Opazili smo

Zmago pl. Jelinčič polemizira: Arbitraža kot zgodovski laboratorij

Dober teden nas še loči do napovedane javne razglasitve arbitražne razsodbe v Haagu. V politiki, medijih in celo strokovnih krogih narašča napetost, pojavljajo se različne interpretacije zgodovine in državotvornosti. Zmago Jelinčič Plemeniti se je odzval na intervju zgodovinarja Marka Zajca v zadnji Sobotni prilogi časnika Delo (vir), in sicer s trditvijo, da imajo slovenski zgodovinarji velike težave z razumevanjem pojma država. V nadaljevanju objavljamo Jelinčičevo repliko v celoti.

20.06.2017 10:15
Ključne besede:   Slovenija   arbitraža   Hrvaška   SFRJ   slovenske dežele   Zmago Jelinčič Plemeniti

Foto: Facebook

Ves čas trajanja južnoslovanske tvorbe Zagreb ni pridobil nobene internacionalne pravne subjektivitete. In ker se je Slovenija v obliki slovenskih dežel, že združenih pod oblastjo narodne vlade v Ljubljani, leta 1918 "ujedinila sa Srbijom", se tudi leta 1991 ni mogla razdružiti z Zagrebom, temveč izključno in samo s Socialistično federativno republiko Jugoslavijo. In to vključno s teritorijem, državno mejo in oblastjo. 

Kot kaže, tudi novi zgodovinarji, kakršen je Marko Zajc, utemeljujejo državo na osnovi etnije, ki tam prebiva, namesto da bi državo opredeljevali na osnovi mednarodnih pravnih dejstev in zgodovinskih resnic. Zajc se slepi: "Ne iščemo, kje je meja zdaj, mi iščemo, kje je bila meja 25. junija 1991. Ker je tam takrat ni bilo, se moramo delati, da je bila." Enostavno ne pozna dejstev. Sicer pa to ni čudno glede na študij na Univerzi Edvarda Kardelja (zdaj Univerza) v Ljubljani, kjer je osnova razmišljanj še vedno v okvirih socialističnega kardeljanstva. Spoštovani gospod zgodovinar, meja je še vedno tam, kjer je bila  leta 1991, kjer je bila tudi leta 1945, kjer je bila tudi leta 1941, in kjer je bila tudi ob razpadu avstro ogrske monarhije - pa seveda že zdavnaj prej.

 

Zmeda v glavah zgodovinarjev o državi in njenih atributih seveda ni nobeno presenečenje. Kamorkoli dregneš v podalpsko godljo zadnjih sto let, povsod zaudarja po tribalistični perverziji (Slovenci naj bi bili le eni od troedinega plemena), ki državo gradi na spermi. Ta tipično jugoslovanarska "troedinoplemenska državna misel" povrhu zaudarja tudi po truplih! A še tako grozna narodova katastrofa ni dovolj, da bi tukajšnja zgodovinarska srenja končno prenehala ignorirati dejansko slovensko državnost, državnost slovenskih dežel, da bi opazila njih ozemlje, oblastne strukture in državne meje. 

 

Meje slovenskih dežel napram Italiji, Avstriji in Madžarski so bile spremenjene in določene z meddržavnimi sporazumi po prvi in drugi svetovni vojni. Znotraj Jugoslavije (najprej Kraljevina SHS, potem Kraljevina Jugoslavija, po drugi svetovni vojni pa FLRJ in kasneje - do razpada – Socialistična fedarativna republika Jugoslavija) pa se teh meddržavnih meja (to so meje slovenskih dežel z Madžarsko, ne s Hrvaško, ki ni bila subjekt internacionalnega prava) ni nihče dotikal. Ponovno so te meje obveljale kot meddržavne, ko je leta 1941 nastala kratkotrajna nacistična t.i. Neodvisna država Hrvaška (NDH). Po izginotju te tvorbe meja znova nihče ni spreminjal. Ostale so, kot so vedno bile. Tudi naša Temeljna ustavna listina iz leta 1991 pravi v II. poglavju, da je državna meja Republike Slovenije z Republiko Hrvaško "meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško v okviru dosedanje SFRJ", kar izrecno in nedvoumno pomeni, da gre za mejo "glede na vse relevantne okoliščine", da ne gre za administrativno, znotraj SFRJ določeno upravno razmejitev med jugoslovanskima socialističnima republikama, marveč za obstoječo državno mejo, s katero so slovenske dežele vstopile v Jugoslavijo. Tega mednarodnega pravnega dejstva namreč ni dovoljeno spregledati!

