Pred nemško obalo se iz t.im. Überlebensradarja nemške obalne straže zasliši klic na pomoč kapitana angleške ladje: "Mayday, mayday, hello, can you hear us, can you hear us? Man, we are sinking, we are sinking." Pripravnik nemške obalne straže s tresočim glasom odgovori v nemški angleščini: "Hello. This is the German Coastguard." Angleški kapitan ponovi: "Man, we are sinking, we are sinking!" Nato se povezava prekine - lahko si predstavljamo zakaj. Nemški pripravnik odgovori: "What are you thinking about?"

Besede sem si sposodil iz znane reklame, še bolj znane mednarodne šole tujih jezikov - Berlitz - ki si jo lahko ogledate na tej povezavi. Reklama se konča z besedami: "Improve your English." Reklamo bi si v zvezi z žilnimi opornicami morala nujno ogledati trenutna ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in tisti zaposleni, ki so na Ministrstvu za zdravje in Ministrstvu za javno upravo zadolženi za pripravo in izpeljavo centralnega javnega razpisa za zloglasne žilne opornice. Morda bi se kdo od njih moral tudi oglasiti pri Berlitzu in slediti njihovim priporočilom iz reklame, ali pač? Zakaj?

Zgodba z žilnimi opornicami se vleče kot jara kača. Ne zato, ker bi bila zapletena. Pač pa zato, ker v tem eklatantnem primeru organiziranega kriminala in korupcije v zdravstvu tisti, ki bi že zdavnaj morali odreagirati, ali pa kadarkoli vmes, ali pa nedavno, ali pa recimo danes - niso in še danes ne. Ker očitno ne smejo. V čem je trik? Žilne opornice resda rešujejo življenja bolnikov z zožitvami srčnih žil, vendar pa v socialističnem sistemu slovenskega zdravstva rešujejo tudi problem pomanjkanja vil, motornih čolnov, jadrnic, vikendic na hrvaški obali in še česa tistih kolegov, ki se v primitivni in brutalni bitki, katere motor ni stroka pač pa svetlikanje in žvenketanje provizij, priborijo do mest, na katerih lahko odločajo o ceni, prirejajo javne razpise in vstavljajo žilne opornice ter drugih v prehranjevalni verigi, kot se je nekdo že slikovito izrazil na portalu+, ki pri rabotah sodelujejo še danes. Kot se vedno bolj izkazuje na parlamentarni preiskovalni komisiji gospe Jelke Godec, kjer primer korupcije v primeru žilnih opornic prikazuje vso globino in širino bede duha genialcev, ki so si zamislili ta poslovni model dogovorne balkanske ekonomije v zdravstvu, v času neuspele slovenske tranzicije.

Da pri nabavi žilnih opornic nekaj hudo smrdi, sem prvič opazil med izobraževanjem iz intervencijske kardiologije pri kolegih in prijateljih v Krakovu na Poljskem, leta 2010. Ko smo med posegi poleg strokovnih tem paberkovali tudi o manj strokovnih, je beseda nanesla tudi na cene žilnih opornic. Ugotovil sem, da so enake žilne opornice, istih proizvajalcev kot jih je kupoval in smo jih uporabljali tudi v UKC Ljubljana, bile takrat na poljskem več kot polovico cenejše kot v Sloveniji. Po povratku v domovino sva se o tem posvetovala z mentorjem, prof. Markom Nočem, in sklenila, da je potrebno ustanovi, ki nama je dajala službo in je bila vedno v finančnih težavah - danes vemo, da to ni slučaj - pomagati. Konec leta 2012 sem pridobil predračun od dobavitelja žilnih opornic v Krakovu, ki sva ga predala naprej nabavni službi.

Takrat nisva vedela, da sva pravzaprav izpeljala gverilsko akcijo, ki je dokazala, da se medicinski material da kupiti tudi po nižji ceni na prostem evropskem trgu. Odprla sva Pandorino skrinjico in dregnila v enormno gnilobno maso korupcije v slovenskem zdravstvu. Sledili so odlični članki gospe Andreje Rednak v časniku Finance, na katere iz današnjega vidika lahko gotovo gledamo kot na zgodovinske in prelomne, saj si ne takrat, kaj šele prej, in pravzaprav niti danes, razen nje in kasneje portala+, o tej problematiki slovenskega zdravstva ni upal pisati nihče.

