Komentar

Hommage Miletu Korunu, mojstru, ki v umetnosti zastopa nič

Danes lahko pogojno že govorimo o zaključenem režijskem opusu modernista Mileta Koruna, navkljub njegovemu nadvse impresivnem vitalizmu. S časovne distance že lahko raziskujemo njegove umetniške postopke in konceptualizacije ter njegovo modernistično biografijo. Ko govorimo o Miletu Korunu, govorimo o enem od najizvirnejših umetnikov evropskega gledališča.

25.06.2017 05:08
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Mile Korun   gledališče   igralci   umetnost   nič

Foto: MGL

Doživljam paradoks teatra, da je igralčeva igra nemara najbolj resnična tedaj, ko ni občinstva. Ko je igra sama svoja, osredotočena nase, samozadostna, ko se ne zaveda drugih, ko ne želi učinkovati, ko noče manipulirati z občinstvom. Ko ni v službi. Ko je igra samo igralčeva. Ko je igra za - nič.

Prvo stopnjevanje komentarja bo delno tematiziralo njegovo delo, predvsem pa zaključno fazo ranega modernizma! Drugo stopnjevanje bo v neposrednem dialogu z njegovo izvrstno knjigo Biti z igro. Tretja lega bo neposredno povezana s tretjim razdelkom drugega korpusa knjige Biti z igro, katerega naslov je Estetska fikcija in vzporeden svet. Ker menim, da velika večina avditorija knjige ni prebrala, kar je seveda več kot razumljivo, saj je to podvojeno, potrojeno strokovna knjiga, vam jo imam namen delno odpreti. To je komentar o izvrstni knjigi in istočasno o redkem avtentičnem umetniškem učbeniku na Slovenskem. Gledališko in didaktično prakso Mileta Koruna občudujem, a sem od nje diametralno nasproten. Žal je v XXI. stoletju na Slovenskem še vedno prevladujoča scenska praksa literarnega gledališča. Mile Korun je bil med prvimi, ki je s herojskimi poizkusi tržaške historične avantgarde pri Svetem Ivanu in s svojimi predhodniki, kot so Ferdo Delak, Osip Šest, Bratko Kreft, Jože Babič in Fran Žižek, preusmeril gledališko prakso iz večnega čitalništva v institut emanciprane, avtonomne gledališke režije. V umetnost režije! Ko govorimo o rani modernistični projekciji Mileta Koruna, govorimo o četrt stoletja dolgem obdobju, ki je trajalo od leta 1951 do leta 1976. Emancipatorni procesi gledanja gledališča so se pri Miletu Korunu začeli že v ranih šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je vse elemente gledališke projekcije dosledno in enakovredno združil v modernistično celoto.

 

Knjiga Biti z igro je sestavljena iz petih korpusov: od strani 7 do strani 29 si je Mile Korun postavil niz ontološko umetniških vprašanj. V drugem korpusu, od strani 31 do strani 64, je tematiziral predstavo kot takšno. Od strani 65 do strani 89 je vstopil v procese, ki jih doživlja gledališki gledalec med predstavo. V četrtem razdelku nam od strani 91 do strani 145 pokaže strukturne premisleke o gledališki režiji kot posebnem in posvečenem znanju. V zadnjem delu pa nam od strani 147 do strani 186 tematizira poklic igralca.

 

Apoteoza za večnost: Gledališka igra ni igranje, ampak reagiranje!

 

Izhodišče in osrednja pozicija Korunovega razpravljanja o gledališču v knjigi Biti z igro izhaja iz nestabilne umetnosti, kot gledališče nasploh je! Izhaja iz gledališke dogodkovne in večne začasnosti. Preden bom vstopil v naštevanje refleksov, naj vas opomnim, da si moj današnji tekst ne želi, da bi vam v obliki komentarja razkril čudež Mileta Kouna. Kdo lahko to od komentarja sploh pričakuje? To je predvsem refleks na to, da sem profesorja - mojstra po dolgem času srečal in z njim obsedel v skoraj komičnem, absurdističnem pogovoru. Ker naju absurd in absurdistična stvarnost nista nikoli določala, sem se odločil v kratkem napisati novo študijo. Prvo študijo sem napisal pred skoraj desetletjem z naslovom Pet izumov modernistične biografije. V ta namen sem se odločil izoblikovati reflekse, namenjene bodočemu tekstu!

 

Prvi refleks: igra in uprizarjanje obstajata samo v sedanjosti. Sta samo v tem hipu in ju ni ne prej, ne pozneje. Nimata ne preteklosti ne prihodnosti, imata pa začetek in konec - in svoj lastni čas.

Drugi refleks / artifeks: je tisti trenutek, ko izumimo in temu primerno izpostavimo režim delovanja, ki ga vgradimo v scenski prostor, ta pa se širi s pospeševanjem režijskih izumov, dokler režija sama ne postane total sveta. Takrat nastopi korunovski redukcionizem. Korun nikoli ne gradi scenografije, temveč izhaja iz totalitete, ki jo kasneje njegovi sodelavci scenografi tehnološko posamično artikulirajo.

Tretji refleks: Mile Korun je vedno uprizarjal arhitekturo bolj kot katerikoli drugi evropski režiser. Mile Korun je uprizarjal arhitekturo z arhitekturnim izrezom namišljenega totala. Tega seveda ni nikoli materializiral, uprizarjal pa je njegov izrez, ki mu je igral celoto. Zato lahko brez zadržka rečemo, da je uprizarjal arhitekturo. Če bi hotel uprizoriti total, bi moral zapustiti italijansko škatlo kot takšno in njeno merilo iluzije. Tega pa v svojem umetniškem življenju nikoli ni storil.