 

To ukazuje Sporazum o arbitraži, ki tribunalu nalaga upoštevanje pravil in načel internacionalnega prava. Težo pri tehtanju o odločitvi smejo potemtakem imeti izključno internacionalna pravna dejstva, ne pa neke upravne, administrativne odločitve znotraj države, ki na internacionalni ravni nimajo nikakega učinka. Ni dvoma torej, da so še vedno obstoječe meje slovenskih dežel, ki jih slovenska zgodovina ni sposobna opaziti, dejstvo ključnega pomena. Le kdor s takimi argumenti ne razpolaga, se je prisiljen zatekati k "muham, ki jih hudič v sili žre".

 

Nikoli v dokumentirani zgodovini, niti še dandanašnji - vse do objave razsodbe arbitražnega tribunala (do njegove odločitve so vse meje začasne) - noben del slovenske dežele Primorske (sestavljena je iz Gorice z Gradiško, svobodnega mesta Trsta in Istre s tremi kvarnerskimi otoki Krkom, Cresom in Lošinjem) ni bil del kake hrvaške države. Niti nacifašistični ustvarjalci, hrvaški zavezniki, ji niso dopustili pohoda nadnjo. Res pa je, da je nemški Führer ob kapitulaciji Italije poklical Anteja Pavelića po telefonu in zahteval od njega, da zasede Ljubljansko pokrajino in Istro. Ker pa je Pavelić v odgovor le zmedeno jecljal, je Hitler treščil slušalko in moral uporabiti svoj Wehrmacht, da je potem iz Primorske in Ljubljanske pokrajine naredil Adriatisches Kűstenland - Jadransko Primorje, ki nikakor ni bilo del NDH.

 

Deželo Primorsko, ki jo je z Reko vred dobila Italija s sporazumom v Rapallu leta 1920 (mesto Reka posebej kasneje v Rimu z več sporazumi), je po drugi svetovni vojni vrnila Jugoslaviji, izvzemši nekdanjo gubernaturo Trst in Gradiško z večjim delom mesta Gorica.

 

Tudi na Muri nikoli ni bilo državne meje. Bila pa je na Dravi od Zavrča do sotočja z Muro pod Kotoribo. Opazil in zabeležil jo je sporazum v Trianonu, prav tako leta 1920. Ker sporazum še vedno velja in ni bil spremenjen, obstaja in velja še vedno meja na Dravi. 

 

Ker državne meje niso nobena alkimija ali laboratorijski spermatozoidni - plemenski prividi troedinoplemenskih obsedencev, si je tudi meje slovenskih dežel (napram preostanku SFRJ) mogoče vsak trenutek ogledati na spletu (vir).

 

Še beseda, dve o meji Republike Slovenije s preostankom SFRJ (in ne z neko državo Hrvaško): jugoslovanska država, nazadnje imenovana SFRJ, je nastala z združitvijo slovenskih dežel s Kraljevino Srbijo. Zlasti zgodovinarski krogi sicer kot obsedeni ponavljajo neka tribalistična gesla in "troedino plemenstvo", a je celo suveren Srbije, Karadjordje, vedel, da se meddržavni dogovori ne morejo sklepati s subjekti, ki nimajo mednarodne pravne subjektivitete, in je dal zapisati, da "se ZEMLJE države Slovenaca, Hrvata i Srba ujedinjuju sa Srbijom". Na ta način je spretno legitimiral meddržavni dokument, saj zagrebški privid "Država SHS" ni imel nobenega pravnega pomena, slovenske dežele pa so bile (vedno) države, torej subjekti internacionalnega prava. Z njimi je lahko sklenil dogovor o ujedinjenju.

 

Zagrebški privid države je bil lahko le privid preprosto zato, ker je bila Kraljevina Ogrska enovita in celovita, nedeljiva kraljevina. Na to dejstvo je moral priseči tudi cesar Karel II. ob kronanju za kralja. To je bil razlog, da je v svojem Manifestu (16.10.1918), s katerim je odprl vrata preureditvi dežel Cislajtanije (to je bila razglasitev avstrijske republike na Dunaju 21.10.1918 in zveze slovenskih dežel v Ljubljani, 31.10.1918), odločno prepovedal kaj podobnega storiti na Ogrskem. Hrvaške državnosti ni bilo, in v Zagrebu ni bilo nobene pravne podlage za kakšno "narodno veće". Mednarodno pravno je bila "Hrvatska" s strani antantne zmagovalke Srbije zgolj okupirani teritorij kraljevine Ogrske oziroma vojni plen.

