Komentar

Hommage Miletu Korunu, mojstru, ki v umetnosti zastopa nič

Danes lahko pogojno že govorimo o zaključenem režijskem opusu modernista Mileta Koruna, navkljub njegovemu nadvse impresivnem vitalizmu. S časovne distance že lahko raziskujemo njegove umetniške postopke in konceptualizacije ter njegovo modernistično biografijo. Ko govorimo o Miletu Korunu, govorimo o enem od najizvirnejših umetnikov evropskega gledališča.

25.06.2017 05:08
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Mile Korun   gledališče   igralci   umetnost   nič

Foto: MGL

Doživljam paradoks teatra, da je igralčeva igra nemara najbolj resnična tedaj, ko ni občinstva. Ko je igra sama svoja, osredotočena nase, samozadostna, ko se ne zaveda drugih, ko ne želi učinkovati, ko noče manipulirati z občinstvom. Ko ni v službi. Ko je igra samo igralčeva. Ko je igra za - nič.

Prvo stopnjevanje komentarja bo delno tematiziralo njegovo delo, predvsem pa zaključno fazo ranega modernizma! Drugo stopnjevanje bo v neposrednem dialogu z njegovo izvrstno knjigo Biti z igro. Tretja lega bo neposredno povezana s tretjim razdelkom drugega korpusa knjige Biti z igro, katerega naslov je Estetska fikcija in vzporeden svet. Ker menim, da velika večina avditorija knjige ni prebrala, kar je seveda več kot razumljivo, saj je to podvojeno, potrojeno strokovna knjiga, vam jo imam namen delno odpreti. To je komentar o izvrstni knjigi in istočasno o redkem avtentičnem umetniškem učbeniku na Slovenskem. Gledališko in didaktično prakso Mileta Koruna občudujem, a sem od nje diametralno nasproten. Žal je v XXI. stoletju na Slovenskem še vedno prevladujoča scenska praksa literarnega gledališča. Mile Korun je bil med prvimi, ki je s herojskimi poizkusi tržaške historične avantgarde pri Svetem Ivanu in s svojimi predhodniki, kot so Ferdo Delak, Osip Šest, Bratko Kreft, Jože Babič in Fran Žižek, preusmeril gledališko prakso iz večnega čitalništva v institut emanciprane, avtonomne gledališke režije. V umetnost režije! Ko govorimo o rani modernistični projekciji Mileta Koruna, govorimo o četrt stoletja dolgem obdobju, ki je trajalo od leta 1951 do leta 1976. Emancipatorni procesi gledanja gledališča so se pri Miletu Korunu začeli že v ranih šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je vse elemente gledališke projekcije dosledno in enakovredno združil v modernistično celoto.

 

Knjiga Biti z igro je sestavljena iz petih korpusov: od strani 7 do strani 29 si je Mile Korun postavil niz ontološko umetniških vprašanj. V drugem korpusu, od strani 31 do strani 64, je tematiziral predstavo kot takšno. Od strani 65 do strani 89 je vstopil v procese, ki jih doživlja gledališki gledalec med predstavo. V četrtem razdelku nam od strani 91 do strani 145 pokaže strukturne premisleke o gledališki režiji kot posebnem in posvečenem znanju. V zadnjem delu pa nam od strani 147 do strani 186 tematizira poklic igralca.

 

Apoteoza za večnost: Gledališka igra ni igranje, ampak reagiranje!

 

Izhodišče in osrednja pozicija Korunovega razpravljanja o gledališču v knjigi Biti z igro izhaja iz nestabilne umetnosti, kot gledališče nasploh je! Izhaja iz gledališke dogodkovne in večne začasnosti. Preden bom vstopil v naštevanje refleksov, naj vas opomnim, da si moj današnji tekst ne želi, da bi vam v obliki komentarja razkril čudež Mileta Kouna. Kdo lahko to od komentarja sploh pričakuje? To je predvsem refleks na to, da sem profesorja - mojstra po dolgem času srečal in z njim obsedel v skoraj komičnem, absurdističnem pogovoru. Ker naju absurd in absurdistična stvarnost nista nikoli določala, sem se odločil v kratkem napisati novo študijo. Prvo študijo sem napisal pred skoraj desetletjem z naslovom Pet izumov modernistične biografije. V ta namen sem se odločil izoblikovati reflekse, namenjene bodočemu tekstu!

 

Prvi refleks: igra in uprizarjanje obstajata samo v sedanjosti. Sta samo v tem hipu in ju ni ne prej, ne pozneje. Nimata ne preteklosti ne prihodnosti, imata pa začetek in konec - in svoj lastni čas.

Drugi refleks / artifeks: je tisti trenutek, ko izumimo in temu primerno izpostavimo režim delovanja, ki ga vgradimo v scenski prostor, ta pa se širi s pospeševanjem režijskih izumov, dokler režija sama ne postane total sveta. Takrat nastopi korunovski redukcionizem. Korun nikoli ne gradi scenografije, temveč izhaja iz totalitete, ki jo kasneje njegovi sodelavci scenografi tehnološko posamično artikulirajo.

Tretji refleks: Mile Korun je vedno uprizarjal arhitekturo bolj kot katerikoli drugi evropski režiser. Mile Korun je uprizarjal arhitekturo z arhitekturnim izrezom namišljenega totala. Tega seveda ni nikoli materializiral, uprizarjal pa je njegov izrez, ki mu je igral celoto. Zato lahko brez zadržka rečemo, da je uprizarjal arhitekturo. Če bi hotel uprizoriti total, bi moral zapustiti italijansko škatlo kot takšno in njeno merilo iluzije. Tega pa v svojem umetniškem življenju nikoli ni storil.

Četrti refleks: predstava je zanj še vedno uprizorjena pripoved. Vedno je izhajal iz pripovednega, nikoli ni izstopal iz narativa.

Peti refleks: Mile Korun si je vedno želel zgraditi arhitekturni model, sistem, ki bo zastopal njegovo celoto. V arhitekturni izrez je naselil naracijo, ki jo je v naslednjem koraku opremil z divjimi asociacijami ter jih povezal v dogodek. Praznino v prostoru je napolnjeval z igralsko identiteto. On je bil tisti, ki nam je organiziral praznine in jih istočasno napolnjeval. Tako dobimo režijo, ki je v resnici režim, polnjenje praznin v prostoru. Praznina prostora je manifestacija niča. Mile Korun zastopa v umetnosti nič!

Šesti refleks: simultanost je v veliki meri optika mnogih možnosti. Optika za ozaveščanje izbrane dogodkovnosti, ki jo v finalnem produktu gledajo gledalci. Ta pa je toliko bolj izostrena, če jo gledamo v paralelizmu z drugo stvarnostjo. Seveda Korun pri tem ni nikoli radikalen, kot so bili drugi avantgardisti, je pa strog in dosleden v sočasnosti dveh dogodkovnosti. Akterji puščajo sled, graf psihodinamike, drame, konflikte. Korun to mnogokrat doseže s psihoterapevtskimi sprožilci. Igralski korpus ga zanima kot biološki sistem, ki v obeh smereh oblikuje materijo. Režija je način in metoda vodenja ter upravljanja gledališke skupnosti, ki rezultira v režimu predstave.

Sedmi refleks / Estetska fikcija in vzporeden svet: uprizarjanje je projektor. Ustvarja modele. Odmakniti, odstraniti, odmisliti moramo stvarni svet, njegov način mišljenja ter predstavljanja. