Komentar

Hommage Miletu Korunu, mojstru, ki v umetnosti zastopa nič

Danes lahko pogojno že govorimo o zaključenem režijskem opusu modernista Mileta Koruna, navkljub njegovemu nadvse impresivnem vitalizmu. S časovne distance že lahko raziskujemo njegove umetniške postopke in konceptualizacije ter njegovo modernistično biografijo. Ko govorimo o Miletu Korunu, govorimo o enem od najizvirnejših umetnikov evropskega gledališča.

25.06.2017 05:08
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Mile Korun   gledališče   igralci   umetnost   nič

Foto: MGL

Doživljam paradoks teatra, da je igralčeva igra nemara najbolj resnična tedaj, ko ni občinstva. Ko je igra sama svoja, osredotočena nase, samozadostna, ko se ne zaveda drugih, ko ne želi učinkovati, ko noče manipulirati z občinstvom. Ko ni v službi. Ko je igra samo igralčeva. Ko je igra za - nič.

Prvo stopnjevanje komentarja bo delno tematiziralo njegovo delo, predvsem pa zaključno fazo ranega modernizma! Drugo stopnjevanje bo v neposrednem dialogu z njegovo izvrstno knjigo Biti z igro. Tretja lega bo neposredno povezana s tretjim razdelkom drugega korpusa knjige Biti z igro, katerega naslov je Estetska fikcija in vzporeden svet. Ker menim, da velika večina avditorija knjige ni prebrala, kar je seveda več kot razumljivo, saj je to podvojeno, potrojeno strokovna knjiga, vam jo imam namen delno odpreti. To je komentar o izvrstni knjigi in istočasno o redkem avtentičnem umetniškem učbeniku na Slovenskem. Gledališko in didaktično prakso Mileta Koruna občudujem, a sem od nje diametralno nasproten. Žal je v XXI. stoletju na Slovenskem še vedno prevladujoča scenska praksa literarnega gledališča. Mile Korun je bil med prvimi, ki je s herojskimi poizkusi tržaške historične avantgarde pri Svetem Ivanu in s svojimi predhodniki, kot so Ferdo Delak, Osip Šest, Bratko Kreft, Jože Babič in Fran Žižek, preusmeril gledališko prakso iz večnega čitalništva v institut emanciprane, avtonomne gledališke režije. V umetnost režije! Ko govorimo o rani modernistični projekciji Mileta Koruna, govorimo o četrt stoletja dolgem obdobju, ki je trajalo od leta 1951 do leta 1976. Emancipatorni procesi gledanja gledališča so se pri Miletu Korunu začeli že v ranih šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je vse elemente gledališke projekcije dosledno in enakovredno združil v modernistično celoto.

 

Knjiga Biti z igro je sestavljena iz petih korpusov: od strani 7 do strani 29 si je Mile Korun postavil niz ontološko umetniških vprašanj. V drugem korpusu, od strani 31 do strani 64, je tematiziral predstavo kot takšno. Od strani 65 do strani 89 je vstopil v procese, ki jih doživlja gledališki gledalec med predstavo. V četrtem razdelku nam od strani 91 do strani 145 pokaže strukturne premisleke o gledališki režiji kot posebnem in posvečenem znanju. V zadnjem delu pa nam od strani 147 do strani 186 tematizira poklic igralca.

 

Apoteoza za večnost: Gledališka igra ni igranje, ampak reagiranje!

 

Izhodišče in osrednja pozicija Korunovega razpravljanja o gledališču v knjigi Biti z igro izhaja iz nestabilne umetnosti, kot gledališče nasploh je! Izhaja iz gledališke dogodkovne in večne začasnosti. Preden bom vstopil v naštevanje refleksov, naj vas opomnim, da si moj današnji tekst ne želi, da bi vam v obliki komentarja razkril čudež Mileta Kouna. Kdo lahko to od komentarja sploh pričakuje? To je predvsem refleks na to, da sem profesorja - mojstra po dolgem času srečal in z njim obsedel v skoraj komičnem, absurdističnem pogovoru. Ker naju absurd in absurdistična stvarnost nista nikoli določala, sem se odločil v kratkem napisati novo študijo. Prvo študijo sem napisal pred skoraj desetletjem z naslovom Pet izumov modernistične biografije. V ta namen sem se odločil izoblikovati reflekse, namenjene bodočemu tekstu!

 

Prvi refleks: igra in uprizarjanje obstajata samo v sedanjosti. Sta samo v tem hipu in ju ni ne prej, ne pozneje. Nimata ne preteklosti ne prihodnosti, imata pa začetek in konec - in svoj lastni čas.

Drugi refleks / artifeks: je tisti trenutek, ko izumimo in temu primerno izpostavimo režim delovanja, ki ga vgradimo v scenski prostor, ta pa se širi s pospeševanjem režijskih izumov, dokler režija sama ne postane total sveta. Takrat nastopi korunovski redukcionizem. Korun nikoli ne gradi scenografije, temveč izhaja iz totalitete, ki jo kasneje njegovi sodelavci scenografi tehnološko posamično artikulirajo.