Članki so privedli do prvega javnega razpisa pri katerem je sodeloval tudi prof. Marko Noč, ki je kot s korupcijo neobremenjen strokovnjak s področja intervencijske kardiologije ter žilnih opornic zagotovil, da smo leta 2014 dobili prvi javni razpis, ki ni bil prirejen korumpiranim kolegom in drugim členom prehranjevalne verige. Razpis je bil zgodovinski tudi v tem, da je prvič v zgodovini medicine, v samostojni Sloveniji pokazal, da se da napraviti razpis, ki ščiti davkoplačevalski denar in znižuje cene iz umetno napihnjenih na primerljive evropskim. Konkretno, cene žilnih opornic so v UKC Ljubljana padle iz tudi okrog 1.400 evrov na okrog 270 evrov. Za dvomljivce še enkrat poudarjam, enakih žilnih opornic  in istih proizvajalcev, kot smo jih v UKC Ljubljana uporabljali že prej.

Zaradi akcije treh zdravnikov in nekaj novinarjev in ne tistih, ki bi to pravzaprav morali početi in so za nabavo in poslovanje bolnišnic v duhu dobrega gospodarja zadolženi, UKC Ljubljana zadnja štiri leta privarčuje 2,5 milijona evrov na leto. Skupno torej okrog 10 milijonov evrov od začetka akcije pred 4 leti. Pozor, na enem samem medicinskem artiklu od 20.000, kolikor jih UKC Ljubljana kupuje. Koliko bi šele lahko privarčevali, če bi sledili našemu zgledu še na ostalih 19.999 artiklih?!

Se je leta 2014 podobno zgodilo tudi v drugih bolnišnicah, kjer se uporabljajo žilne opornice? Ne. Je ministrica Milojka Kolar Celarc reagirala in zahtevala od bolnišnic, da dosežejo podobno znižanje cen? Ne. Jo je morda k temu vzpodbudila prva oddaja Tarča, ki jo je na RTV Slovenija vodila gospa Lidija Hren? Ne. Jo je morda k temu vzpodbudila druga oddaja Tarča, ki jo je vodila gospa Erika Žnidaršič? Ne. Jo je k temu morda vzpodbudila parlamentarna preiskovalna komisija gospe Jelke Godec, ki je ta teden opravila že 26. sejo in v nekaj več kot polovici leta pokazala, odkrila in razkrila več kot vse državne institucije odkrivanja in pregona organiziranega kriminala? Ne.

So morda odreagirale bolnišnice, med drugim obe univerzitetni, v katerih je potekal in še poteka organiziran kriminal na področju intervencijske kardiologije? Ne. Je odreagirala Zdravniška zbornica Slovenije? Ne. Je odreagiralo Združenje kardiologov Slovenije? Ne. So v štirih letih naredili kaj Specializirano državno tožilstvo, ki ga vodi gospod Harij Furlan, Nacionalni preiskovalni urad, ki ga vodi gospod Darko Majhenič ali Računsko sodišče Tomaža Vesela? Ne. Načelno mnenje, ki pa je zelo dobro in natančno, je izdelala le Komisija za preprečevanje korupcije pod vodstvom gospoda Borisa Štefaneca, a je žal brezzobi tiger iz katerega se da narediti le kak lep origami in nič drugega.

In zdaj prihajam k bistvu. Ves napor in razkritja redkih posameznikov, ki so po svoji stroki vse kaj drugega kot prej omenjene institucije, so v letu 2017 pripeljala vendarle do nacionalnega centralnega javnega razpisa, ki naj bi zagotovil še nižje cene žilnih opornic, ki bodo končno veljale za vse bolnišnice, ki jih uporabljajo. Ta razpis poteka prav zdaj in nanj se lahko prijavijo domači in tuji ponudniki do 10. julija 2017. Se še spomnite, ko sta nas gospoda Simon Vrhunec in Bojan Uran, torej tista junaka, ki sta vodila UKC Ljubljana in nabavno službo v "zlati dobi" nabavljanja do 5x preplačanih žilnih opornic, večinoma kar mimo javnega razpisa prepričevala, da so javni razpisi objavljeni na evropskem portalu, a da se žal pač nanje nihče ne prijavi ? In ko smo na preiskovalni komisiji Jelke Godec poslušali intelektualne presežke kot je bil tisti, da je izjava finskega kolega o nizkih cenah žilnih opornic pri njih - "babji čvek"?

