observer / 22. 06. 2017 20:51:52 Dejta vidva Modicev poba in Simičev fante stvari rešit kje drugje, recimo na sodišču ne pa s pisarijami na Portalu+. Sicer pa smo že navajeni, da Portal+ pač objavi karkoli in potem seveda objavlja tudi popravke in demantije. Cyber prostor je pač potrebno napolnit, ane uredništvo?

Tomaž Modic / 23. 06. 2017 07:39:12 ODGOVOR IVANU SIMIČU

Spoštovani g. Simič,

na dopise, polne zavajajočih informacij, netočnih sklepov in absurdnih namigovanj, ki si komentarja niti ne zaslužijo, običajno ne odgovarjamo, saj je za to škoda našega časa. V vašem primeru bomo neradi naredili izjemo. Vaše zanimanje za naše delo je namreč vedno povezano z zlonamernimi motivi. Želite nam škodovati, »nas uničiti«, kot radi razlagate. To pripisujemo razlogom, ki segajo na polje drugih strok, nikakor pa ne medijske.
Vse naj bi se po vašem začelo 29. septembra 2007, ko je naša kolegica napisala komentar, v katerem je opozorila na konflikt interesov ob tem, ko ste imeli kot direktor Davčne uprave RS, torej javni uslužbenec, v lasti še podjetje za davčno svetovanje. Kot novinarka je le opravila svojo nalogo. Kar je zapisala, še danes stoji.
Pravijo, da je človek velik, ko se nauči sprejemati kritiko – sploh, če je na javnem položaju in to na čelu tako pomembne institucije, kot je to Davčna uprava RS. Sami ste raje ubrali drugo pot. Mnenje novinarke, do katerega ima v demokratični državi vso pravico, ste razumeli kot začetek »kampanje«, nekega fantomskega pohoda na lik in delo Ivana Simiča, ki da zdaj traja že enajsto leto. V tem času ste nas zasuvali z množico elektronskih sporočil, v katerih nam z nesramnim, celo grozečim tonom očitate različne, občasno celo absurdne in bizarne motive.
Za obuditev vašega spomina naj jih nekaj navedemo.
19. januarja 2009 ste napovedali »začetek pisanja moje nove knjige z naslovom 'Medijski linč 2007'«. »Na Dnevniku (…) ste celotno zadevo zoper mene zrežirali in to najverjetneje (…) iz dveh razlogov:
Blatenja in zaničevanja mene kot generalnega direktorja Davčne uprave RS in
dviganja naklade vašega časopisa Dnevnik«.
18. septembra 2013 ste nam sporočili, da »dobivate vedno več informacij, zakaj ste se me lotili leta 2007«. »Šlo naj bi za privatizacijo DZS, Dnevnika in Term Čatež ter 'črn' denar, ki naj bi bil podlaga za te nakupe (…) Ko bom izvedel še kaj več, sploh zneske vaših dodatnih honorarjev, vama sporočim,« ste zapisali.
3. junija 2014 ste šli še korak dlje. Očitali ste nam, da je davčna inšpektorica enemu od vaših podjetij nezakonito naložila plačilo več kot 50.000 evrov davka, kar da je storila »verjetno spet v povezavi z vašim virom«. Štiri dni pozneje, 7. junija 2014, ste kolegico obtožili pošiljanja neresničnih anonimk. To ste »podkrepili« tako, da ste k sporočilu pripeli šop sporočil z neznanega naslova in novinarskih člankov, ki da naj bi jih pisala in pošiljala.
Šlo je izključno za vaša natolcevanja. Pripisali ste nam celo krivdo za vaše domnevne zdravstvene in psihosocialne težave, med katerimi ste izpostavili zbujanje v mokri spalni srajci, tresenje rok in težave pri navezovanju stikov z ljudmi. Očitali ste nam koruptivne motive. Na enem od spletnih portalov, kjer se pogosto pojavljate, je bil na forumu ob prošnji za posredovanje obremenjujočih podatkov o enem od nas tudi elektronski naslov vašega podjetja. S tem seveda niste imeli nič, kajne?
Če torej povzamemo vaše videnje sveta, se v zadnjih desetih letih ukvarjamo izključno z vami. Vsak dan se zbudimo in zaspimo z mislijo, kako uničiti Ivana Simiča, četudi smo v tem času uspeli napisat več tisoč člankov, v katerih niste nastopali. V teh desetih letih smo po vašem sodelovali pri privatizaciji DZS, neko davčno inšpektorico prepričali, da vam naloži kazen, in obogateli. Vse zaradi in na račun Ivana Simiča.
Bilo bi smešno, če ne bi bilo v resnici žalostno. Medtem ko govorite o »medijskem umoru«, ste tisti, ki vihti nož, v resnici le Vi. Medijskim podjetjem, za katere delamo, grozite. Nazadnje 20. maja lani, ko ste v dopisu upravi podjetja TS Media zapisali, da so si sodelovanjem z nami »nakopali veliko nevarnost, da vas bodo (…) doletele razne tožbe« in da »naj bi bilo znano, da so plačilo pripravljeni uničiti kogarkoli«. Govorite o zlorabljanju medijev, hkrati pa za konstrukte o »medijskem linču« in lastne interese porabljate prostor v reviji, namenjeni strokovnim vprašanjem.
Meja pri žaljenju in nadlegovanju ne poznate. Ko vas je sodnica na obravnavi v kazenski zadevi, ki ste jo sprožili proti nam, opozorila, da nam zastavljate vprašanja, ki nimajo zveze s postopkom, ste ji zabrusili, da ste plačali veliko denarja, da nas lahko danes zaslišujete. Ko je kolegica, ki ste ji pošiljali grozilna in druga sporočila, vstopila v sodno dvorano, ste jo zapustili, češ da se z njo niste pripravljeni soočiti. Tožbo ste na prvi stopnji izgubili, česar v javnosti ne razlagate radi. Razumemo.
V vseh teh letih smo skušali biti korektni. Sporočamo vam, da bomo od zdaj naprej vse vaše insinuacije, obtožbe, razžalitve in grožnje, ki jih naslavljate ali neposredno na nas ali na druge naslove, poslali pristojnim organom. Omogočili vam bomo, da obtožbe dokažete na sodiščih, s katerimi tako radi žugate.
Ob tem zahtevamo, da odgovor, če ga boste objavili, objavite v celoti. V nasprotnem primeru bomo posegli po ustreznih ukrepih, ki jih določa medijska zakonodaja.