 

Tudi ves čas trajanja južnoslovanske tvorbe Zagreb ni pridobil nobene internacionalne pravne subjektivitete. In ker se je Slovenija v obliki slovenskih dežel, že združenih pod oblastjo narodne vlade v Ljubljani, leta 1918 "ujedinila sa Srbijom", se tudi leta 1991 ni mogla razdružiti z Zagrebom, temveč izključno in samo s Socialistično federativno republiko Jugoslavijo. In to vključno s teritorijem, državno mejo in oblastjo. 

 

Republika Slovenija je svojo osamosvojitev razglasila dne 26. junija 1991. Z razglasitvijo je nastala samostojna država - iz združbe, ki je nastala 1.12.1918 so se slovenske dežele (ZEMLJE države SHS) izločile. Samostojna Slovenija je imela sedaj državno mejo s preostankom SFRJ. Ta preostanek je z JLA, vojsko preostalih jugoslovanskih republik in pokrajin - vključno z Republiko Hrvaško in iz njenih kasarn - Slovenijo napadel. Zmaga slovenske Teritorialne obrambe in policije je zagotovila obstoj osamosvojene države. Njene državne meje z Italijo, Avstrijo in Madžarsko so urejene z veljavnimi mednarodnimi pogodbami. Mejo slovenskih dežel s preostankom SFRJ pa namerava odcepljena jugoslovanska republika Hrvaška (odcepitev je razglasila 8. 10. 1991) krojiti po svoje. Pohod na nikoli njeno Medmurje je izvršila s prehodom prek mejne reke Drave, Primorsko je zajedla že v Piranskem zalivu

 

Odločitev je v izogib hujšim zapletom prepuščena mednarodni arbitraži s posebnim Sporazumom o arbitraži. Upoštevajoč strokovnost naših t.i. zgodovinarjev in politikov (obravnavani članek v Sobotni prilogi Dela je le drobec iste sorte) obstaja utemeljen sum, da Slovenija tribunalu ni predložila relevantnih dejstev in je tako zapravila celovitost slovenskih dežel. A vtis je, da Zagrebu niti to ni dovolj - o brezmejnosti njihovih mejnih pričakovanj priča sprovocirana afera z arbitrom, ki ji tribunal sicer ni nasedel, je pa kot v nadomestilo Zagreb razglasil, da arbitražne odločitve ne bo upošteval. Kolaboracija tukajšnjih "strokovnjakov" in apetitov z one strani "južne meje" bo očitno svoje katastrofalne učinke šele pokazala ...

 

