Komentar

O "exitih": Bolj kot v Evropo in na Zahod nas vleče na Vzhod in v preteklost

Glede prihodnosti Evropske unije in Slovenije obstajata dve bistveni vprašanji, in sicer, (1) ali je Evropska unija primerno okolje za Slovenijo, ter (2) ali je Slovenija primerna (dostojna) članica Evropske junije?

16.06.2017 18:26
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Slovenija   EU   Jugoslavija   hladna vojna   NATO

Foto: arhiv portal+

Danes zaostajamo za državami, ki so nekoč zaostajale za Slovenijo.

Zunanjo politiko Demosove in tudi Drnovškove vlade lahko povzamemo z enim stavkom: zapustiti hočemo Jugoslavijo, da bi lahko vstopili v Evropsko unijo, in to direktno iz Ljubljane, ne preko Beograda! Najmanj, kar lahko rečemo o Jugoslaviji - o kateri danes krožijo vse mogoče izmišljene in celo romantične zgodbe -, je to, da ni niti  hotela niti mogla postati članica EU, ker članstvo, kot so pokazali primeri Grčije, Španije in Portugalske, ni bilo združljivo z diktaturo, enopartijskim sistemom ali socializmom. Če smo hoteli postati člani EU, smo se morali osamosvojiti, zapustiti socializem, enopartijski sistem, balkansko miselnost itn. O tem je odločil plebiscit leta 1990.

 

V začetku Zahod ni imel pravega interesa za konec hladne vojne in za spreminjanje ravnotežja, ki ga je ta ustvarila. Sprva niso razumeli, da mora Slovenija, če hoče biti demokratična država, postati samostojna država. V Sloveniji pa mnogi niso mogli sprejeti drugega pogoja: da mora Slovenija, če hoče biti samostojna država, postati tudi demokratična država, sprejeti kapitalizem in evropske vrednote, vrniti krivično odvzeto premoženje in privatizirati gospodarstvo. Mnogi so takrat - tudi iz strahu pred Miloševićem - sprejeli samostojnost, vendar so hoteli ohraniti socializem. Pravzaprav ni šlo za socialistični sistem, ampak za ohranjanje t.i. pridobitev socializma. To so bili t.i. pridobitelji, ki so po osamosvojitvi začeli "vojno" z osamosvojitelji.

 

V začetku tega tisočletja, še posebej po odhodu Janeza Drnovška in ko so bila tehnična pogajanja za vstop že končana, je bilo videti, kot da je v EU mogoče obdržati pridobitve socializma, edina resna nevarnost pa je bilo članstvo v NATO, ki so ga imeli v jugoslovanskih časih za peklensko iznajdbo. Na referendumu leta 2003 so bili za EU vsi Slovenci, tudi tisti, ki so želeli nadaljevati po starem, za NATO (še vedno 2/3 volilnega telesa) pa so bili tisti, ki so vzeli Evropsko unijo resno. Mnogi smo vzeli Evropsko unijo resno in z veseljem. Slovenija se je vrnila v evropsko življenje, od koder je v znamenju navdušenih iluzij odšla pred stotimi leti. Pred stotimi leti smo se, v upanju, da bomo prišli do politične besede, iz prve lige preselili v drugo ligo. Upali smo, da bomo vodilni med slabšimi od sebe. To je bil jugo-exit.

 

Zgodovinarji ugotavljajo, da smo bili Slovenci nekoč manj razviti del Avstro-Ogrske, nakar smo postali najbolj razviti del - nerazvite - Jugoslavije. Samostojna država nam je ponudila nove možnosti in postali smo "najboljša učenka v razredu", celo "zgodba o uspehu". Leta 1997 smo se uvrstili v luksemburško šesterico (Ciper, Češka, Estonija, Madžarska, Poljska, Slovenija) in šele konec leta 1999 so nas v Helsinkih dohitele Bolgarija, Latvija, Litva, Malta, Romunija in Slovaška.

