Opazili smo

Zmago pl. Jelinčič polemizira: Arbitraža kot zgodovski laboratorij

Dober teden nas še loči do napovedane javne razglasitve arbitražne razsodbe v Haagu. V politiki, medijih in celo strokovnih krogih narašča napetost, pojavljajo se različne interpretacije zgodovine in državotvornosti. Zmago Jelinčič Plemeniti se je odzval na intervju zgodovinarja Marka Zajca v zadnji Sobotni prilogi časnika Delo (vir), in sicer s trditvijo, da imajo slovenski zgodovinarji velike težave z razumevanjem pojma država. V nadaljevanju objavljamo Jelinčičevo repliko v celoti.

20.06.2017 10:15
Ključne besede:   Slovenija   arbitraža   Hrvaška   SFRJ   slovenske dežele   Zmago Jelinčič Plemeniti

Foto: Facebook

Ves čas trajanja južnoslovanske tvorbe Zagreb ni pridobil nobene internacionalne pravne subjektivitete. In ker se je Slovenija v obliki slovenskih dežel, že združenih pod oblastjo narodne vlade v Ljubljani, leta 1918 "ujedinila sa Srbijom", se tudi leta 1991 ni mogla razdružiti z Zagrebom, temveč izključno in samo s Socialistično federativno republiko Jugoslavijo. In to vključno s teritorijem, državno mejo in oblastjo. 

Kot kaže, tudi novi zgodovinarji, kakršen je Marko Zajc, utemeljujejo državo na osnovi etnije, ki tam prebiva, namesto da bi državo opredeljevali na osnovi mednarodnih pravnih dejstev in zgodovinskih resnic. Zajc se slepi: "Ne iščemo, kje je meja zdaj, mi iščemo, kje je bila meja 25. junija 1991. Ker je tam takrat ni bilo, se moramo delati, da je bila." Enostavno ne pozna dejstev. Sicer pa to ni čudno glede na študij na Univerzi Edvarda Kardelja (zdaj Univerza) v Ljubljani, kjer je osnova razmišljanj še vedno v okvirih socialističnega kardeljanstva. Spoštovani gospod zgodovinar, meja je še vedno tam, kjer je bila  leta 1991, kjer je bila tudi leta 1945, kjer je bila tudi leta 1941, in kjer je bila tudi ob razpadu avstro ogrske monarhije - pa seveda že zdavnaj prej.

 

Zmeda v glavah zgodovinarjev o državi in njenih atributih seveda ni nobeno presenečenje. Kamorkoli dregneš v podalpsko godljo zadnjih sto let, povsod zaudarja po tribalistični perverziji (Slovenci naj bi bili le eni od troedinega plemena), ki državo gradi na spermi. Ta tipično jugoslovanarska "troedinoplemenska državna misel" povrhu zaudarja tudi po truplih! A še tako grozna narodova katastrofa ni dovolj, da bi tukajšnja zgodovinarska srenja končno prenehala ignorirati dejansko slovensko državnost, državnost slovenskih dežel, da bi opazila njih ozemlje, oblastne strukture in državne meje. 

 

Meje slovenskih dežel napram Italiji, Avstriji in Madžarski so bile spremenjene in določene z meddržavnimi sporazumi po prvi in drugi svetovni vojni. Znotraj Jugoslavije (najprej Kraljevina SHS, potem Kraljevina Jugoslavija, po drugi svetovni vojni pa FLRJ in kasneje - do razpada – Socialistična fedarativna republika Jugoslavija) pa se teh meddržavnih meja (to so meje slovenskih dežel z Madžarsko, ne s Hrvaško, ki ni bila subjekt internacionalnega prava) ni nihče dotikal. Ponovno so te meje obveljale kot meddržavne, ko je leta 1941 nastala kratkotrajna nacistična t.i. Neodvisna država Hrvaška (NDH). Po izginotju te tvorbe meja znova nihče ni spreminjal. Ostale so, kot so vedno bile. Tudi naša Temeljna ustavna listina iz leta 1991 pravi v II. poglavju, da je državna meja Republike Slovenije z Republiko Hrvaško "meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško v okviru dosedanje SFRJ", kar izrecno in nedvoumno pomeni, da gre za mejo "glede na vse relevantne okoliščine", da ne gre za administrativno, znotraj SFRJ določeno upravno razmejitev med jugoslovanskima socialističnima republikama, marveč za obstoječo državno mejo, s katero so slovenske dežele vstopile v Jugoslavijo. Tega mednarodnega pravnega dejstva namreč ni dovoljeno spregledati!

