Komentar

Moja arbitraža: Kako sem kot dobri samaritan leto za letom polnil hrvaški proračun

Ali je za povprečnega Slovenca res samoumevno, da poleti dopustuje na Hrvaškem? Kaj to v resnici pomeni o našem nacionalnem karakterju? Zgolj to, da smo pragmatični? Ali pa gre bolj za vprašanje podreditve, kar glede na slabe politične odnose med Slovenijo in Hrvaško niti ne bi bilo presenetljivo. Konec koncev je tudi arbitraža del te zgodbe: Hrvati si želijo ekonomsko, politično in predvsem v simbolnem smislu podrediti Slovenijo.

23.06.2017 18:30
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Slovenija   Hrvaška   arbitraža   Jadransko morje   Grčija   Piranski zaliv   meja   podreditev   turizem   navtika

Foto: Dejan Steinbuch

Ozemeljski spor s Slovenijo je z južne, tj. hrvaške perspektive psihološke narave, saj Hrvati vztrajajo pri nečem, kar zanje nima nobene realne vrednosti, pač pa gre za simbolno težnjo po podreditvi manjše, uspešnejše in ekonomsko razvitejše sosede.

Prav takšne misli so me prešinjale zadnja dva tedna, ki sem jih preživel na jadrnici med Izolo in jonskim otokom Lefkada. Del poti smo prepluli tudi v hrvaških ozemeljskih vodah, skupno vsem tamkajšnjim nočitvam pa je bilo to, da smo morali vsakič - no, izjema je bila Lastovo - za sidro, bojo ali privez plačati. Na Hrvaškem se namreč gredo navtični turizem s filozofijo, ob kateri bi se Slovenci, Italijani ali Grki držali za glavo: tujec mora plačati, če hoče jadrati po hrvaškem morju, prečkati Kornate ali kak drug park, sidrati pred hrvaško obalo in otoki ... Nič ni več zastonj. Česa takšnega nisem doživel še nikjer drugje na svetu in priznati moram, da ne bi nikoli več jadral v hrvaškem akvatoriju, če bi bili Grčija ali Turčija bližje. 

 
Plačevanje za to, da se lahko zasidraš, je res norost, ki se jim bo vrnila kot bumerang. Marsikdo, ki doživi takšno vrsto gostoljubja, bo naslednjič dvakrat premislil, preden se bo vrnil. V bistvu sem si tudi sam že večkrat rekel, da grem zadnjič na dopust na Hrvaško, potem pa je vedno pojavil kak relativno racionalni izgovor za to, da sem požrl besedo. In predpostavljam, da je velika večina Slovencev, ki počitnikujejo na Hrvaškem - med njimi tudi takšni, ki imajo tam nepremičnine - bodisi sprijaznjena s tem, da jih na Hrvaškem kot turiste odirajo, bodisi se niti ne ukvarjajo več z vprašanjem, kaj jim je na vzhodni jadranski obali tako všeč. Ekonomski argument ni več relevanten, saj je Grčija občutno cenejša, tam je hrana boljša, ljudje prijaznejši in morje čistejše. Torej so v ozadju dejansko nekakšni emotivni elementi, morda celo resentiment, ki ga Slovenci gojijo do nekdanjih časov. Jugonostalgija se v Sloveniji piše z veliko začetnico. Osebno nimam težav s tem (naj vsak počne, kar mu paše), me pa moti pogost pojav nekakšne domačnosti, ki se pojavlja med Slovenci, ko gre za hrvaško obalo oziroma vzhodni Jadran. Namreč kot da bi bilo to še vedno "naše". Kot da bi bila v ozadju še vedno Jugoslavija, njena obala pa od vseh, torej tudi od Slovencev. 
 