 

Danes zaostajamo za državami, ki so nekoč zaostajale za Slovenijo: glede uravnovešenih proračunov, verodostojnosti pravosodja, glede privatizacije, konkurenčnosti, tujih vlaganj ... Pred vrednotami, ki jih je prinesel konec hladne vojne, dajemo prednost vrednotam druge svetovne vojne. Bolj kot spravo častimo vojno! 80 ali celo 85% časa po letu 1990 najvišje položaje v državi zasedajo politiki t.i. levice, z eno besedo pridobitelji.

 

 

Bela knjiga o prihodnosti Evrope vsebuje nekaj zanimivih podatkov o Sloveniji in o EU:

 

1. Prvič govori o tem, da je Evropska unija nastala iz predstave o spravi in sodelovanju med zavezniki in nasprotniki;

 

2. Drugič govori o krčenju pomena Evrope v svetu;

 

3. Tretjič govori o neznatni obrambni moči Evropske unije;

 

4. Četrtič ugotavlja, da je Slovenija med državami EU na drugem mestu glede enakosti/egalitarnosti;

 

5. Petič ugotavlja, da bi morala EU, če hoče zavarovati svoj mednarodni položaj in napredovati kot skupnost, dosti bolj kot doslej sodelovati na področju obrambe in zunanje politike;

 

6. EU bi se morala odločneje zoperstaviti kriminalu, terorizmu, pranju denarja, tihotapljenju mamil itn;

 

7. Učinkovitost EU je povezana z večjo pozornostjo varnosti, migracijam, z evropsko mejno in obalno stražo, z ustanovitvijo obrambnega zavezništva;

 

8. Enotna EU bo imela evropska veleposlaništva in evropsko diplomacijo.

 

 

Iz vsega tega lahko sklepamo o dvojem: da je EU v resnici na razpotju, da ji primanjkuje pravih državnikov in resnične demokracije. (Reševanja tega problema se loteva osnutek nove evropske ustave, ki nastopa z imenom Ljubljanska pobuda, ki ji je uspelo prepričati tudi slovenskega predsednika Boruta Pahorja in še nekaj evropskih državnikov.) Poleg EU je v velikih težavah tudi Slovenija, saj ne dosega evropskih meril, ki so bila postavljena ob njenem vstopu oz. je zapravila dosežke iz preteklih časov. Gre za pomanjkljivosti pri temeljnih političnih vprašanjih (vrednote druge svetovne vojne namesto vrednot evropske sprave) in za zavračanje meritokracije; za velikanske probleme  na področju obrambe, privatizacije, pravosodja, šolstva itn.

 

Če se sprašujemo, ali Slovenija spada v "medsebojno najbolj povezani del evropske integracije", mora biti odgovor negativen. Bolj kot v Evropo in na Zahod nas vleče na Vzhod in v preteklost, pri čemer smo recimo pozabili, da so konec leta 1989 računi za elektriko v povprečnih slovenskih gospodinjstvih znašali okrog pol milijarde dinarjev.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Zdaj so tudi Ukrajinci dobili svojega Šarca, komika, ki je igral predsednika in postal predsednik
21
22.04.2019 23:59
Politika je lahko tudi drama, vendar ne more biti zgolj komedija. Včasih je veljalo, da je politika umetnost mogočega, potem pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
7
21.04.2019 18:16
Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Nič več meščanskih dram in kraljevskih kronik, le še družbeno obrobje in vojni rovi
4
21.04.2019 08:01
Taras Kermaunermi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,357
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 3,085
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,180
04/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,935
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,949
06/
Zdaj so tudi Ukrajinci dobili svojega Šarca, komika, ki je igral predsednika in postal predsednik
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,394
07/
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,306
08/
Slavnemu arhitektu Fabianiju bi anonimni inkvizitorji odvzeli posthumni naziv Častni občan, ker naj bi bil fašist!?
Uredništvo, Jožef Švagelj
Ogledov: 1,193
09/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,711
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 963