Komentar

In memoriam: Kako se spominjam Helmuta Kohla

Ob smrti dolgoletnega nemškega kanclerja, arhitekta nemške združitve in tesnega zagovornika francosko-nemške sprave Helmuta Kohla, smo za kratek In memoriam zaprosili našega komentatorja in nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ki je v osamosvojitvenih časih s Kohlom in tedanjim nemškim šefom diplomacije Genscherjem vzpostavil prijateljske odnose.

18.06.2017 11:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Helmut Kohl   Nemčija   Slovenija   priznanje   Dimitrij Rupel   Milan Kučan   Lojze Peterle   Evropska skupnost

Helmut Kohl je bil eden glavnih strategov, združena Nemčija in samostojna Slovenija pa sta bili dva pomembna rezultata konca hladne vojne.

Tretjega decembra 1991 sva predsednik Kučan in pisec teh vrstic v Bonnu obiskala nemškega kanclerja. Helmut Kohl je povedal približno tole: "Vi ste sedaj gotovo zadovoljni s situacijo, v kateri je Slovenija, saj se je vse končalo na način, kot ste si želeli. Moja ocena glede priznanja Slovenije in vprašanj, ki vas posebej zanimajo, se ni spremenila. Vi ste že dalj časa zunaj konfliktov in vaš položaj ni sporen. Še pred Božičem bomo sprejeli potrebne odločitve. Če ne bi bili zdaj pred sestankom v Maastrichtu, potem bi vas priznali že zdaj. Toda imamo dobre razloge zoper to, da bi o tej temi govorili pred Maastrichtom, ali da bi priznanje Slovenije in Hrvaške postalo sporna tema na tem sestanku. Težko bo dobiti za priznanje enotno odločitev ES, ker vse države še niso pripravljene zanj. Grki že ne bodo podprli priznanja, nekateri drugi se skrivajo za njihovim hrbtom. Toda treba je upoštevati, da je Mitsotakis v posebnem položaju."

 

"Za Nemce," je rekel Kohl, "sta bili ves čas pomembni dve nevarnosti, ki smo se jima poskušali izogniti. Prvič, nevarnost, da bi šli v priznanje sami, in drugič, da bi se znašli v kombinaciji, ki bi spominjala na leto 1941 (Italija, Madžarska, Avstrija, Bolgarija ...). Nekateri so si želeli, da bi storili prav to. Računamo, da bo v ES za takojšnje priznanje sedem do osem držav, nekaj držav pa bo tudi zunaj ES. Pravkar sem govoril s predsednikom švedske vlade in nameravam z njim še govoriti. Za priznanje bo najbrž tudi Beneluks."

 

Kancler je povedal, da ima še isti večer (v torek, 3. decembra) neformalno srečanje s francoskim predsednikom Mitterandom in da ga bo skušal prepričati. Kučan je povedal, da je nama že rekel, da Francozi ne bodo nasprotovali priznanju. Nato je kancler rekel, da je ob vsem važna tudi materialna pomoč. Britanskega predsednika vlade Johna Majorja je vprašal, koliko bo stalo sistematično uničevanje Hrvaške. Kancler je imel ob tem pikro pripombo: zanima ga, kako bodo porazdeljene evropske simpatije in solidarnost, ko bo šlo za materialna vprašanja. Nemčija vam bo pomagala, je rekel kancler. "Pomembno ni le priznanje, ampak je pomemben dan po priznanju! Ni naš interes, da se v vašem delu Evrope ustvari cona siromaštva. Ameriški kongres je zganjal velik hrup okrog baltskih držav, nato pa so odobrili 19 milijonov dolarjev pomoči." 

 

Kohlu smo predlagali, da bi naša vlada predložila nekatere gospodarske načrte, nato bi oblikovali nekakšno gospodarsko komisijo, ki bi to pregledala. Okrog teh predlogov se je pozneje zapletlo pri Lojzetu Peterletu, saj tega, kar je obljubil Milan Kučan, Peterletova vlada ni izpeljala. Najbrž so bile vmes strankarske ljubosumnosti, ki so se pozneje, ob padcu vlade, še zaostrile. Do takšne mere, da je menda Peterle svojim prijateljem v Nemčiji svetoval, naj s pomočjo počakajo, dokler ne pride spet na oblast krščanska demokracija.

 

Kohl je rekel, da je zanj slovenski problem rešen in da mu je žal, da tega ne more reči za Hrvaško. Tudjman ni poslušal nemških nasvetov. Kučan je citiral Carringtonovo televizijsko izjavo, da morajo biti pozornejši do Srbije, ker je primadona v jugoslovanski krizi. Kohl je rekel, da se lahko primadone ohranjajo v svojih vlogah toliko časa, dokler jih kdo financira, Srbija pa nima nikogar, ki bi jo financiral. Za slovo nam je Kohl rekel, naj se pripravimo na veselo božično praznovanje: "Priznanje seveda ni darilo, ampak rezultat vaše vztrajnosti in pametne politike. Če bi enako modro kot vi ravnali tudi drugi, ne bi zdaj bili v slepi ulici." Kohl je veliko govoril o prijateljstvu do Slovenije, sprejel je vabilo za obisk, na koncu pa je komentiral razne škandalozne pripombe o novi nemški dominaciji v Evropi. Rekel je tudi, da se mora Nemčija zaradi svoje moči paziti, da ne bi zbujala strahu; zato hoče biti trdno zasidrana v evropskih ustanovah, kot je recimo NATO.

 

16. decembra 1991 sem si v dnevnik zapisal: "Zunanji ministri ES so na sestanku v Bruslju sklepali o priznanju Slovenije in Hrvaške. Američani so pred tem pritisnili na zaveznike, naj nas ne priznajo, glavna smer njihovega napada pa je bil Bonn. V začetku decembra, ko sva bila s predsednikom Kučanom na obisku v Bonnu, naju je zvezni kancler Kohl opozoril na ta problem. Dejal je, da so združitev Nemčije sicer vsi pričakovali in bili pripravljeni pri njej tudi sodelovati, vendar so verjeli, da je to naloga za prihodnje rodove."

 

Helmut Kohl je bil eden glavnih strategov, združena Nemčija in samostojna Slovenija pa sta bili dva pomembna rezultata konca hladne vojne.

Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
8
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
3
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
13
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
11
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,546
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,872
03/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,935
04/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,627
05/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 2,140
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,715
07/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,376
08/
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,279
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,136
10/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,970