Komentar

In memoriam: Kako se spominjam Helmuta Kohla

Ob smrti dolgoletnega nemškega kanclerja, arhitekta nemške združitve in tesnega zagovornika francosko-nemške sprave Helmuta Kohla, smo za kratek In memoriam zaprosili našega komentatorja in nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ki je v osamosvojitvenih časih s Kohlom in tedanjim nemškim šefom diplomacije Genscherjem vzpostavil prijateljske odnose.

18.06.2017 11:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Helmut Kohl   Nemčija   Slovenija   priznanje   Dimitrij Rupel   Milan Kučan   Lojze Peterle   Evropska skupnost

Helmut Kohl je bil eden glavnih strategov, združena Nemčija in samostojna Slovenija pa sta bili dva pomembna rezultata konca hladne vojne.

Tretjega decembra 1991 sva predsednik Kučan in pisec teh vrstic v Bonnu obiskala nemškega kanclerja. Helmut Kohl je povedal približno tole: "Vi ste sedaj gotovo zadovoljni s situacijo, v kateri je Slovenija, saj se je vse končalo na način, kot ste si želeli. Moja ocena glede priznanja Slovenije in vprašanj, ki vas posebej zanimajo, se ni spremenila. Vi ste že dalj časa zunaj konfliktov in vaš položaj ni sporen. Še pred Božičem bomo sprejeli potrebne odločitve. Če ne bi bili zdaj pred sestankom v Maastrichtu, potem bi vas priznali že zdaj. Toda imamo dobre razloge zoper to, da bi o tej temi govorili pred Maastrichtom, ali da bi priznanje Slovenije in Hrvaške postalo sporna tema na tem sestanku. Težko bo dobiti za priznanje enotno odločitev ES, ker vse države še niso pripravljene zanj. Grki že ne bodo podprli priznanja, nekateri drugi se skrivajo za njihovim hrbtom. Toda treba je upoštevati, da je Mitsotakis v posebnem položaju."

 

"Za Nemce," je rekel Kohl, "sta bili ves čas pomembni dve nevarnosti, ki smo se jima poskušali izogniti. Prvič, nevarnost, da bi šli v priznanje sami, in drugič, da bi se znašli v kombinaciji, ki bi spominjala na leto 1941 (Italija, Madžarska, Avstrija, Bolgarija ...). Nekateri so si želeli, da bi storili prav to. Računamo, da bo v ES za takojšnje priznanje sedem do osem držav, nekaj držav pa bo tudi zunaj ES. Pravkar sem govoril s predsednikom švedske vlade in nameravam z njim še govoriti. Za priznanje bo najbrž tudi Beneluks."

 

Kancler je povedal, da ima še isti večer (v torek, 3. decembra) neformalno srečanje s francoskim predsednikom Mitterandom in da ga bo skušal prepričati. Kučan je povedal, da je nama že rekel, da Francozi ne bodo nasprotovali priznanju. Nato je kancler rekel, da je ob vsem važna tudi materialna pomoč. Britanskega predsednika vlade Johna Majorja je vprašal, koliko bo stalo sistematično uničevanje Hrvaške. Kancler je imel ob tem pikro pripombo: zanima ga, kako bodo porazdeljene evropske simpatije in solidarnost, ko bo šlo za materialna vprašanja. Nemčija vam bo pomagala, je rekel kancler. "Pomembno ni le priznanje, ampak je pomemben dan po priznanju! Ni naš interes, da se v vašem delu Evrope ustvari cona siromaštva. Ameriški kongres je zganjal velik hrup okrog baltskih držav, nato pa so odobrili 19 milijonov dolarjev pomoči." 

 

Kohlu smo predlagali, da bi naša vlada predložila nekatere gospodarske načrte, nato bi oblikovali nekakšno gospodarsko komisijo, ki bi to pregledala. Okrog teh predlogov se je pozneje zapletlo pri Lojzetu Peterletu, saj tega, kar je obljubil Milan Kučan, Peterletova vlada ni izpeljala. Najbrž so bile vmes strankarske ljubosumnosti, ki so se pozneje, ob padcu vlade, še zaostrile. Do takšne mere, da je menda Peterle svojim prijateljem v Nemčiji svetoval, naj s pomočjo počakajo, dokler ne pride spet na oblast krščanska demokracija.

 

Kohl je rekel, da je zanj slovenski problem rešen in da mu je žal, da tega ne more reči za Hrvaško. Tudjman ni poslušal nemških nasvetov. Kučan je citiral Carringtonovo televizijsko izjavo, da morajo biti pozornejši do Srbije, ker je primadona v jugoslovanski krizi. Kohl je rekel, da se lahko primadone ohranjajo v svojih vlogah toliko časa, dokler jih kdo financira, Srbija pa nima nikogar, ki bi jo financiral. Za slovo nam je Kohl rekel, naj se pripravimo na veselo božično praznovanje: "Priznanje seveda ni darilo, ampak rezultat vaše vztrajnosti in pametne politike. Če bi enako modro kot vi ravnali tudi drugi, ne bi zdaj bili v slepi ulici." Kohl je veliko govoril o prijateljstvu do Slovenije, sprejel je vabilo za obisk, na koncu pa je komentiral razne škandalozne pripombe o novi nemški dominaciji v Evropi. Rekel je tudi, da se mora Nemčija zaradi svoje moči paziti, da ne bi zbujala strahu; zato hoče biti trdno zasidrana v evropskih ustanovah, kot je recimo NATO.

 

16. decembra 1991 sem si v dnevnik zapisal: "Zunanji ministri ES so na sestanku v Bruslju sklepali o priznanju Slovenije in Hrvaške. Američani so pred tem pritisnili na zaveznike, naj nas ne priznajo, glavna smer njihovega napada pa je bil Bonn. V začetku decembra, ko sva bila s predsednikom Kučanom na obisku v Bonnu, naju je zvezni kancler Kohl opozoril na ta problem. Dejal je, da so združitev Nemčije sicer vsi pričakovali in bili pripravljeni pri njej tudi sodelovati, vendar so verjeli, da je to naloga za prihodnje rodove."

 

Helmut Kohl je bil eden glavnih strategov, združena Nemčija in samostojna Slovenija pa sta bili dva pomembna rezultata konca hladne vojne.

Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
7
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.143
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.890
03/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 3.791
04/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.209
05/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.892
06/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.177
07/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.771
08/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.036
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.662
10/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.547