Komentar

O "exitih": Bolj kot v Evropo in na Zahod nas vleče na Vzhod in v preteklost

Glede prihodnosti Evropske unije in Slovenije obstajata dve bistveni vprašanji, in sicer, (1) ali je Evropska unija primerno okolje za Slovenijo, ter (2) ali je Slovenija primerna (dostojna) članica Evropske junije?

16.06.2017 18:26
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Slovenija   EU   Jugoslavija   hladna vojna   NATO

Foto: arhiv portal+

Danes zaostajamo za državami, ki so nekoč zaostajale za Slovenijo.

Zunanjo politiko Demosove in tudi Drnovškove vlade lahko povzamemo z enim stavkom: zapustiti hočemo Jugoslavijo, da bi lahko vstopili v Evropsko unijo, in to direktno iz Ljubljane, ne preko Beograda! Najmanj, kar lahko rečemo o Jugoslaviji - o kateri danes krožijo vse mogoče izmišljene in celo romantične zgodbe -, je to, da ni niti  hotela niti mogla postati članica EU, ker članstvo, kot so pokazali primeri Grčije, Španije in Portugalske, ni bilo združljivo z diktaturo, enopartijskim sistemom ali socializmom. Če smo hoteli postati člani EU, smo se morali osamosvojiti, zapustiti socializem, enopartijski sistem, balkansko miselnost itn. O tem je odločil plebiscit leta 1990.

 

V začetku Zahod ni imel pravega interesa za konec hladne vojne in za spreminjanje ravnotežja, ki ga je ta ustvarila. Sprva niso razumeli, da mora Slovenija, če hoče biti demokratična država, postati samostojna država. V Sloveniji pa mnogi niso mogli sprejeti drugega pogoja: da mora Slovenija, če hoče biti samostojna država, postati tudi demokratična država, sprejeti kapitalizem in evropske vrednote, vrniti krivično odvzeto premoženje in privatizirati gospodarstvo. Mnogi so takrat - tudi iz strahu pred Miloševićem - sprejeli samostojnost, vendar so hoteli ohraniti socializem. Pravzaprav ni šlo za socialistični sistem, ampak za ohranjanje t.i. pridobitev socializma. To so bili t.i. pridobitelji, ki so po osamosvojitvi začeli "vojno" z osamosvojitelji.

 

V začetku tega tisočletja, še posebej po odhodu Janeza Drnovška in ko so bila tehnična pogajanja za vstop že končana, je bilo videti, kot da je v EU mogoče obdržati pridobitve socializma, edina resna nevarnost pa je bilo članstvo v NATO, ki so ga imeli v jugoslovanskih časih za peklensko iznajdbo. Na referendumu leta 2003 so bili za EU vsi Slovenci, tudi tisti, ki so želeli nadaljevati po starem, za NATO (še vedno 2/3 volilnega telesa) pa so bili tisti, ki so vzeli Evropsko unijo resno. Mnogi smo vzeli Evropsko unijo resno in z veseljem. Slovenija se je vrnila v evropsko življenje, od koder je v znamenju navdušenih iluzij odšla pred stotimi leti. Pred stotimi leti smo se, v upanju, da bomo prišli do politične besede, iz prve lige preselili v drugo ligo. Upali smo, da bomo vodilni med slabšimi od sebe. To je bil jugo-exit.

 

Zgodovinarji ugotavljajo, da smo bili Slovenci nekoč manj razviti del Avstro-Ogrske, nakar smo postali najbolj razviti del - nerazvite - Jugoslavije. Samostojna država nam je ponudila nove možnosti in postali smo "najboljša učenka v razredu", celo "zgodba o uspehu". Leta 1997 smo se uvrstili v luksemburško šesterico (Ciper, Češka, Estonija, Madžarska, Poljska, Slovenija) in šele konec leta 1999 so nas v Helsinkih dohitele Bolgarija, Latvija, Litva, Malta, Romunija in Slovaška.

