Komentar

Kuratorji branijo umetnost pred barbarizmi vseh vrst

Današnji komentar se mi je prelomil na dvoje. Omahnili sem v gledališki jašek gledališke dramaturgije. Vse preveč je v meni koncentracije o gledališki zavesti. Sem na Poljskem, v enem od središč evropske gledališke avantgarde, kjer so se v XX. stoletju izoblikovale izvrstne gledališke prakse okrog impresivnih imen in koordinat scenske umetnosti.

17.06.2017 21:28
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Marko Slodnjak   dramaturgija   gledališče   Harald Szeemann   Heiner Muller

Foto: arhiv Dela

Svet je nenehno množično ubijanje. Kako veste, da vsi tisti, ki stojijo v vrsti, da vstopijo v Evropo, ne stojijo v vrsti pogubljenja?

Poznan je zagotovo eno od tistih mest, ki poleg Krakova, Lodža in Varšave proizvaja s svojim obzorjem in s svojo kritičnostjo izvrstno gledališko dogodkovnost. Danes že razločno vidimo, kako se je tradicija poljske avantgarde sistematično prelila iz XX. v XXI. stoletje. Vmes pa se ni izgubila povezava med obema časoma, kar je značilnost provincialnih kultur. Poljska gledališka stvarnost XXI. stoletja je izoblikovala teoretska izhodišča za najnovejše materializacije, omogočila je nov gledališki poklic - kuratorja scenskih umetnosti. Sam opazujem oblikovanje novega gledališkega poklica že skoraj tri desetletja, toda njegovo dokončno obliko smo dobili šele v zadnjih petih letih.

 

Prva digresija: Svet je nenehno množično ubijanje. Kako veste, da vsi tisti, ki stojijo v vrsti, da vstopijo v Evropo, ne stojijo v vrsti pogubljenja? Konec digresije.

 

Izhodišča, ki vzpostavljajo poklic kuratorja - pozor! - vizualne umetnosti, ne še scenskih umetnosti, sem začel razumevati že zarana v mladosti, ko sem se srečal z delom umetnostnega zgodovinarja Haralda Szeemanna. Sploh pa ko sem v pogovoru z njim zelo hitro spoznal, da on poklica kuratorja ne omejuje samo na vizualno umetnost, temveč na vse zvrsti umetnosti. Harald Szeemann je bil izjemen umetniški generator strukturnih rešitev, ki jih je prenašal iz vizualne umetniške produkcije, v pojmovni inventar performativnih praks. Zelo hitro mi je postalo jasno, da se ta analogija ne more zgoditi s preprostim avtomatizmom. Čas treh desetletji je bil potreben, da se je izoblikoval nov poklic. Tudi iz Szeemannove karizme in njemu podobnih duhovnih avtoritet smo dobili nov poklic. Szeemann nam je dokazal, da je smisel viden v sistemu, pomen pa se mu izmika. Tako se je tudi v naslednji generaciji pojavila želja po oblikovanju novega gledališkega poklica.

 

Druga digresija: Takšno ali podbno funkcijo, kot sem jo doživljal pri Haraldu Szeemannu, sem doživljal mnogo prej z dramaturgom Markom Slodnjakom. Bil je bil več kot dramaturg, že proto kurator scenskih umetnosti. Toda zaporedje dogodkov mu je bilo nenaklonjeno. Vse se je zaključilo, še preden se je vzpostavil kot radikalno drugačen dramaturg. Konce digresije!

 

Tekst oblikujem v Poznanu na festivalu Malta.

 

Formalno je kurator skrbnik, varuh, pravni zastopnik, ki skrbi za pravice druge osebe ali določene ustanove. Toda globina pomena besede skrbnik v umetnosti zajema in ohranja posamične metafizične razsežnosti umetnine, da se lahko ta skozi čas umesti v različne pojmovne kontekste. Brez njih bi se lahko vsak, ki ima pet minut časa, izživljal nad lepimi strukturami. Kuratorji branijo umetnost pred barbarizmi vseh vrst. Spodbujajo in omogočajo nas s pomočjo različnih strokovnih znanj na različnih ravneh, da lahko mirne vesti vstopimo v neskončnost. V lepo neskončnost.

 

Kustos ohranja! Kurator spodbuja novo zgrajeno na izkušnji že obstoječega.

 

Ponovimo stotič: Nič ni neskončno, vse se da izračunati, samo dovolj dolgo življenje moramo imeti. Skrbnik scenskih umetnosti je za razliko od selektorjev ali umetniških vodji tisti človek, ki z umetnikom ohranja visoko raven razprave. Tako se ne more zgoditi, da ta ne spolzi na najnižjo raven. Imamo ali nimamo produkcijskega kapitala! Pospešuje razvoj gledališkega medija in razvija umetniške biografije, istočasno pa usklajuje z ostalimi kuratorji potencial duha časa v smeri humanističnih atributov. Z opazovanjem potencialnega konflikta oziroma drame in nasploh režima drame na metafizični ravni opravlja inovacije in intervencije. Teatralizira potencial konflikta. V njem sta združena vojna in milost do vseh in vsega, predvsem pa je neusmiljen do sebe.

