Komentar

O "exitih": Bolj kot v Evropo in na Zahod nas vleče na Vzhod in v preteklost

Glede prihodnosti Evropske unije in Slovenije obstajata dve bistveni vprašanji, in sicer, (1) ali je Evropska unija primerno okolje za Slovenijo, ter (2) ali je Slovenija primerna (dostojna) članica Evropske junije?

16.06.2017 18:26
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Slovenija   EU   Jugoslavija   hladna vojna   NATO

Foto: arhiv portal+

Danes zaostajamo za državami, ki so nekoč zaostajale za Slovenijo.

Zunanjo politiko Demosove in tudi Drnovškove vlade lahko povzamemo z enim stavkom: zapustiti hočemo Jugoslavijo, da bi lahko vstopili v Evropsko unijo, in to direktno iz Ljubljane, ne preko Beograda! Najmanj, kar lahko rečemo o Jugoslaviji - o kateri danes krožijo vse mogoče izmišljene in celo romantične zgodbe -, je to, da ni niti  hotela niti mogla postati članica EU, ker članstvo, kot so pokazali primeri Grčije, Španije in Portugalske, ni bilo združljivo z diktaturo, enopartijskim sistemom ali socializmom. Če smo hoteli postati člani EU, smo se morali osamosvojiti, zapustiti socializem, enopartijski sistem, balkansko miselnost itn. O tem je odločil plebiscit leta 1990.

 

V začetku Zahod ni imel pravega interesa za konec hladne vojne in za spreminjanje ravnotežja, ki ga je ta ustvarila. Sprva niso razumeli, da mora Slovenija, če hoče biti demokratična država, postati samostojna država. V Sloveniji pa mnogi niso mogli sprejeti drugega pogoja: da mora Slovenija, če hoče biti samostojna država, postati tudi demokratična država, sprejeti kapitalizem in evropske vrednote, vrniti krivično odvzeto premoženje in privatizirati gospodarstvo. Mnogi so takrat - tudi iz strahu pred Miloševićem - sprejeli samostojnost, vendar so hoteli ohraniti socializem. Pravzaprav ni šlo za socialistični sistem, ampak za ohranjanje t.i. pridobitev socializma. To so bili t.i. pridobitelji, ki so po osamosvojitvi začeli "vojno" z osamosvojitelji.

 

V začetku tega tisočletja, še posebej po odhodu Janeza Drnovška in ko so bila tehnična pogajanja za vstop že končana, je bilo videti, kot da je v EU mogoče obdržati pridobitve socializma, edina resna nevarnost pa je bilo članstvo v NATO, ki so ga imeli v jugoslovanskih časih za peklensko iznajdbo. Na referendumu leta 2003 so bili za EU vsi Slovenci, tudi tisti, ki so želeli nadaljevati po starem, za NATO (še vedno 2/3 volilnega telesa) pa so bili tisti, ki so vzeli Evropsko unijo resno. Mnogi smo vzeli Evropsko unijo resno in z veseljem. Slovenija se je vrnila v evropsko življenje, od koder je v znamenju navdušenih iluzij odšla pred stotimi leti. Pred stotimi leti smo se, v upanju, da bomo prišli do politične besede, iz prve lige preselili v drugo ligo. Upali smo, da bomo vodilni med slabšimi od sebe. To je bil jugo-exit.

 

Zgodovinarji ugotavljajo, da smo bili Slovenci nekoč manj razviti del Avstro-Ogrske, nakar smo postali najbolj razviti del - nerazvite - Jugoslavije. Samostojna država nam je ponudila nove možnosti in postali smo "najboljša učenka v razredu", celo "zgodba o uspehu". Leta 1997 smo se uvrstili v luksemburško šesterico (Ciper, Češka, Estonija, Madžarska, Poljska, Slovenija) in šele konec leta 1999 so nas v Helsinkih dohitele Bolgarija, Latvija, Litva, Malta, Romunija in Slovaška.

 

Danes zaostajamo za državami, ki so nekoč zaostajale za Slovenijo: glede uravnovešenih proračunov, verodostojnosti pravosodja, glede privatizacije, konkurenčnosti, tujih vlaganj ... Pred vrednotami, ki jih je prinesel konec hladne vojne, dajemo prednost vrednotam druge svetovne vojne. Bolj kot spravo častimo vojno! 80 ali celo 85% časa po letu 1990 najvišje položaje v državi zasedajo politiki t.i. levice, z eno besedo pridobitelji.

 

 

Bela knjiga o prihodnosti Evrope vsebuje nekaj zanimivih podatkov o Sloveniji in o EU:

 

1. Prvič govori o tem, da je Evropska unija nastala iz predstave o spravi in sodelovanju med zavezniki in nasprotniki;

 

2. Drugič govori o krčenju pomena Evrope v svetu;

 

3. Tretjič govori o neznatni obrambni moči Evropske unije;

 

4. Četrtič ugotavlja, da je Slovenija med državami EU na drugem mestu glede enakosti/egalitarnosti;

 

5. Petič ugotavlja, da bi morala EU, če hoče zavarovati svoj mednarodni položaj in napredovati kot skupnost, dosti bolj kot doslej sodelovati na področju obrambe in zunanje politike;

 

6. EU bi se morala odločneje zoperstaviti kriminalu, terorizmu, pranju denarja, tihotapljenju mamil itn;

 

7. Učinkovitost EU je povezana z večjo pozornostjo varnosti, migracijam, z evropsko mejno in obalno stražo, z ustanovitvijo obrambnega zavezništva;

 

8. Enotna EU bo imela evropska veleposlaništva in evropsko diplomacijo.

 

 

Iz vsega tega lahko sklepamo o dvojem: da je EU v resnici na razpotju, da ji primanjkuje pravih državnikov in resnične demokracije. (Reševanja tega problema se loteva osnutek nove evropske ustave, ki nastopa z imenom Ljubljanska pobuda, ki ji je uspelo prepričati tudi slovenskega predsednika Boruta Pahorja in še nekaj evropskih državnikov.) Poleg EU je v velikih težavah tudi Slovenija, saj ne dosega evropskih meril, ki so bila postavljena ob njenem vstopu oz. je zapravila dosežke iz preteklih časov. Gre za pomanjkljivosti pri temeljnih političnih vprašanjih (vrednote druge svetovne vojne namesto vrednot evropske sprave) in za zavračanje meritokracije; za velikanske probleme  na področju obrambe, privatizacije, pravosodja, šolstva itn.

 

Če se sprašujemo, ali Slovenija spada v "medsebojno najbolj povezani del evropske integracije", mora biti odgovor negativen. Bolj kot v Evropo in na Zahod nas vleče na Vzhod in v preteklost, pri čemer smo recimo pozabili, da so konec leta 1989 računi za elektriko v povprečnih slovenskih gospodinjstvih znašali okrog pol milijarde dinarjev.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,471
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,344
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,710
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,283
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,171
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 982
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,166
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,113
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,017
10/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,137