 

To ukazuje Sporazum o arbitraži, ki tribunalu nalaga upoštevanje pravil in načel internacionalnega prava. Težo pri tehtanju o odločitvi smejo potemtakem imeti izključno internacionalna pravna dejstva, ne pa neke upravne, administrativne odločitve znotraj države, ki na internacionalni ravni nimajo nikakega učinka. Ni dvoma torej, da so še vedno obstoječe meje slovenskih dežel, ki jih slovenska zgodovina ni sposobna opaziti, dejstvo ključnega pomena. Le kdor s takimi argumenti ne razpolaga, se je prisiljen zatekati k "muham, ki jih hudič v sili žre".

 

Nikoli v dokumentirani zgodovini, niti še dandanašnji - vse do objave razsodbe arbitražnega tribunala (do njegove odločitve so vse meje začasne) - noben del slovenske dežele Primorske (sestavljena je iz Gorice z Gradiško, svobodnega mesta Trsta in Istre s tremi kvarnerskimi otoki Krkom, Cresom in Lošinjem) ni bil del kake hrvaške države. Niti nacifašistični ustvarjalci, hrvaški zavezniki, ji niso dopustili pohoda nadnjo. Res pa je, da je nemški Führer ob kapitulaciji Italije poklical Anteja Pavelića po telefonu in zahteval od njega, da zasede Ljubljansko pokrajino in Istro. Ker pa je Pavelić v odgovor le zmedeno jecljal, je Hitler treščil slušalko in moral uporabiti svoj Wehrmacht, da je potem iz Primorske in Ljubljanske pokrajine naredil Adriatisches Kűstenland - Jadransko Primorje, ki nikakor ni bilo del NDH.

 

Deželo Primorsko, ki jo je z Reko vred dobila Italija s sporazumom v Rapallu leta 1920 (mesto Reka posebej kasneje v Rimu z več sporazumi), je po drugi svetovni vojni vrnila Jugoslaviji, izvzemši nekdanjo gubernaturo Trst in Gradiško z večjim delom mesta Gorica.

 

Tudi na Muri nikoli ni bilo državne meje. Bila pa je na Dravi od Zavrča do sotočja z Muro pod Kotoribo. Opazil in zabeležil jo je sporazum v Trianonu, prav tako leta 1920. Ker sporazum še vedno velja in ni bil spremenjen, obstaja in velja še vedno meja na Dravi. 

 

Ker državne meje niso nobena alkimija ali laboratorijski spermatozoidni - plemenski prividi troedinoplemenskih obsedencev, si je tudi meje slovenskih dežel (napram preostanku SFRJ) mogoče vsak trenutek ogledati na spletu (vir).

 

Še beseda, dve o meji Republike Slovenije s preostankom SFRJ (in ne z neko državo Hrvaško): jugoslovanska država, nazadnje imenovana SFRJ, je nastala z združitvijo slovenskih dežel s Kraljevino Srbijo. Zlasti zgodovinarski krogi sicer kot obsedeni ponavljajo neka tribalistična gesla in "troedino plemenstvo", a je celo suveren Srbije, Karadjordje, vedel, da se meddržavni dogovori ne morejo sklepati s subjekti, ki nimajo mednarodne pravne subjektivitete, in je dal zapisati, da "se ZEMLJE države Slovenaca, Hrvata i Srba ujedinjuju sa Srbijom". Na ta način je spretno legitimiral meddržavni dokument, saj zagrebški privid "Država SHS" ni imel nobenega pravnega pomena, slovenske dežele pa so bile (vedno) države, torej subjekti internacionalnega prava. Z njimi je lahko sklenil dogovor o ujedinjenju.

 

Zagrebški privid države je bil lahko le privid preprosto zato, ker je bila Kraljevina Ogrska enovita in celovita, nedeljiva kraljevina. Na to dejstvo je moral priseči tudi cesar Karel II. ob kronanju za kralja. To je bil razlog, da je v svojem Manifestu (16.10.1918), s katerim je odprl vrata preureditvi dežel Cislajtanije (to je bila razglasitev avstrijske republike na Dunaju 21.10.1918 in zveze slovenskih dežel v Ljubljani, 31.10.1918), odločno prepovedal kaj podobnega storiti na Ogrskem. Hrvaške državnosti ni bilo, in v Zagrebu ni bilo nobene pravne podlage za kakšno "narodno veće". Mednarodno pravno je bila "Hrvatska" s strani antantne zmagovalke Srbije zgolj okupirani teritorij kraljevine Ogrske oziroma vojni plen.

