Komentar

Hommage Miletu Korunu, mojstru, ki v umetnosti zastopa nič

Danes lahko pogojno že govorimo o zaključenem režijskem opusu modernista Mileta Koruna, navkljub njegovemu nadvse impresivnem vitalizmu. S časovne distance že lahko raziskujemo njegove umetniške postopke in konceptualizacije ter njegovo modernistično biografijo. Ko govorimo o Miletu Korunu, govorimo o enem od najizvirnejših umetnikov evropskega gledališča.

25.06.2017 05:08
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Mile Korun   gledališče   igralci   umetnost   nič

Foto: MGL

Doživljam paradoks teatra, da je igralčeva igra nemara najbolj resnična tedaj, ko ni občinstva. Ko je igra sama svoja, osredotočena nase, samozadostna, ko se ne zaveda drugih, ko ne želi učinkovati, ko noče manipulirati z občinstvom. Ko ni v službi. Ko je igra samo igralčeva. Ko je igra za - nič.

Prvo stopnjevanje komentarja bo delno tematiziralo njegovo delo, predvsem pa zaključno fazo ranega modernizma! Drugo stopnjevanje bo v neposrednem dialogu z njegovo izvrstno knjigo Biti z igro. Tretja lega bo neposredno povezana s tretjim razdelkom drugega korpusa knjige Biti z igro, katerega naslov je Estetska fikcija in vzporeden svet. Ker menim, da velika večina avditorija knjige ni prebrala, kar je seveda več kot razumljivo, saj je to podvojeno, potrojeno strokovna knjiga, vam jo imam namen delno odpreti. To je komentar o izvrstni knjigi in istočasno o redkem avtentičnem umetniškem učbeniku na Slovenskem. Gledališko in didaktično prakso Mileta Koruna občudujem, a sem od nje diametralno nasproten. Žal je v XXI. stoletju na Slovenskem še vedno prevladujoča scenska praksa literarnega gledališča. Mile Korun je bil med prvimi, ki je s herojskimi poizkusi tržaške historične avantgarde pri Svetem Ivanu in s svojimi predhodniki, kot so Ferdo Delak, Osip Šest, Bratko Kreft, Jože Babič in Fran Žižek, preusmeril gledališko prakso iz večnega čitalništva v institut emanciprane, avtonomne gledališke režije. V umetnost režije! Ko govorimo o rani modernistični projekciji Mileta Koruna, govorimo o četrt stoletja dolgem obdobju, ki je trajalo od leta 1951 do leta 1976. Emancipatorni procesi gledanja gledališča so se pri Miletu Korunu začeli že v ranih šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je vse elemente gledališke projekcije dosledno in enakovredno združil v modernistično celoto.

 

Knjiga Biti z igro je sestavljena iz petih korpusov: od strani 7 do strani 29 si je Mile Korun postavil niz ontološko umetniških vprašanj. V drugem korpusu, od strani 31 do strani 64, je tematiziral predstavo kot takšno. Od strani 65 do strani 89 je vstopil v procese, ki jih doživlja gledališki gledalec med predstavo. V četrtem razdelku nam od strani 91 do strani 145 pokaže strukturne premisleke o gledališki režiji kot posebnem in posvečenem znanju. V zadnjem delu pa nam od strani 147 do strani 186 tematizira poklic igralca.

 

Apoteoza za večnost: Gledališka igra ni igranje, ampak reagiranje!

 

Izhodišče in osrednja pozicija Korunovega razpravljanja o gledališču v knjigi Biti z igro izhaja iz nestabilne umetnosti, kot gledališče nasploh je! Izhaja iz gledališke dogodkovne in večne začasnosti. Preden bom vstopil v naštevanje refleksov, naj vas opomnim, da si moj današnji tekst ne želi, da bi vam v obliki komentarja razkril čudež Mileta Kouna. Kdo lahko to od komentarja sploh pričakuje? To je predvsem refleks na to, da sem profesorja - mojstra po dolgem času srečal in z njim obsedel v skoraj komičnem, absurdističnem pogovoru. Ker naju absurd in absurdistična stvarnost nista nikoli določala, sem se odločil v kratkem napisati novo študijo. Prvo študijo sem napisal pred skoraj desetletjem z naslovom Pet izumov modernistične biografije. V ta namen sem se odločil izoblikovati reflekse, namenjene bodočemu tekstu!

 

Prvi refleks: igra in uprizarjanje obstajata samo v sedanjosti. Sta samo v tem hipu in ju ni ne prej, ne pozneje. Nimata ne preteklosti ne prihodnosti, imata pa začetek in konec - in svoj lastni čas.

Drugi refleks / artifeks: je tisti trenutek, ko izumimo in temu primerno izpostavimo režim delovanja, ki ga vgradimo v scenski prostor, ta pa se širi s pospeševanjem režijskih izumov, dokler režija sama ne postane total sveta. Takrat nastopi korunovski redukcionizem. Korun nikoli ne gradi scenografije, temveč izhaja iz totalitete, ki jo kasneje njegovi sodelavci scenografi tehnološko posamično artikulirajo.

