prav tako so razlogi za odstranitev spomenikov - eni so utemeljeni, drugi pa niso. Vprašanje spominskih obeležij je nekaj drugega in si zasluži, da je obravnavano z določenim namenom. Kajti razlogi, ki se zdijo dobri za postavitev nekega kipa, so lahko naslednji:
- človek je narodu, mestu ali kraju prinesel prestiž,
- nekdo je pozitivno pripomogel k življenju nacije,
- gre za osebo, ki uživa spoštovanje in ugled v svetu.
Na drugi strani pa bi rekel, da so razlogi za odstranitev nekega kipa (spomenika) sledeči:
- kip upodablja človeka, ki je odgovoren za zločine,
- gre za nekoga, ki je bil sovražnik svobode,
- oseba je imela zelo nečastno osebno življenje.
Če vzamemo te kriterije, potem bi morala Slovenija slediti primerom drugih nekdanjih komunističnih držav in odstraniti kipe komunističnih voditeljev, ki padejo pod dvoje negativnih (odstranitvenih) kriterijev, naštetih zgoraj, in po kriterijih establishmenta dejansko padejo. Kipi in spominska obeležja, pomembni za slovensko zgodovino, so bili odstranjeni; med njimi spomenik maršalu Radetzkyju, slavnemu avstro-ogrskemu vojaškemu poveljniku, ki se je po upokojitvi preselil v Ljubljano in je bil poročen s Slovenko. Kaj točno se je zgodilo s kipoma znanih admiralov Tegetthoffa in Hausa, ne vem, toda kot slavna človeka, rojena v Sloveniji, bi si zaslužila svoja spomenika. Brez dvoma so tu še mnogi drugi, ki so utonili v pozabo, vsaj na javnih površinah.
Imamo nekaj zelo znanih in dobrih spomenikov, ki izpolnjujejo zgornje pozitivne kriterije, kot denimo kip Prešerna, Valvazorja, Plečnika in Gregorčiča. Zanimivo bi bilo videti inventorij (seznam) spomenikov. Sprašujem se, če ga ima morda ministrstvo za kulturo. Glede na ekipo uradnikov, ki jih imajo, bi zagotovo morali imeti takšen seznam. In če govorimo o modernih slovenskih junakih, ki si po kriterijih za postavitev zaslužijo svoj spomenik (če ga že nimajo), potem bi predlagal naslednje osebnosti:
Jože Pučnik - resnični borec za svobodo in demokracijo (v Ljubljani ali Slovenski Bistrici)
Ljubo Sirc – spoštovana osebnost svetovne ekonomske znanosti in prav tako borec za svobodo (morda v Kranju)
Slavko Avsenik (v Ljubljani ali Begunjah)
Rok Petrović (v Ljubljani)
Leon Štukelj (v Novem mestu ali Mariboru)
Navedel sem samo primere tistih osebnosti, ki so pokojne, kajti v večini dežel spomenikov ne postavljajo živim ljudem. Nekoč jih bomo postavili več in vključili tudi junake slovenske osamosvojitve in vse dobitnike zlatih olimpijskih odličij. Prepričan sem, da je še veliko drugih zaslužnih ljudi, ki nimajo svojega spomenika. Dobra rešitev bi bila, da bi njihovimi kipi nadomestili vse tiste dolgočasne kipe in obeležja t.i. herojev iz totalitatnih časov.
Morda bi pa moral portal+ pričeti z akcijo zbiranja kandidatov?