Komentar

O "exitih": Bolj kot v Evropo in na Zahod nas vleče na Vzhod in v preteklost

Glede prihodnosti Evropske unije in Slovenije obstajata dve bistveni vprašanji, in sicer, (1) ali je Evropska unija primerno okolje za Slovenijo, ter (2) ali je Slovenija primerna (dostojna) članica Evropske junije?

16.06.2017 18:26
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Slovenija   EU   Jugoslavija   hladna vojna   NATO

Foto: arhiv portal+

Danes zaostajamo za državami, ki so nekoč zaostajale za Slovenijo.

Zunanjo politiko Demosove in tudi Drnovškove vlade lahko povzamemo z enim stavkom: zapustiti hočemo Jugoslavijo, da bi lahko vstopili v Evropsko unijo, in to direktno iz Ljubljane, ne preko Beograda! Najmanj, kar lahko rečemo o Jugoslaviji - o kateri danes krožijo vse mogoče izmišljene in celo romantične zgodbe -, je to, da ni niti  hotela niti mogla postati članica EU, ker članstvo, kot so pokazali primeri Grčije, Španije in Portugalske, ni bilo združljivo z diktaturo, enopartijskim sistemom ali socializmom. Če smo hoteli postati člani EU, smo se morali osamosvojiti, zapustiti socializem, enopartijski sistem, balkansko miselnost itn. O tem je odločil plebiscit leta 1990.

 

V začetku Zahod ni imel pravega interesa za konec hladne vojne in za spreminjanje ravnotežja, ki ga je ta ustvarila. Sprva niso razumeli, da mora Slovenija, če hoče biti demokratična država, postati samostojna država. V Sloveniji pa mnogi niso mogli sprejeti drugega pogoja: da mora Slovenija, če hoče biti samostojna država, postati tudi demokratična država, sprejeti kapitalizem in evropske vrednote, vrniti krivično odvzeto premoženje in privatizirati gospodarstvo. Mnogi so takrat - tudi iz strahu pred Miloševićem - sprejeli samostojnost, vendar so hoteli ohraniti socializem. Pravzaprav ni šlo za socialistični sistem, ampak za ohranjanje t.i. pridobitev socializma. To so bili t.i. pridobitelji, ki so po osamosvojitvi začeli "vojno" z osamosvojitelji.

 

V začetku tega tisočletja, še posebej po odhodu Janeza Drnovška in ko so bila tehnična pogajanja za vstop že končana, je bilo videti, kot da je v EU mogoče obdržati pridobitve socializma, edina resna nevarnost pa je bilo članstvo v NATO, ki so ga imeli v jugoslovanskih časih za peklensko iznajdbo. Na referendumu leta 2003 so bili za EU vsi Slovenci, tudi tisti, ki so želeli nadaljevati po starem, za NATO (še vedno 2/3 volilnega telesa) pa so bili tisti, ki so vzeli Evropsko unijo resno. Mnogi smo vzeli Evropsko unijo resno in z veseljem. Slovenija se je vrnila v evropsko življenje, od koder je v znamenju navdušenih iluzij odšla pred stotimi leti. Pred stotimi leti smo se, v upanju, da bomo prišli do politične besede, iz prve lige preselili v drugo ligo. Upali smo, da bomo vodilni med slabšimi od sebe. To je bil jugo-exit.

 

Zgodovinarji ugotavljajo, da smo bili Slovenci nekoč manj razviti del Avstro-Ogrske, nakar smo postali najbolj razviti del - nerazvite - Jugoslavije. Samostojna država nam je ponudila nove možnosti in postali smo "najboljša učenka v razredu", celo "zgodba o uspehu". Leta 1997 smo se uvrstili v luksemburško šesterico (Ciper, Češka, Estonija, Madžarska, Poljska, Slovenija) in šele konec leta 1999 so nas v Helsinkih dohitele Bolgarija, Latvija, Litva, Malta, Romunija in Slovaška.