Zmago Jelinčič Plemeniti

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Editorial Open Letter to the Dutch Ambassador to Slovenia
5
07.12.2022 22:00
In recent years the Tulip Award has been presented to human rights activists in Uganda, Armenia and Pakistan. In this case we ... Več.
Piše: Uredništvo
In memoriam Joco Žnidaršič (1938-2022)
0
02.12.2022 17:38
Fotoreporter je bil z vsem srcem in dušo. Nikamor brez fotoaparata. Vedno je iskaldober ali še boljši motiv. Za njega ni ... Več.
Piše: Srđan Živulović
Zakaj je Milan Brglez proti opredelitvi Rusije kot teroristične države
12
23.11.2022 22:47
Pri glasovanju o končnem besedilu resolucijesem se vzdržal. Resolucija predstavlja škodljiv odmik od enotnega stališča ... Več.
Piše: Uredništvo
Češka predlaga včlanitev Slovenije v Višegrajsko skupino
4
12.10.2022 21:00
Med srečanjem predsednic in predsednikov štirih držav, članic Višegrajske skupine v Bratislavi, je češki predsednik Miloš Zeman ... Več.
Piše: Uredništvo
Resno pismo ministru Hanu in njegovemu sekretarju Frangežu
4
06.10.2022 10:35
Ideja nekaterih politikov v Evropski komisiji pa tudi pri nas, da zamrznemo oziroma damo del energetsko potratne industrije v ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Etiketiranje Giorgie Meloni s fašistko je pretiravanje, četudi je njena stranka zelo desna, nacionalistična in z močno socialno agendo.
5
26.09.2022 11:53
Zmaga desne koalicije na italijanskih parlamentarnih volitvah, prejela je okoli 44 odstotkov glasov, ne prinaša sprememb le v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Buongiorno, Giorgia! Ali bo Italija v nedeljo dobila prvo premierko v zgodovini?
0
23.09.2022 09:00
Parlamentarne volitve v Italiji so dobesedno pred vrati. Po anketah najbolje kaže desnici, posebej stranki Bratje Italije, kjer, ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Primerjava cen: Mercator sledi Eurospinu, najdražji Tuš
3
20.09.2022 09:43
Najcenejša slovenska košarica osnovnih življenjskih dobrin znaša 29 evrov, najdražja pa je pri sosedih v Avstriji, kjer morajo ... Več.
Piše: Uredništvo
In memoriam Ivo Hvalica (1936-2022)
0
29.08.2022 06:27
Ivo ni le razumel bistva parlamentarizma, ki je v italijanskem glagolu parlare , torej v govorjenju, saj to nadomešča ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Atentat na Salmana Rushdieja: Verski fanatizem je zlo, proti kateremu se bo treba boriti z vso ljubeznijo, ki jo premoremo
12
15.08.2022 13:15
Rezilo noža, ki je zabodlo Salmana Rushdieja, je zarezalo tudi v nas, idealiste, ki še verjamemo v svobodo misli in besede. Ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Lukašenkovi buldožerji nad poljske grobove
3
15.07.2022 14:18
V zadnjem mesecu je režim Aleksandra Lukašenka, edinega pravega Putinovega zaveznika v Evropi, večkrat oskrunil pokopališča na ... Več.
Piše: Uredništvo
Suši na Obali ni videti konca, Brežanovi birokrati pa "vse spremljajo in imajo pod nadzorom"
10
13.07.2022 09:00
Trajna rešitev problema vodooskrbe štirih obalnih občin se odmika najmanj za 10 do 15 let v prihodnost. Sedanja vladna koalicija ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
"Moj ponos je več vreden kot 12.000 evrov in zaradi tega bom odstopil."
5
22.05.2022 23:23
V začetku junija 2022 bomo dobili novo, že 15. vlado Republike Slovenije. Prišel bo novi finančni minister, ki si bo izbral ... Več.
Piše: Ivan Simič
Ruske matere, vaši otroci streljajo na mirne civiliste. Ubijajo ženske, ubijajo otroke.
1
04.03.2022 21:08
Metropolit Kliment, škof ukrajinske pravoslavne cerkve, ki v teh dneh preživlja najhujše čase po Stalinu in Hitlerju, se je ... Več.
Piše: Uredništvo
Do konca februarja razstava priznanih umetnikov v Galeriji Bažato
0
06.01.2022 17:51
16 umetnikov z deli različnih generacij, ki za svoje ustvarjanje uporabljajo raznovrstne tehnike in medije se do konca februarja ... Več.
Piše: Uredništvo
Proti obveznemu cepljenju pred Covid-19: odprto pismo Vladi Republike Slovenije
12
27.12.2021 18:52
Neposredno ali posredno siljenje ljudi v cepljenje, še bolj pa morebitna uradna uvedba obveznega cepljenja proti Covidu-19 so v ... Več.
Piše: Uredništvo
Božična pesem, sovražnik tiranije
0
25.12.2021 23:42
Obstaja zelo veliko radostnih hvalnic in božičnih pesmi,toliko veličastne glasbe in umetnosti, ki ju je navdihnila krščanska ... Več.
Piše: Keith Miles
Svarilo Svetovne zdravstvene organizacije: Cepljenje ne varuje pred okužbo!
7
25.11.2021 17:25
V času, ko tudi Slovenija beleži vrhunec četrtega vala epidemije virusa SARS-Cov-2, je zelo na mestu opozorilo Svetovne ... Več.
Piše: Uredništvo
Vodikova polnilnica: Pomemben preboj na področju čiste energije
2
25.11.2021 09:46
V edini cementarni v Sloveniji so prepričani, da lahko s čistim vodikom popeljejo regijo do čistejše in bolj zelene prihodnosti. ... Več.
Piše: Uredništvo
Bi uvedba registra izboljšala obravnavo oseb s sladkorno boleznijo?
0
08.11.2021 15:05
Kar sto let je že minilo od izuma inzulina, ki je tudi v Sloveniji rešil mnogo življenj. Zdravljenje oseb s sladkorno boleznijo ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.902
02/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.862
03/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.294
04/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.678
05/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.207
06/
Politične usmeritve: Bizarno je, da aktualna politika s politizacijo zasleduje depolitizacijo
Tilen Majnardi
Ogledov: 984
07/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.085
08/
Mediatorjev vodnik do miru v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 751
09/
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
Valerio Fabbri
Ogledov: 506
10/
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
Milan Krek
Ogledov: 1.918