 

Danes zaostajamo za državami, ki so nekoč zaostajale za Slovenijo: glede uravnovešenih proračunov, verodostojnosti pravosodja, glede privatizacije, konkurenčnosti, tujih vlaganj ... Pred vrednotami, ki jih je prinesel konec hladne vojne, dajemo prednost vrednotam druge svetovne vojne. Bolj kot spravo častimo vojno! 80 ali celo 85% časa po letu 1990 najvišje položaje v državi zasedajo politiki t.i. levice, z eno besedo pridobitelji.

 

 

Bela knjiga o prihodnosti Evrope vsebuje nekaj zanimivih podatkov o Sloveniji in o EU:

 

1. Prvič govori o tem, da je Evropska unija nastala iz predstave o spravi in sodelovanju med zavezniki in nasprotniki;

 

2. Drugič govori o krčenju pomena Evrope v svetu;

 

3. Tretjič govori o neznatni obrambni moči Evropske unije;

 

4. Četrtič ugotavlja, da je Slovenija med državami EU na drugem mestu glede enakosti/egalitarnosti;

 

5. Petič ugotavlja, da bi morala EU, če hoče zavarovati svoj mednarodni položaj in napredovati kot skupnost, dosti bolj kot doslej sodelovati na področju obrambe in zunanje politike;

 

6. EU bi se morala odločneje zoperstaviti kriminalu, terorizmu, pranju denarja, tihotapljenju mamil itn;

 

7. Učinkovitost EU je povezana z večjo pozornostjo varnosti, migracijam, z evropsko mejno in obalno stražo, z ustanovitvijo obrambnega zavezništva;

 

8. Enotna EU bo imela evropska veleposlaništva in evropsko diplomacijo.

 

 

Iz vsega tega lahko sklepamo o dvojem: da je EU v resnici na razpotju, da ji primanjkuje pravih državnikov in resnične demokracije. (Reševanja tega problema se loteva osnutek nove evropske ustave, ki nastopa z imenom Ljubljanska pobuda, ki ji je uspelo prepričati tudi slovenskega predsednika Boruta Pahorja in še nekaj evropskih državnikov.) Poleg EU je v velikih težavah tudi Slovenija, saj ne dosega evropskih meril, ki so bila postavljena ob njenem vstopu oz. je zapravila dosežke iz preteklih časov. Gre za pomanjkljivosti pri temeljnih političnih vprašanjih (vrednote druge svetovne vojne namesto vrednot evropske sprave) in za zavračanje meritokracije; za velikanske probleme  na področju obrambe, privatizacije, pravosodja, šolstva itn.

 

Če se sprašujemo, ali Slovenija spada v "medsebojno najbolj povezani del evropske integracije", mora biti odgovor negativen. Bolj kot v Evropo in na Zahod nas vleče na Vzhod in v preteklost, pri čemer smo recimo pozabili, da so konec leta 1989 računi za elektriko v povprečnih slovenskih gospodinjstvih znašali okrog pol milijarde dinarjev.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Bolj kot sem v sebi, bolj izgubljam svet okrog sebe
3
15.12.2019 02:24
Kazimir Malevič pri razlagi ekonomije ni upošteval konkurence, ne sovraštva nasprotnikov. Sovraštvo pa je večno zakoreninjeno v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
15
12.12.2019 20:00
Za dobršen del slovenske javnosti jeJanez Drnovšeknajboljši predsednik vlade in utelešenje ideala uspešnega politika. ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
7
11.12.2019 21:00
Včeraj je imela avstralska zvezna država Novi Južni Wales enega najslabših dni v zgodovini. Dim je zatemnil mesto Sydney, ... Več.
Piše: Špela Adamič
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
31
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
9
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
Anuša Gaši
Ogledov: 2,998
02/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,670
03/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,810
04/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,445
05/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,488
06/
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
Špela Adamič
Ogledov: 981
07/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 814
08/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 800
09/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,759
10/
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
Dragan Živadinov
Ogledov: 527