Tretji refleks: Mile Korun je vedno uprizarjal arhitekturo bolj kot katerikoli drugi evropski režiser. Mile Korun je uprizarjal arhitekturo z arhitekturnim izrezom namišljenega totala. Tega seveda ni nikoli materializiral, uprizarjal pa je njegov izrez, ki mu je igral celoto. Zato lahko brez zadržka rečemo, da je uprizarjal arhitekturo. Če bi hotel uprizoriti total, bi moral zapustiti italijansko škatlo kot takšno in njeno merilo iluzije. Tega pa v svojem umetniškem življenju nikoli ni storil.

Četrti refleks: predstava je zanj še vedno uprizorjena pripoved. Vedno je izhajal iz pripovednega, nikoli ni izstopal iz narativa.

Peti refleks: Mile Korun si je vedno želel zgraditi arhitekturni model, sistem, ki bo zastopal njegovo celoto. V arhitekturni izrez je naselil naracijo, ki jo je v naslednjem koraku opremil z divjimi asociacijami ter jih povezal v dogodek. Praznino v prostoru je napolnjeval z igralsko identiteto. On je bil tisti, ki nam je organiziral praznine in jih istočasno napolnjeval. Tako dobimo režijo, ki je v resnici režim, polnjenje praznin v prostoru. Praznina prostora je manifestacija niča. Mile Korun zastopa v umetnosti nič!

Šesti refleks: simultanost je v veliki meri optika mnogih možnosti. Optika za ozaveščanje izbrane dogodkovnosti, ki jo v finalnem produktu gledajo gledalci. Ta pa je toliko bolj izostrena, če jo gledamo v paralelizmu z drugo stvarnostjo. Seveda Korun pri tem ni nikoli radikalen, kot so bili drugi avantgardisti, je pa strog in dosleden v sočasnosti dveh dogodkovnosti. Akterji puščajo sled, graf psihodinamike, drame, konflikte. Korun to mnogokrat doseže s psihoterapevtskimi sprožilci. Igralski korpus ga zanima kot biološki sistem, ki v obeh smereh oblikuje materijo. Režija je način in metoda vodenja ter upravljanja gledališke skupnosti, ki rezultira v režimu predstave.

Sedmi refleks / Estetska fikcija in vzporeden svet: uprizarjanje je projektor. Ustvarja modele. Odmakniti, odstraniti, odmisliti moramo stvarni svet, njegov način mišljenja ter predstavljanja. Uprizarjanje je uresničevanje igre!

Osmi refleks: da bi razumeli, kakšen monumentalen abstrakt stoji pred nami, si predstavljajmo, kako bi Mile Korun tematiziral dramo arhitekta. To bi bilo tisto, kar bi bilo resnično komično, za umret' od smeha. To bi se zgodilo, če  bi uvedel konceptualno ponavljanje arhitekturnih izrezov. Korun sicer uporablja konceptualno ponavljanje, toda s popolnoma drugimi izhodišči in nameni. Takšnih dram, ki tematizirajo arhitekturo in arhitekta ni mnogo, so pa! Korun jih ni nikoli uprizarjal. Mogoče pa bi jo lahko napisal?

Deveti refleks: zato je uprizarjanje nekaj fizičnega in hkrati metafizičnega.

Deseti refleks: uprizarjanje arhitekture se odvija v polju fundamentalne simetrije, ki je v nenehnem konfliktu s prostorsko koincidenco. Točna slučajnost proizvaja prostorsko dramo. Simetrija uravnoveša scenske prizore z notranjo in zunanjo napetostjo scenskega dogodkovnega vzorčenja. Nikoli pa ne pristaja na modernistično unifikacijo. Režija je napor gravitacijskih orodij, vektorja mase materije in vektorja biosistema. Generalna perspektiva se odigra v minimumu praznine. Gledališče je biti z igro in za nič!

 

 

Mile Korun: Obnovitvena vaja, igralci večinoma obnavljajo besedilo kot kaj drugega in se ne posvečajo igri kot običajno, vendar me prav to očara. Nobenega naprezanja, nobenega razkazovanja odrskih spretnosti, nikakršne ekshibicije, le izostrena psihična valovanja v njihovih likih, ko se občutki in vzdušje prelivajo iz prizora v prizora spontano, mehko in naravno, brez napora. Počutim se kot nekdo, ki ga ni. Voajer. Čemu priča. Kajti to, kar tu počnejo igralci, nikakor ni predstava. Doživljam paradoks teatra, da je igralčeva igra nemara najbolj resnična tedaj, ko ni občinstva. Ko je igra sama svoja, osredotočena nase, samozadostna, ko se ne zaveda drugih, ko ne želi učinkovati, ko noče manipulirati z občinstvom. Ko ni v službi. Ko je igra samo igralčeva. Ko je igra za - nič.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
20
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.286
02/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.687
03/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.595
04/
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
Milan Krek
Ogledov: 1.555
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.416
06/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 979
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.091
08/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 934
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 633
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.156