Četrti refleks: predstava je zanj še vedno uprizorjena pripoved. Vedno je izhajal iz pripovednega, nikoli ni izstopal iz narativa.

Peti refleks: Mile Korun si je vedno želel zgraditi arhitekturni model, sistem, ki bo zastopal njegovo celoto. V arhitekturni izrez je naselil naracijo, ki jo je v naslednjem koraku opremil z divjimi asociacijami ter jih povezal v dogodek. Praznino v prostoru je napolnjeval z igralsko identiteto. On je bil tisti, ki nam je organiziral praznine in jih istočasno napolnjeval. Tako dobimo režijo, ki je v resnici režim, polnjenje praznin v prostoru. Praznina prostora je manifestacija niča. Mile Korun zastopa v umetnosti nič!

Šesti refleks: simultanost je v veliki meri optika mnogih možnosti. Optika za ozaveščanje izbrane dogodkovnosti, ki jo v finalnem produktu gledajo gledalci. Ta pa je toliko bolj izostrena, če jo gledamo v paralelizmu z drugo stvarnostjo. Seveda Korun pri tem ni nikoli radikalen, kot so bili drugi avantgardisti, je pa strog in dosleden v sočasnosti dveh dogodkovnosti. Akterji puščajo sled, graf psihodinamike, drame, konflikte. Korun to mnogokrat doseže s psihoterapevtskimi sprožilci. Igralski korpus ga zanima kot biološki sistem, ki v obeh smereh oblikuje materijo. Režija je način in metoda vodenja ter upravljanja gledališke skupnosti, ki rezultira v režimu predstave.

Sedmi refleks / Estetska fikcija in vzporeden svet: uprizarjanje je projektor. Ustvarja modele. Odmakniti, odstraniti, odmisliti moramo stvarni svet, njegov način mišljenja ter predstavljanja. Uprizarjanje je uresničevanje igre!

Osmi refleks: da bi razumeli, kakšen monumentalen abstrakt stoji pred nami, si predstavljajmo, kako bi Mile Korun tematiziral dramo arhitekta. To bi bilo tisto, kar bi bilo resnično komično, za umret' od smeha. To bi se zgodilo, če  bi uvedel konceptualno ponavljanje arhitekturnih izrezov. Korun sicer uporablja konceptualno ponavljanje, toda s popolnoma drugimi izhodišči in nameni. Takšnih dram, ki tematizirajo arhitekturo in arhitekta ni mnogo, so pa! Korun jih ni nikoli uprizarjal. Mogoče pa bi jo lahko napisal?

Deveti refleks: zato je uprizarjanje nekaj fizičnega in hkrati metafizičnega.

Deseti refleks: uprizarjanje arhitekture se odvija v polju fundamentalne simetrije, ki je v nenehnem konfliktu s prostorsko koincidenco. Točna slučajnost proizvaja prostorsko dramo. Simetrija uravnoveša scenske prizore z notranjo in zunanjo napetostjo scenskega dogodkovnega vzorčenja. Nikoli pa ne pristaja na modernistično unifikacijo. Režija je napor gravitacijskih orodij, vektorja mase materije in vektorja biosistema. Generalna perspektiva se odigra v minimumu praznine. Gledališče je biti z igro in za nič!

 

 

Mile Korun: Obnovitvena vaja, igralci večinoma obnavljajo besedilo kot kaj drugega in se ne posvečajo igri kot običajno, vendar me prav to očara. Nobenega naprezanja, nobenega razkazovanja odrskih spretnosti, nikakršne ekshibicije, le izostrena psihična valovanja v njihovih likih, ko se občutki in vzdušje prelivajo iz prizora v prizora spontano, mehko in naravno, brez napora. Počutim se kot nekdo, ki ga ni. Voajer. Čemu priča. Kajti to, kar tu počnejo igralci, nikakor ni predstava. Doživljam paradoks teatra, da je igralčeva igra nemara najbolj resnična tedaj, ko ni občinstva. Ko je igra sama svoja, osredotočena nase, samozadostna, ko se ne zaveda drugih, ko ne želi učinkovati, ko noče manipulirati z občinstvom. Ko ni v službi. Ko je igra samo igralčeva. Ko je igra za - nič.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)
2
09.05.2020 23:32
Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Za zavarovanje pridobitev socializma so dovoljena vsa sredstva, tudi obrekovanje in medijske kampanje v tujini
14
09.05.2020 12:15
Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Totalna medijska vojna ali kako je lažni novinarski emigrant Zgaga postal svetovno čudo
33
05.05.2020 23:45
Bolj kot to, ali bomo Slovenci preživeli novi koronavirus, me skrbi, če bomo ostali normalni po vseh medijskih ofenzivah in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1945-2020: Nikdar več. Pomnimo. Zmagujemo.
20
05.05.2020 00:27
Obeleževanje 75. obletnice zmage v drugi svetovni vojni je v letošnjem maju pomemben mednarodni dogodek, ki naj bo globok ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"V kritičnih prvih štirinajstih dnevih sem se res skrival. Niti za eno sámo minuto nisem stopil iz stanovanja, niti da bi napolnil svojo zalogo. Prvič sem šel ven ponoči."
Uredništvo
Ogledov: 3.576
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 3.438
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.633
04/
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
Miha Burger
Ogledov: 1.645
05/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.744
06/
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
Uredništvo
Ogledov: 1.424
07/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.646
08/
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
Simona Rebolj
Ogledov: 2.604
09/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.453
10/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.245