 

Danes zaostajamo za državami, ki so nekoč zaostajale za Slovenijo: glede uravnovešenih proračunov, verodostojnosti pravosodja, glede privatizacije, konkurenčnosti, tujih vlaganj ... Pred vrednotami, ki jih je prinesel konec hladne vojne, dajemo prednost vrednotam druge svetovne vojne. Bolj kot spravo častimo vojno! 80 ali celo 85% časa po letu 1990 najvišje položaje v državi zasedajo politiki t.i. levice, z eno besedo pridobitelji.

 

 

Bela knjiga o prihodnosti Evrope vsebuje nekaj zanimivih podatkov o Sloveniji in o EU:

 

1. Prvič govori o tem, da je Evropska unija nastala iz predstave o spravi in sodelovanju med zavezniki in nasprotniki;

 

2. Drugič govori o krčenju pomena Evrope v svetu;

 

3. Tretjič govori o neznatni obrambni moči Evropske unije;

 

4. Četrtič ugotavlja, da je Slovenija med državami EU na drugem mestu glede enakosti/egalitarnosti;

 

5. Petič ugotavlja, da bi morala EU, če hoče zavarovati svoj mednarodni položaj in napredovati kot skupnost, dosti bolj kot doslej sodelovati na področju obrambe in zunanje politike;

 

6. EU bi se morala odločneje zoperstaviti kriminalu, terorizmu, pranju denarja, tihotapljenju mamil itn;

 

7. Učinkovitost EU je povezana z večjo pozornostjo varnosti, migracijam, z evropsko mejno in obalno stražo, z ustanovitvijo obrambnega zavezništva;

 

8. Enotna EU bo imela evropska veleposlaništva in evropsko diplomacijo.

 

 

Iz vsega tega lahko sklepamo o dvojem: da je EU v resnici na razpotju, da ji primanjkuje pravih državnikov in resnične demokracije. (Reševanja tega problema se loteva osnutek nove evropske ustave, ki nastopa z imenom Ljubljanska pobuda, ki ji je uspelo prepričati tudi slovenskega predsednika Boruta Pahorja in še nekaj evropskih državnikov.) Poleg EU je v velikih težavah tudi Slovenija, saj ne dosega evropskih meril, ki so bila postavljena ob njenem vstopu oz. je zapravila dosežke iz preteklih časov. Gre za pomanjkljivosti pri temeljnih političnih vprašanjih (vrednote druge svetovne vojne namesto vrednot evropske sprave) in za zavračanje meritokracije; za velikanske probleme  na področju obrambe, privatizacije, pravosodja, šolstva itn.

 

Če se sprašujemo, ali Slovenija spada v "medsebojno najbolj povezani del evropske integracije", mora biti odgovor negativen. Bolj kot v Evropo in na Zahod nas vleče na Vzhod in v preteklost, pri čemer smo recimo pozabili, da so konec leta 1989 računi za elektriko v povprečnih slovenskih gospodinjstvih znašali okrog pol milijarde dinarjev.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Skušnjave pred velikonočnimi prazniki: Koronavirus, vladavina strahu in terorja
6
08.04.2020 12:00
Pred nami sta dva velika praznika, ki sta oba tudi potencialno zelo rizična prav zaradi navade, da se v teh dneh zbiramo s ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Koronavirus in teorija črnega laboda
4
07.04.2020 21:30
Se bo po koncu pandemije kaj spremenilo? Bomo spoznali vrednost lokalnih trgovin in industrije, čeprav bo morda nekoliko dražja? ... Več.
Piše: Keith Miles
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
6
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
16
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 3,129
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,900
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,136
04/
Koronavirus in teorija črnega laboda
Keith Miles
Ogledov: 1,140
05/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,314
06/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,906
07/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 1,217
08/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,057
09/
Epidemija in občinske meje: Zakaj je problem, če gre nekdo iz Trzina v Domžale, ne pa tudi, če gre iz Šiške v Sostro?
Bine Kordež
Ogledov: 916
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,931