 
Pa pač ni. Hrvaška je od SFRJ podedovala 95% morja in obale. Poleg tega se je zapletla v konflikte z vsemi tremi sosedami, ki imajo prav tako nekaj malega morja. Najprej na severu s Slovenijo (Piranski zaliv, dostop do mednarodnih vod), potem pri Neumu z Bosno in Hercegovino, na skrajnem jugu pa še s Črno Goro zaradi polotoka Prevlaka. V tem primeru je hrvaška agresivnost imela svoje strateške razloge, kajti kdor nadzoruje Prevlako, ima popolno kontrolo nad pomorskim prometom v Boko Kotorsko. Tudi pri Neumu imajo Hrvati svojo logiko, kajti ozek pas bosanske obale jim seka prosto pot proti Dubrovniku oziroma najbolj južnem delu države. Da bi zagotovili stalno in neovirano prometno povezavo, bodo že letos jeseni začeli graditi most na Pelješac.
 
 
Zgodba o Piranskem zalivu pa je drugačna in za Hrvaško nima strateške vrednosti. Kajti eventuelni protiargument - če bi arbitraža Sloveniji dosodila morski koridor ("dimnik") do mednarodnih voda - Hrvaške bi bil kvečjemu ta, da s tem izgubi morski stik z Italijo na tem delu Jadrana. Ozemeljski spor s Slovenijo je z južne, tj. hrvaške perspektive torej psihološke narave, saj Hrvati vztrajajo pri nečem, kar zanje nima nobene realne vrednosti, pač pa gre za simbolno težnjo po podreditvi manjše, uspešnejše in ekonomsko razvitejše sosede. Obenem pa Hrvaška z agresivnostjo v primeru Slovenije dokazuje svojo moč drugim republikam nekdanje Jugoslavije. Zgodovina je zgovorna, saj je Zagreb pogosto razdiralno vplival na (dobro)sosedske odnose, poleg tega se je nekoč že znašel tudi na napačni strani zgodovine.
 
 
Ob vsem tem me izrek razsodbe arbitražnega sodišča v Haagu, ki je napovedan za 29. juni, niti ne bi skrbel, če bi slovenska stran sodišču v celoti predstavila res vse argumente - all relevant circumstances, kot se glasi 3. člen Sporazuma o arbitraži, ki sta ga 4. novembra 2009 na Švedskem podpisala premierja obeh držav Borut Pahor in Jadranka Kosor. Brez tega sporazuma Slovenija ne bi dvignila veta na vstop Hrvaške v Evropsko unijo. Drugače rečeno: če je Hrvaška želela vstopiti v EU, je morala pristati na arbitražo. S stisnjenimi zobmi in figo v žepu. Sabotiranje slovenskega arbitra Jerneja Sekoleca s prisluškovalno afero pred dvema letoma je bilo najverjetneje del širše strategije, po kateri bi se Zagreb izognil zavezujoči razsodbi arbitražnega tribunala. Tako bi se v Piranskem zalivu še naprej ohranjal status quo v izrazito škodo Slovenije, Hrvaška pa bi med naslednicami nekdanje skupne države tudi v prihodnosti ustvarjala vtis regionalne sile, ki si lahko brez sankcij podreja manjše sosede in z njimi sklepa mednarodne pogodbe s figo v žepu.
 
 
 
Država je država, ljudje smo ljudje. Če kdo misli, da v mednarodnih odnosih večje ribe jedo manjše, pač tako misli. Jaz si mislim svoje. Tudi to, da bom 29. junija temeljito premislil, če bom še jedel hrvaške ribe in se šel dobrega samaritana, ki polni hrvaški proračun. Kajti južno od Jadrana je morje še bolj modro, turist pa v očeh prisrčnih domorodcev gost, ne pa žrtev, ki jo je treba na vsak način opleniti.
 
 
 
 
 
KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenija, Evropa in svet v 2023: Odpornost, vzdržljivost in strateška daljnovidnost
11
01.01.2023 00:00
Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Janez Zemljarič (1928-2022)
17
30.12.2022 23:40
Ljubljanske Murgle so, povedano brez kakršnega koli cinizma, izgubile še enega prebivalca. Na svoj 94. rojstni dan je umrl Janez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.435
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.643
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.593
04/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.798
05/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.779
06/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.399
07/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.568
08/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.065
09/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.360
10/
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 2.427