 

Mrtva dramaturgija ubija živega duha! Bodisi vizualni ali gledališki kuratorji so najbolj živi ljudje, ki jih premore svet. Živijo v soglasju z vrhunskimi gledališkimi estetskimi merili civilizacije. Velikan evropskega gledališča Heiner Muller je v enem od svoji temljnih dramskih tekstov opazoval, skozi katero od telesnih odprtin človeku najbolj ustreza vstop v raj, v raj gledališke stvarnosti. Bodisi skozi usta, rit ali vagino! Če samo pogledamo kontinentalne državne ideologije in njihove voditelje, je več kot razvidno, da je to teritorij anusa! Muller pravi, da je ignoriranje katerekoli človeške odprtine - blasfemija. V tem je bazični konflikt med mišljenim in izgovorjenim. Ponovimo: gledališče je vse, kar je usmerjeno proti polašačnju in pogoltnosti. Zato tudi sam menim, da je potrebno do skrajnosti utrditi poklicno strukturo kuratorja scenskih umetnosti.

 

Digresiji sta tako postali nosilki preloma mojega danšnjega komentarja. Drugi kos posvečam čudežu Marka Slodnjaka. Drugače in v drugem času je bil Marko Slodnjak dramaturg gledališča, ki ni hotelo na noben način sprejeti njegovega repertoarja. Mladinsko gledališče v Ljubljani pa ga je brezkompromisno sprejelo. Predvsem je k umetnosti pristopal na skoraj nerazložjiv način. S principom medice hermenevtice. Umiranje in ubijanje. Z metodo poslušanja nas je opazoval, želel nas je razumeti in v našem imenu iskal odprtine, skozi kateri bomo vstopali v človeštvo. Nič pri Marku Slodnjaku ni bilo iz znotraj - navzven, vedno je to bilo od zunaj - navzven. Tako je zavaroval gledališko senzibilnost pred ideološkim izkoriščanjem. 

 

Vedno je treba biti daleč od človeka, ki ima oblast in moč, da ubija. Bodi blizu tistemu, ki ima moč, da sebe ubije. Marko mi je izrekel te misli na poti na Bled. Tako se ti ne bo treba več bati smrti. Za igralce je bil analitik, zato se je z njimi spuščal v njihove skrivne strasti. Nam, ki smo svoje življenje posvetili režimom delovanja, pa je formuliral formule in istočasno užival v našem euforičnem zaletu. Vseskozi je bil v soglasju z vrhunskimi estetskimi merili. Duh je ves v dramturgiji, mi je nekajkrat izrekel.

 

V njem in njemu podobnim se je akumuliralo toliko znanja o gledališki produkciji in smislu produkcije, da ga lahko danes mirno razširjamo. Hotel je razbremeniti apriorne zamisli o načinu vodenja gledališke skupine svobodomislenih ljudi. V umetniškem spominu skupnosti je uveljavljal idejo, da dramaturgija preglasi pomen. Dramaturgija je zapletena struktura, skozi katero intenzivno posegamo v smisle človeškega obstoja. Dramaturška dinamika proizvaja užitek abstraktne volje. Meso daje človeku, ne pa črvom. Zato ni vseeno, ali to imenujemo dramaturgija ali kuratorstvo.

 

Marko Slodnjak je bil sin svojega očeta, predvsem pa svoje matere. O oče, zakaj mi bog ni dal umreti v materinem telesu, da bi mi mati postala grob. Po definicij je materinščina tista, ki omogoča spoznavni odnos do realnosti, do sveta. Zato se ni nikoli hotel odreči ustni odprtini. Zagovarjal je eksplicitna teoretična načela, ki bi jih lahko danes brez zadržkov imenoval: bil je kurator scenskih umetnosti.

 

Dramaturgija inštrumentalizira človekovo potrebo po povezanosti z drugimi ljudmi. Dramaturgija je osrednja manifestacija živega in življenjske energije. Obvladamo sicer naravo, toda samo v svojih mislih in zgolj v svojih mislih. V bistvu pa smo podvrženi njeni prisili. Trenutki, ki naj nam povzdignejo duha, so usmerjeni v smisle, takrat nas kurator scenskih umetnosti spodbudi, da postanemo očividci. Ta, ki mi ni zla v življenju storil, me ne potrebuje! Predsvem kurator scenskih umetnosti ne dovoli, da bi izgubili smisel za ljubezen.

 

Marko Slodnjak je bil glas najobčutljivejšega v umetnosti. Zato je bil že zdavnaj v XX. stoletju skrbnik in varuh gledališča, ki se je prelilo v XXI. stoletje. Tukaj je med nami na gostovanju Republike Slovenije na Poljskem!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Veliko steklo in nadškof Alojzij Šuštar v vonju vanilije
4
07.06.2020 01:00
Najmanj tri izjemne situacije so se mi zgodile s tremi nadškofi v različnih časovnih obdobjih. Za lažje razumevanje umetnine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
24
06.06.2020 03:00
V zadnjih mesecih so vsi tuji mediji, ki so poročali o Sloveniji oziroma vladi Janeza Janše, to počeli izrazito negativno: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
7
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
26
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.435
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 4.191
03/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.551
04/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.252
05/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.154
06/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.913
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.200
08/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 6.076
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.762
10/
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.592