Komentar

Moja arbitraža: Kako sem kot dobri samaritan leto za letom polnil hrvaški proračun

Ali je za povprečnega Slovenca res samoumevno, da poleti dopustuje na Hrvaškem? Kaj to v resnici pomeni o našem nacionalnem karakterju? Zgolj to, da smo pragmatični? Ali pa gre bolj za vprašanje podreditve, kar glede na slabe politične odnose med Slovenijo in Hrvaško niti ne bi bilo presenetljivo. Konec koncev je tudi arbitraža del te zgodbe: Hrvati si želijo ekonomsko, politično in predvsem v simbolnem smislu podrediti Slovenijo.

23.06.2017 18:30
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Slovenija   Hrvaška   arbitraža   Jadransko morje   Grčija   Piranski zaliv   meja   podreditev   turizem   navtika

Foto: Dejan Steinbuch

Ozemeljski spor s Slovenijo je z južne, tj. hrvaške perspektive psihološke narave, saj Hrvati vztrajajo pri nečem, kar zanje nima nobene realne vrednosti, pač pa gre za simbolno težnjo po podreditvi manjše, uspešnejše in ekonomsko razvitejše sosede.

Prav takšne misli so me prešinjale zadnja dva tedna, ki sem jih preživel na jadrnici med Izolo in jonskim otokom Lefkada. Del poti smo prepluli tudi v hrvaških ozemeljskih vodah, skupno vsem tamkajšnjim nočitvam pa je bilo to, da smo morali vsakič - no, izjema je bila Lastovo - za sidro, bojo ali privez plačati. Na Hrvaškem se namreč gredo navtični turizem s filozofijo, ob kateri bi se Slovenci, Italijani ali Grki držali za glavo: tujec mora plačati, če hoče jadrati po hrvaškem morju, prečkati Kornate ali kak drug park, sidrati pred hrvaško obalo in otoki ... Nič ni več zastonj. Česa takšnega nisem doživel še nikjer drugje na svetu in priznati moram, da ne bi nikoli več jadral v hrvaškem akvatoriju, če bi bili Grčija ali Turčija bližje. 

 
Plačevanje za to, da se lahko zasidraš, je res norost, ki se jim bo vrnila kot bumerang. Marsikdo, ki doživi takšno vrsto gostoljubja, bo naslednjič dvakrat premislil, preden se bo vrnil. V bistvu sem si tudi sam že večkrat rekel, da grem zadnjič na dopust na Hrvaško, potem pa je vedno pojavil kak relativno racionalni izgovor za to, da sem požrl besedo. In predpostavljam, da je velika večina Slovencev, ki počitnikujejo na Hrvaškem - med njimi tudi takšni, ki imajo tam nepremičnine - bodisi sprijaznjena s tem, da jih na Hrvaškem kot turiste odirajo, bodisi se niti ne ukvarjajo več z vprašanjem, kaj jim je na vzhodni jadranski obali tako všeč. Ekonomski argument ni več relevanten, saj je Grčija občutno cenejša, tam je hrana boljša, ljudje prijaznejši in morje čistejše. Torej so v ozadju dejansko nekakšni emotivni elementi, morda celo resentiment, ki ga Slovenci gojijo do nekdanjih časov. Jugonostalgija se v Sloveniji piše z veliko začetnico. Osebno nimam težav s tem (naj vsak počne, kar mu paše), me pa moti pogost pojav nekakšne domačnosti, ki se pojavlja med Slovenci, ko gre za hrvaško obalo oziroma vzhodni Jadran. Namreč kot da bi bilo to še vedno "naše". Kot da bi bila v ozadju še vedno Jugoslavija, njena obala pa od vseh, torej tudi od Slovencev. 
 