Ivan Simič / 23. 06. 2017 07:44:34 Spoštovani g. Observer!

Ena od lepših zadev v življenju je, da si lahko opazovalec. Se ne izpostavljaš, samo gledaš in tudi kaj posebej ne prispevaš k razvoju družbe. Tisti, ki pa smo poskušali nekaj narediti in smo tudi naredili, vsak na svojem področju, pa zmeraj naletimo na nasprotnike. To so lahko tisti, ki so morali začeti delati ali pa so prikrajšani za kakšne pretekle ugodnosti in podobno. Zaradi politične razdeljenosti Slovenije pa nato vmešajo še mediji. Včasih tudi z izmišljenimi zgodbami. Tisti, ki smo del teh izmišljenih zgodb se delimo v dve skupini. Prvi odmahnejo z roko in se jim ne da prerekati. S tem dajo prav zapisanim neresnicam. Drugi, smo zelo redki, pa se odločimo za dokazovanje, da so objavljene neresnice in dokazujemo svoj prav. Ta pot je dolga, traja lahko tudi 10 ali več let. Pri apatičnosti ljudstva, ki je prebralo prvo informacijo, čeprav lažno, je razumljivo, da dokazovanje resnice pri njih nima uspeha oziroma nobenega pomena. Za njih je tisti, ki se bori proti neresnici nepotrebni nergač. Toda morate vedeti, da nekaj pomeni tudi notranji mir, notranje zadovoljstvo, da si uspel, pa čeprav si zato izgubil en dober del svojega življenja.

Če bi bil svet sestavljen samo iz opazovalcev, potem ne bi bil ta prav svet, temveč ladja polna turistov. Na srečo, temu ni tako. Raznolikosti med nami so tiste, ki svet peljejo naprej. Mogoče boste kdaj doživeli kaj podobnega, kot sem sam in meni podobni. Šele takrat se boste lahko odločali ali se boste iz opazovalca prelevili v borca.

S spoštovanjem.

Ivan Simič

Ivan Simič / 23. 06. 2017 07:49:37 Spoštovani g. Modic!

Kako lepo, da ste ta tekst objavili še pod tem člankom. Bilo bi dobro, če bi v dokazovanju svojega prav, objavili še izdane račune družbe Providentia d.o.o., da vidimo, ali govorite resnico.

S spoštovanjem.

Ivan Simič

observer / 24. 06. 2017 06:12:36 @IvanSimič

Spoštovani g. Ivan,

kaj vam v mojem kratkem utrinku ni bilo jasno? Mi opazovalci vajinega "streljanja slepih nabojev" lahko samo prebiramo kako se napihujeta, repenčita in drug drugemu dokazujeta svoj prav (hmmmm, kako že?). In kdo laže in kdo govori resnico? Dej ti spoštovani g. Simič povej komu naj verjamemo? na kateri strani je absolutna resnica? No, ker tega tukaj in zdaj pač ne moreš ne ti ne Modicev poba se preselita tja kjer je to mogoče. Ja? Do tukaj vse jasno? Če bi bil ti zaresen nutruden borec z željo po resnici, bi se takoj odločil za (dolgotrajen) boj. In to na pravem mestu. Sem pa opazil, da ti tudi Modicev fante grozi s hramom resnice. Citiram:
"Sporočamo vam, da bomo od zdaj naprej vse vaše insinuacije, obtožbe, razžalitve in grožnje, ki jih naslavljate ali neposredno na nas ali na druge naslove, poslali pristojnim organom. Omogočili vam bomo, da obtožbe dokažete na sodiščih, s katerimi tako radi žugate."
A si lahko želiš še kaj lepšega? Pisarije bodo končale tam kjer morajo (bi morale), torej v hramu kjer bosta drug drugemu dokazala resnico.