 

Tudi ves čas trajanja južnoslovanske tvorbe Zagreb ni pridobil nobene internacionalne pravne subjektivitete. In ker se je Slovenija v obliki slovenskih dežel, že združenih pod oblastjo narodne vlade v Ljubljani, leta 1918 "ujedinila sa Srbijom", se tudi leta 1991 ni mogla razdružiti z Zagrebom, temveč izključno in samo s Socialistično federativno republiko Jugoslavijo. In to vključno s teritorijem, državno mejo in oblastjo. 

 

Republika Slovenija je svojo osamosvojitev razglasila dne 26. junija 1991. Z razglasitvijo je nastala samostojna država - iz združbe, ki je nastala 1.12.1918 so se slovenske dežele (ZEMLJE države SHS) izločile. Samostojna Slovenija je imela sedaj državno mejo s preostankom SFRJ. Ta preostanek je z JLA, vojsko preostalih jugoslovanskih republik in pokrajin - vključno z Republiko Hrvaško in iz njenih kasarn - Slovenijo napadel. Zmaga slovenske Teritorialne obrambe in policije je zagotovila obstoj osamosvojene države. Njene državne meje z Italijo, Avstrijo in Madžarsko so urejene z veljavnimi mednarodnimi pogodbami. Mejo slovenskih dežel s preostankom SFRJ pa namerava odcepljena jugoslovanska republika Hrvaška (odcepitev je razglasila 8. 10. 1991) krojiti po svoje. Pohod na nikoli njeno Medmurje je izvršila s prehodom prek mejne reke Drave, Primorsko je zajedla že v Piranskem zalivu

 

Odločitev je v izogib hujšim zapletom prepuščena mednarodni arbitraži s posebnim Sporazumom o arbitraži. Upoštevajoč strokovnost naših t.i. zgodovinarjev in politikov (obravnavani članek v Sobotni prilogi Dela je le drobec iste sorte) obstaja utemeljen sum, da Slovenija tribunalu ni predložila relevantnih dejstev in je tako zapravila celovitost slovenskih dežel. A vtis je, da Zagrebu niti to ni dovolj - o brezmejnosti njihovih mejnih pričakovanj priča sprovocirana afera z arbitrom, ki ji tribunal sicer ni nasedel, je pa kot v nadomestilo Zagreb razglasil, da arbitražne odločitve ne bo upošteval. Kolaboracija tukajšnjih "strokovnjakov" in apetitov z one strani "južne meje" bo očitno svoje katastrofalne učinke šele pokazala ...

 