 
Pa pač ni. Hrvaška je od SFRJ podedovala 95% morja in obale. Poleg tega se je zapletla v konflikte z vsemi tremi sosedami, ki imajo prav tako nekaj malega morja. Najprej na severu s Slovenijo (Piranski zaliv, dostop do mednarodnih vod), potem pri Neumu z Bosno in Hercegovino, na skrajnem jugu pa še s Črno Goro zaradi polotoka Prevlaka. V tem primeru je hrvaška agresivnost imela svoje strateške razloge, kajti kdor nadzoruje Prevlako, ima popolno kontrolo nad pomorskim prometom v Boko Kotorsko. Tudi pri Neumu imajo Hrvati svojo logiko, kajti ozek pas bosanske obale jim seka prosto pot proti Dubrovniku oziroma najbolj južnem delu države. Da bi zagotovili stalno in neovirano prometno povezavo, bodo že letos jeseni začeli graditi most na Pelješac.
 
 
Zgodba o Piranskem zalivu pa je drugačna in za Hrvaško nima strateške vrednosti. Kajti eventuelni protiargument - če bi arbitraža Sloveniji dosodila morski koridor ("dimnik") do mednarodnih voda - Hrvaške bi bil kvečjemu ta, da s tem izgubi morski stik z Italijo na tem delu Jadrana. Ozemeljski spor s Slovenijo je z južne, tj. hrvaške perspektive torej psihološke narave, saj Hrvati vztrajajo pri nečem, kar zanje nima nobene realne vrednosti, pač pa gre za simbolno težnjo po podreditvi manjše, uspešnejše in ekonomsko razvitejše sosede. Obenem pa Hrvaška z agresivnostjo v primeru Slovenije dokazuje svojo moč drugim republikam nekdanje Jugoslavije. Zgodovina je zgovorna, saj je Zagreb pogosto razdiralno vplival na (dobro)sosedske odnose, poleg tega se je nekoč že znašel tudi na napačni strani zgodovine.
 
 
Ob vsem tem me izrek razsodbe arbitražnega sodišča v Haagu, ki je napovedan za 29. juni, niti ne bi skrbel, če bi slovenska stran sodišču v celoti predstavila res vse argumente - all relevant circumstances, kot se glasi 3. člen Sporazuma o arbitraži, ki sta ga 4. novembra 2009 na Švedskem podpisala premierja obeh držav Borut Pahor in Jadranka Kosor. Brez tega sporazuma Slovenija ne bi dvignila veta na vstop Hrvaške v Evropsko unijo. Drugače rečeno: če je Hrvaška želela vstopiti v EU, je morala pristati na arbitražo. S stisnjenimi zobmi in figo v žepu. Sabotiranje slovenskega arbitra Jerneja Sekoleca s prisluškovalno afero pred dvema letoma je bilo najverjetneje del širše strategije, po kateri bi se Zagreb izognil zavezujoči razsodbi arbitražnega tribunala. Tako bi se v Piranskem zalivu še naprej ohranjal status quo v izrazito škodo Slovenije, Hrvaška pa bi med naslednicami nekdanje skupne države tudi v prihodnosti ustvarjala vtis regionalne sile, ki si lahko brez sankcij podreja manjše sosede in z njimi sklepa mednarodne pogodbe s figo v žepu.
 
 
 
Država je država, ljudje smo ljudje. Če kdo misli, da v mednarodnih odnosih večje ribe jedo manjše, pač tako misli. Jaz si mislim svoje. Tudi to, da bom 29. junija temeljito premislil, če bom še jedel hrvaške ribe in se šel dobrega samaritana, ki polni hrvaški proračun. Kajti južno od Jadrana je morje še bolj modro, turist pa v očeh prisrčnih domorodcev gost, ne pa žrtev, ki jo je treba na vsak način opleniti.
 
 
 
 
 
KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
10
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
2
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
14
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,704
02/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,844
03/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,344
04/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,392
05/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,115
06/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 1,108
07/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 816
08/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,966
09/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,385
10/
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
Angel Polajnko
Ogledov: 521