PS.
Napenjanje mišic na Poralu+ je bolj jalovo početje. To se počne tam kjer imajo dokazi svojo težo in konsekvence.

Ivan Simič / 24. 06. 2017 11:27:16 Spoštovani g. Observer!

Zahvaljujem se vam za vaš zapis in iz njega sklepam, da nimate veliko izkušenj s tovrstnimi zadevami, da o vas očitno niso pisali neresnic in najverjetneje niste nosili posledice teh neresnic. Tudi ne vem koliko se stari. Ni nobene potrebe, da me napotujete tja, kjer imajo dokazi svojo težo, kajti tega prostora ni. G. Modic je v to dopisovanje vključen zgolj zaradi tega, ker je direktor družbe, katere letno poročilo se predstavil v reviji DENAR. Glavni akterji so Vesna Vuković, Suzana Rankov in Primož Cirman. Ti trije so med drugim 10. maja 2014 objavili veliko zgodbo o meni, kjer so navedli, da sem sodeloval v nekem poslu in da sme prejel pol milijona provizije. Poleg tega so javno zapisali, da sem v kazenskem postopku, čeprav je v trenutku objave že bilo jasno, da je šlo za neresnično kazensko ovadbo zoper mene, ki je bila zavržena in sedaj kazensko preganjam vlagatelja te kazenske ovadbe. Ta objava neresnic je za mene imela velike posledice na poslovnem in zasebnem področju.

Verjemite mi, da sem zaradi pisanja neresnic o meni na sodiščih preživel veliko časa in vam lahko zagotovim, da pravice ni. Enkrat objavljeno laž ljudstvo zagrabi z obema rokama in nobeno dokazovanje, da to ni res ne pomaga. Tudi, ko dokažeš na sodišču ne pomaga. Tudi sodne poravnave, ki jih podpišeš ne pomagajo. Danes vem, kaj je najbolje storiti v takšnih primerih, toda moj položaj mi tega ne dovoljuje.

Zakaj ne verjamem v hram pravice. Zato, ker ni pravice. Enostavno povedano to izgleda tako. K meni kot novinarju pride nekdo, ki vas sovraži. Vi ste znan in spoštovan odvetnik. Ta, ki vas sovraži mi pove, da goljufate ljudi, da jim nezakonito jemljeta denar in da ste na ta način ukradli že milijon evrov in da imate vili na morju. Kot dokaz mi predložijo neke dokumente in sliko vaše vile. Časopis objavi neresničen članek o vas na prvi strani znanega časopisa, urednik postavi naslov Observer prigoljufal milijon evrov in se sonči na morju. V članku postavijo vašo fotografijo in fotografijo vaše vile ter dodajo, da ste jo kupili iz prigoljufanega denarja. V trenutku ste uničeni in brez strank. Vi greste v hram pravice, vložite tožbo, dokazujete, da tega niste nikoli počeli, da ste vilo na morju kupili s kreditom, predložite kreditno pogodbo ter goro drugih dokazov. Nikjer ni nobene priče, ki bi potrdila, da ste jo res goljufali, še več priče povedo, da ste odličen odvetnik. Po vsem tem upate na zmago, toda sodnica odloči, da sem jaz utemeljeno verjel mojemu viru, ki je vaš sovražnik, da je tisto, kar mi je on povedal o vas res. In vi izgubite tožbo. Enostavno. Primer zaključen, pravice pa nikjer.

Zato pa nam ostanejo spletni mediji, Facebook in podobne zadeve.

Če nimate tovrstnih izkušenj mi ne delite nasvetov. Po objavi mojega članka v reviji DENAR in na mojem blogu na www.simic-partnerji.si, katerega je povzel portalplus, kar je tudi pisalo pod člankom, me je klicalo veliko ljudi, katerim so življenje uničili prej navedeni trije novinarji in so mi izrazili podporo, da sem mi da to početi, kajti oni nimajo te energije. Jaz pa ne pristanem na to, da zmaga zloba, temveč želim, da zmaga pravica, pa četudi bo to zelo pozno.

S spoštovanjem.

Ivan Simič