Zmago Jelinčič Plemeniti

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
O čem bodo odločali Koprčani na nedeljskem referendumu?
0
05.10.2021 22:34
Mestna občina Koper (MOK) je za 10. oktober razpisala referendum za novo prostorsko ureditev območja Ton City, zemljišča v ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Planinski vestnik ob 126-letnici prejel Pahorjevo državno odlikovanje
2
01.09.2021 10:05
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je z redom za zasluge odlikoval najstarejšo slovensko revijo Planinski vestnik. ... Več.
Piše: Uredništvo
"Negativne posledice družbenega kaosa obremenjujejo prav vsako družino"
1
23.08.2021 17:55
Ivana Gradišnik in Barbara B. Pribaković stav imenu ekipe Familylab Slovenija medijem in javnosti poslali odprto pismo pred ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenec, ki Iraku obljublja milijardni gospodarski razvoj
0
22.08.2021 00:00
V procesu pogajanja med vlado Iraka in Svetovno banko o financiranju digitalizacije gospodarstva in državne uprave te ... Več.
Piše: Uredništvo
Rotary klub dijakom in študentom uresničuje sanje
0
11.07.2021 00:12
Ponosni smo, da smo tudi letos, takratnim epidemiološkim razmeram navkljub, zaplesali tradicionalni Veliki rotarijski ples in ... Več.
Piše: Uredništvo
Mein Gott, Anderličev Schellenburg sploh nima veljavnega gradbenega dovoljenja, pa je zgrajeno že najvišje nadstropje!*
2
13.06.2021 14:49
Vila in Palača Schellenburg je ta hip najbolj medijsko izpostavljen gradbeni projekt v Ljubljani, za elitističnimi propagandnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor: "Prosim vas, poiščimo zdaj v sebi to notranjo moč"
4
01.04.2021 21:40
Predsednik republike je ob že drugem zaprtju države (lockdown) v zadnjem letu ponovno nagovoril ljudstvo. Njegovo temeljno ... Več.
Piše: Uredništvo
Ken Hu, Huawei: "Pandemija je digitalizaciji omogočila velik pospešek"
0
31.03.2021 20:52
Huawei je lani ustvaril 64,6 milijarde juanov (9,9 milijarde dolarjev oz. 8,4 milijarde evrov) čistega dobička, kar je tri ... Več.
Piše: Uredništvo
Društvo novinarjev Slovenije: Janša s svojimi dejanji dokazuje, da so očitki na njegov račun upravičeni!
5
10.03.2021 22:48
Na dan, ko se je v Evropskem parlamentu začela razprava o svobodi medijev v nekaterih članicah, med drugim tudi v Sloveniji, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje odpadki: Slovenske smeti na meji z Italijo
1
08.03.2021 20:00
Občina Šempeter-Vrtojba je, potem ko je konec lanskega leta odpovedala pogodbo Komunali Nova Gorica za odvoz odpadkov, postavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Salonit Anhovo z rastjo prihodkov v letu 2020
0
05.03.2021 11:27
Lepo je slišati, da se v dolini Soče, kjer pogosto poročajo o slabih novicah, zgodi tudi kaj pozitivnega. Še lepše, če se to ... Več.
Piše: Uredništvo
In memoriam George Schultz: Dve stoletji velikega diplomata
2
13.02.2021 06:59
Trinajstega decembra je dopolnil veličastnih sto let, dva meseca kasneje, šestega februarja 2021, pa se je v svojem stoprvem ... Več.
Piše: Igor Kovač
Protestno pismo ruskemu veleposlaniku zaradi primera Aleksej Navalni
4
03.02.2021 07:30
Včerajšnja obsodba ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega na skoraj tri leta kazenske kolonije utegne sprožiti širše ... Več.
Piše: Uredništvo
Smrt kralja televizijskih intervjujev
3
24.01.2021 08:14
Verjetno poslednja televizijska legenda 20. stoletja, ki je kot voditelj in izpraševalec v svojih oddajah poosebljal novinarski ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Omejevanje konkurence je pogosto posledica političnih pritiskov
1
20.01.2021 00:55
Na Ekonomski fakulteti so pripravili študijo o tem, kaj bi omejevanje konkurence pri uvajanju 5G tehnologije v Sloveniji ... Več.
Piše: Uredništvo
Živeti za knjige in od knjig (In memoriam Milan Matos, 1945–2020)
0
28.12.2020 21:11
Prezgodaj je še, da bi lahko v celoti ovrednotili pomen življenja in dela Milana Matosa, človeka, ki je gotovo najbolj ... Več.
Piše: Samo Rugelj
Prilaščanje Jadranskega morja, ali zgolj nova strategija EU o "izključnih ekonomskih conah"?
0
19.12.2020 04:37
Današnji sestanek treh zunanjih ministrov v Trstu o izključnih ekonomskih conah v Jadranu je za Slovenijo zanimiv predvsem zato, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Vaya con Dios, Diego*
3
30.11.2020 01:12
Da, imel je šibkosti in zabredel je globoko v blato. A prepričan sem, da je najgloblje v njegovem srcu vselej, vse od prvih ... Več.
Piše: Andrej Lokar
28-letni mandat Zdenke Badovinac v Moderni galeriji in blamaža s tremi pismi
7
23.11.2020 20:27
O imenovanju direktorja ali direktorice javnega zavoda s področja kulture po zakonu odloča ustanoviteljica, tj. Republika ... Več.
Piše: Uredništvo
Aleksandra Pivec o bontonu Jožeta "Primitivca" Damijana
11
14.11.2020 22:59
Aleksandra Pivec, nekdanja kmetijska ministrica in predsednica upokojenske stranke v odstopu, se je oglasila s krajšim ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
Ana Jud
Ogledov: 2.536
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.981
03/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.559
04/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.292
05/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.331
06/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.135
07/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 1.051
08/
Za medicinsko stroko ni koalicije in opozicije, naša skrb so ljudje, ki so žrtve trenutnega političnega ozračja v državi
Milan Krek
Ogledov: 1.106
09/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.221
10/
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
Stella Šibanc
Ogledov: 901