Tokratni javni razpis si lahko preberete na tej povezavi in se sami prepričate o še zadnjem triku, za katerega so v ekipi, ki kreira in organizira socialistično slovensko zdravstvo, poskrbeli, da se ja ne bi tudi tokrat slučajno prijavil kdo iz tujine. Pozorni bodite na dva zavihka: Original language, pod katerim je javni razpis objavljen v slovenščini in Current language, pod katerim je objavljen isti tekst - za tujega dobavitelja manj pomembni komunalni podatki v angleščini in tisti vsebinsko bolj pomembni, da uganili ste, v slovenščini. Namen je jasen. Da se ja ne bi prijavil kdo iz tujine. Kreatorji tega preprostega trika so bili na pomanjkljivost opozorjeni že pred enim tednom, pa se do zaključka redakcije ni zgodilo še nič, čeprav so obljubljali, da bo popravljen in za tujce razumljiv tekst na evropskem portalu posodobljen že prejšnji četrtek. Vsak dan, ki mine in vsak dan, ko smo bližje 10. juliju, manjša je verjetnost, da se bo prijavil kdo iz tujine. And the beat goes on ...

Provizije za žilne opornice za t.i. mnenjske voditelje so najmanj med 5 in 10%. Potem vam je jasno, čemu tak odpor na vseh nivojih, tudi na nivoju s strani mafije ugrabljene države. Če se v Sloveniji dnevno vgradi bolnikom okrog 30 do 40 žilnih opornic, ki so nekoč stale tudi do 1.400 evrov, si lahko sami preračunate koliko evrov davkoplačevalskega denarja ostaja dnevno za delitev plena. Še huje je pri perkutanih srčnih zaklopkah, kjer so provizije okrog 1.000 evrov na posamezno zaklopko. In nekdo je predvidel, da jih bo potrebno naslednje leto vstaviti 180. V socialističnem centralno-planskem gospodarstvu je tako zlahka predvideti, koliko stanovanj, jadrnic ali kar je še podobne materialistične šare, si je omislil tisti, ki je predvidel, da jih bo potrebno vstaviti točno 180 v naslednjem letu in verjetno postopoma še več v naslednjih.

George Orwell je leta 1943 napisal genialno knjigo z naslovom Živalska farma, kot lucidno kritiko prihajajočega komunističnega eksperimenta Stalinove Sovjetske zveze. Danes se ob pogledu na državo Slovenijo in slovensko zdravstvo gotovo obrača v grobu. Če bi živel še danes sem prepričan, da bi napisal drugi del Živalske farme, kot lucidno kritiko še zadnjega še delujočega komunističnega eksperimenta v evropski uniji, Zemljaričeve Slovenije, ki bi gotovo imela specializirano poglavje prav za področje slovenskega zdravstva.

Gospe Milojki Kolar Celarc in stranki SMC, polnim besed o ničelni toleranci do korupcije v zdravstvu ter ob vseh visokoletečih načrtih za prihodnost Slovenije bi kot državljan svetoval, da tujcem pomagata, da pomagajo potapljajoči se ladji, ki se ji reče socialistično slovensko zdravstvo s centralno-plansko dogovorno balkansko ekonomijo, in jim ponudita pogoje centralnega in nacionalnega razpisa za žilne opornice v jeziku, ki ga bodo razumeli. Če mislita resno. Preden se tudi ta ladja dokončno potopi.

Pa še vsem triksterjem tam zunaj - tule si lahko osvežite si spomin na Ezopovo basen o lisici in štorklji...

Dr. Blaž Mrevlje je mednarodno uveljavljeni kardiolog, ki je deloval v Nemčiji, Veliki Britaniji in na Poljskem. Za portal+ bo, tako kot je obljubil v nedavnem odmevnem intervjuju, občasno napisal kak prispevek.