Kaj se skriva v ozadju na prvi pogled nedologične zahteve ministrice za zdravje po odstopu generalnega in strokovne direktorice Kliničnega centra? Milojka Kolar Celarc je morda najbolj nesposobna ministrica za zdravje v zgodovini Slovenije, a je hkrati sposobna celo perfidnih in zvitih potez.
Redko se zgodi, da opazovalci in poznavalci razmer v slovenskem javnem zdravstvu ostanejo povsem brez besed, apatični in šokirani. Ko sem ob novici, da ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc zahteva glavi dveh vodilnih funkcionarjev Kliničnega centra, tj. generalnega direktorja Andraža Kopača in strokovne direktorice Marije Pfeifer, in sicer zaradi "neurejenih razmer" na Pediatriji, za insiderski komentar zaprosil nekaj znancev iz Kliničnega centra, sem od vsakega dobil zelo podoben odgovor: "Brez zamere, ampak ne morem več nič reči. Nisem sposoben. Sesul se nam je svet." Namesto da bi ministrica podprla - če se od nekoga na njenem položaju sploh lahko pričakuje, da bo komentiral razmere v enem od javnih zavodov oziroma bolnišnic - sedanje vodstvo UKC Ljubljana, ki v primeru Rajka Kende kljub (političnim) pritiskom vztraja pri njegovi razrešitvi, se je Kolar Celarčeva obrnila proti njemu. Obrnila se je proti vodstvu, ki ga je lani sama predlagala! Hkrati pa je dala s tem posredno prav Kendi in legalizirala njegovo omaro okostnjakov iz preteklosti.
Takšna poteza se bo laikom in nepoznavalcem razmer v zdravstvu zagotovo zdela hinavska, nenačelna in glede na preteklost vseh vpletenih tudi nepoštena, celo zarotniška. Kajti strokovni direktorici Kliničnega centra ne moremo ničesar očitati, glede na svoje predhodnike se zdi skorajda idealna oseba za to funkcijo. Pri Andražu Kopaču so stvari bolj zapletene, predvsem zaradi spornosti njegovega imenovanja za generalnega direktorja UKCL, pri čemer pa odgovornost za izvolitev prvenstveno nosijo tisti člani Sveta UKCL, ki so glasovali zanj. Zadeva je zdaj na sodišču in bi enkrat dobila epilog. A če odmislimo ta del, potem Kopaču v tem trenutku ne moremo očitati drugega, kot komunikacijske nespretnosti in pomanjkanja želje po javnem nastopanju (zaradi česar ustvarja vtis, da se izogiba javnosti, da se skriva, da je nesposoben ipd.).
Zakaj se je torej resorna ministrica, za katero mi je pred kratkim eden izmed njenih predhodnikov mimogrede navrgel, da je res najbolj nesposobna ministrica za zdravje v zgodovini Slovenije, odločila, da zabode nož v hrbet vodstvu Kliničnega centra, za katerega izvolitev si je celo sama prizadevala? Kaj se je zgodilo, da je Milojka Kolar Celarc v nekem trenutku nakazala namero, da žrtvuje dva vodilna funkcionarja in posredno zaščiti nekoga tretjega, okoli katerega se že več let kadijo afere in škandali, hkrati pa ni bil deležen še nobene sankcije?
No, to pomeni samo eno: da sta Kopač in Pfeiferjeva za Milojko Kolar Celarc pogrešljiva kadra, ki se jim je zaradi drugih interesov pripravljena odreči ne da bi trznila z očesom. To pa jo postavlja v povsem drugačno luč; gre pa za to, da se začnemo zavedati, da je nekdo, ki je nesposoben, po drugi strani lahko zelo prebrisan. Če vemo, da je Milojka Kolar Celarc takorekoč v tajnosti pripravljala Zakon o zdravniški službi, saj si ni želela njegove javne obravnave (v javni razpravi bi ga nasprotniki raztrgali), potem bo lažje razumeti bistveni del Milojkine ukane: predlog zakona po hitrem postopku, tik pred počitnicami je v proceduro državnega zbora vložila istočasno, ko je zagnala vik in krik okoli vodstva UKC Ljubljana. Zagotovo ni naključje, da je do tega prišlo isti dan. To pa z drugimi besedami pomeni, da je Kolarjeva precej bolj prebrisana ministrica in političarka, ki je ne bi smeli več podcenjevati.
Morda smo se ministrice doslej lotevali z napačnega konca, z napačnimi argumenti; je že res, da ji medijska kanonada nikoli ni prišla do živega, je že res, da je njena zaščita pri premierju Miru Cerarju še vedno trdna kot beton, toda obenem je res tudi to, da je Milojka Kolar Celarc za seboj puščala tudi sledi, ki prikazujejo širšo podobo njene tesne vpetosti v paradržavno omrežje. Zato bo očitno potrebno po dolgem času ponovno angažirati nekoga, ki ga bralci portala+ poznate pod imenom Kizo in ki se je doslej sistematično loteval tranzicijskih anomalij. Za Milojko Kolar Celarc bomo pripravili tranzicijski dosje in v njem razkrili vse, kar morate vedeti o tej ženski ...
P.S. Glede na izkušnje z ministrico za zdravje, predvsem pa glede na mizerne moralne standarde Cerarjeve vlade se mi zdi nemiselno poudarjati, da bi morala biti Milojka Kolar Celarc prva, ki bi ponudila odstop zaradi objektivne odgovornosti ... kar pa se seveda ne bo zgodilo, kajti napovedani kadrovski masaker v upravi UKCL je namenjen preusmerjanju pozornosti in utrjevanju položaja ministrice in vlade, ki si na vse kriplje prizadeva zdržati do prihodnjih volitev.