Komentar

In memoriam: Kako se spominjam Helmuta Kohla

Ob smrti dolgoletnega nemškega kanclerja, arhitekta nemške združitve in tesnega zagovornika francosko-nemške sprave Helmuta Kohla, smo za kratek In memoriam zaprosili našega komentatorja in nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ki je v osamosvojitvenih časih s Kohlom in tedanjim nemškim šefom diplomacije Genscherjem vzpostavil prijateljske odnose.

18.06.2017 11:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Helmut Kohl   Nemčija   Slovenija   priznanje   Dimitrij Rupel   Milan Kučan   Lojze Peterle   Evropska skupnost

Helmut Kohl je bil eden glavnih strategov, združena Nemčija in samostojna Slovenija pa sta bili dva pomembna rezultata konca hladne vojne.

Tretjega decembra 1991 sva predsednik Kučan in pisec teh vrstic v Bonnu obiskala nemškega kanclerja. Helmut Kohl je povedal približno tole: "Vi ste sedaj gotovo zadovoljni s situacijo, v kateri je Slovenija, saj se je vse končalo na način, kot ste si želeli. Moja ocena glede priznanja Slovenije in vprašanj, ki vas posebej zanimajo, se ni spremenila. Vi ste že dalj časa zunaj konfliktov in vaš položaj ni sporen. Še pred Božičem bomo sprejeli potrebne odločitve. Če ne bi bili zdaj pred sestankom v Maastrichtu, potem bi vas priznali že zdaj. Toda imamo dobre razloge zoper to, da bi o tej temi govorili pred Maastrichtom, ali da bi priznanje Slovenije in Hrvaške postalo sporna tema na tem sestanku. Težko bo dobiti za priznanje enotno odločitev ES, ker vse države še niso pripravljene zanj. Grki že ne bodo podprli priznanja, nekateri drugi se skrivajo za njihovim hrbtom. Toda treba je upoštevati, da je Mitsotakis v posebnem položaju."

 

"Za Nemce," je rekel Kohl, "sta bili ves čas pomembni dve nevarnosti, ki smo se jima poskušali izogniti. Prvič, nevarnost, da bi šli v priznanje sami, in drugič, da bi se znašli v kombinaciji, ki bi spominjala na leto 1941 (Italija, Madžarska, Avstrija, Bolgarija ...). Nekateri so si želeli, da bi storili prav to. Računamo, da bo v ES za takojšnje priznanje sedem do osem držav, nekaj držav pa bo tudi zunaj ES. Pravkar sem govoril s predsednikom švedske vlade in nameravam z njim še govoriti. Za priznanje bo najbrž tudi Beneluks."

 

Kancler je povedal, da ima še isti večer (v torek, 3. decembra) neformalno srečanje s francoskim predsednikom Mitterandom in da ga bo skušal prepričati. Kučan je povedal, da je nama že rekel, da Francozi ne bodo nasprotovali priznanju. Nato je kancler rekel, da je ob vsem važna tudi materialna pomoč. Britanskega predsednika vlade Johna Majorja je vprašal, koliko bo stalo sistematično uničevanje Hrvaške. Kancler je imel ob tem pikro pripombo: zanima ga, kako bodo porazdeljene evropske simpatije in solidarnost, ko bo šlo za materialna vprašanja. Nemčija vam bo pomagala, je rekel kancler. "Pomembno ni le priznanje, ampak je pomemben dan po priznanju! Ni naš interes, da se v vašem delu Evrope ustvari cona siromaštva. Ameriški kongres je zganjal velik hrup okrog baltskih držav, nato pa so odobrili 19 milijonov dolarjev pomoči." 

 

Kohlu smo predlagali, da bi naša vlada predložila nekatere gospodarske načrte, nato bi oblikovali nekakšno gospodarsko komisijo, ki bi to pregledala. Okrog teh predlogov se je pozneje zapletlo pri Lojzetu Peterletu, saj tega, kar je obljubil Milan Kučan, Peterletova vlada ni izpeljala. Najbrž so bile vmes strankarske ljubosumnosti, ki so se pozneje, ob padcu vlade, še zaostrile. Do takšne mere, da je menda Peterle svojim prijateljem v Nemčiji svetoval, naj s pomočjo počakajo, dokler ne pride spet na oblast krščanska demokracija.

 

Kohl je rekel, da je zanj slovenski problem rešen in da mu je žal, da tega ne more reči za Hrvaško. Tudjman ni poslušal nemških nasvetov. Kučan je citiral Carringtonovo televizijsko izjavo, da morajo biti pozornejši do Srbije, ker je primadona v jugoslovanski krizi. Kohl je rekel, da se lahko primadone ohranjajo v svojih vlogah toliko časa, dokler jih kdo financira, Srbija pa nima nikogar, ki bi jo financiral. Za slovo nam je Kohl rekel, naj se pripravimo na veselo božično praznovanje: "Priznanje seveda ni darilo, ampak rezultat vaše vztrajnosti in pametne politike. Če bi enako modro kot vi ravnali tudi drugi, ne bi zdaj bili v slepi ulici." Kohl je veliko govoril o prijateljstvu do Slovenije, sprejel je vabilo za obisk, na koncu pa je komentiral razne škandalozne pripombe o novi nemški dominaciji v Evropi. Rekel je tudi, da se mora Nemčija zaradi svoje moči paziti, da ne bi zbujala strahu; zato hoče biti trdno zasidrana v evropskih ustanovah, kot je recimo NATO.

 

16. decembra 1991 sem si v dnevnik zapisal: "Zunanji ministri ES so na sestanku v Bruslju sklepali o priznanju Slovenije in Hrvaške. Američani so pred tem pritisnili na zaveznike, naj nas ne priznajo, glavna smer njihovega napada pa je bil Bonn. V začetku decembra, ko sva bila s predsednikom Kučanom na obisku v Bonnu, naju je zvezni kancler Kohl opozoril na ta problem. Dejal je, da so združitev Nemčije sicer vsi pričakovali in bili pripravljeni pri njej tudi sodelovati, vendar so verjeli, da je to naloga za prihodnje rodove."

 

Helmut Kohl je bil eden glavnih strategov, združena Nemčija in samostojna Slovenija pa sta bili dva pomembna rezultata konca hladne vojne.

70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 1,691
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 1,955
03/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,251
04/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,180
05/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,687
06/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,957
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,343
08/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,359
09/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,158
10/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,442