Tretji refleks: Mile Korun je vedno uprizarjal arhitekturo bolj kot katerikoli drugi evropski režiser. Mile Korun je uprizarjal arhitekturo z arhitekturnim izrezom namišljenega totala. Tega seveda ni nikoli materializiral, uprizarjal pa je njegov izrez, ki mu je igral celoto. Zato lahko brez zadržka rečemo, da je uprizarjal arhitekturo. Če bi hotel uprizoriti total, bi moral zapustiti italijansko škatlo kot takšno in njeno merilo iluzije. Tega pa v svojem umetniškem življenju nikoli ni storil.

Četrti refleks: predstava je zanj še vedno uprizorjena pripoved. Vedno je izhajal iz pripovednega, nikoli ni izstopal iz narativa.

Peti refleks: Mile Korun si je vedno želel zgraditi arhitekturni model, sistem, ki bo zastopal njegovo celoto. V arhitekturni izrez je naselil naracijo, ki jo je v naslednjem koraku opremil z divjimi asociacijami ter jih povezal v dogodek. Praznino v prostoru je napolnjeval z igralsko identiteto. On je bil tisti, ki nam je organiziral praznine in jih istočasno napolnjeval. Tako dobimo režijo, ki je v resnici režim, polnjenje praznin v prostoru. Praznina prostora je manifestacija niča. Mile Korun zastopa v umetnosti nič!

Šesti refleks: simultanost je v veliki meri optika mnogih možnosti. Optika za ozaveščanje izbrane dogodkovnosti, ki jo v finalnem produktu gledajo gledalci. Ta pa je toliko bolj izostrena, če jo gledamo v paralelizmu z drugo stvarnostjo. Seveda Korun pri tem ni nikoli radikalen, kot so bili drugi avantgardisti, je pa strog in dosleden v sočasnosti dveh dogodkovnosti. Akterji puščajo sled, graf psihodinamike, drame, konflikte. Korun to mnogokrat doseže s psihoterapevtskimi sprožilci. Igralski korpus ga zanima kot biološki sistem, ki v obeh smereh oblikuje materijo. Režija je način in metoda vodenja ter upravljanja gledališke skupnosti, ki rezultira v režimu predstave.

Sedmi refleks / Estetska fikcija in vzporeden svet: uprizarjanje je projektor. Ustvarja modele. Odmakniti, odstraniti, odmisliti moramo stvarni svet, njegov način mišljenja ter predstavljanja. Uprizarjanje je uresničevanje igre!

Osmi refleks: da bi razumeli, kakšen monumentalen abstrakt stoji pred nami, si predstavljajmo, kako bi Mile Korun tematiziral dramo arhitekta. To bi bilo tisto, kar bi bilo resnično komično, za umret' od smeha. To bi se zgodilo, če  bi uvedel konceptualno ponavljanje arhitekturnih izrezov. Korun sicer uporablja konceptualno ponavljanje, toda s popolnoma drugimi izhodišči in nameni. Takšnih dram, ki tematizirajo arhitekturo in arhitekta ni mnogo, so pa! Korun jih ni nikoli uprizarjal. Mogoče pa bi jo lahko napisal?

Deveti refleks: zato je uprizarjanje nekaj fizičnega in hkrati metafizičnega.

Deseti refleks: uprizarjanje arhitekture se odvija v polju fundamentalne simetrije, ki je v nenehnem konfliktu s prostorsko koincidenco. Točna slučajnost proizvaja prostorsko dramo. Simetrija uravnoveša scenske prizore z notranjo in zunanjo napetostjo scenskega dogodkovnega vzorčenja. Nikoli pa ne pristaja na modernistično unifikacijo. Režija je napor gravitacijskih orodij, vektorja mase materije in vektorja biosistema. Generalna perspektiva se odigra v minimumu praznine. Gledališče je biti z igro in za nič!

 

 

Mile Korun: Obnovitvena vaja, igralci večinoma obnavljajo besedilo kot kaj drugega in se ne posvečajo igri kot običajno, vendar me prav to očara. Nobenega naprezanja, nobenega razkazovanja odrskih spretnosti, nikakršne ekshibicije, le izostrena psihična valovanja v njihovih likih, ko se občutki in vzdušje prelivajo iz prizora v prizora spontano, mehko in naravno, brez napora. Počutim se kot nekdo, ki ga ni. Voajer. Čemu priča. Kajti to, kar tu počnejo igralci, nikakor ni predstava. Doživljam paradoks teatra, da je igralčeva igra nemara najbolj resnična tedaj, ko ni občinstva. Ko je igra sama svoja, osredotočena nase, samozadostna, ko se ne zaveda drugih, ko ne želi učinkovati, ko noče manipulirati z občinstvom. Ko ni v službi. Ko je igra samo igralčeva. Ko je igra za - nič.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
1
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,563
02/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,325
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,901
04/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 1,802
05/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,521
06/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,199
07/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,712
08/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,306
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,587
10/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 929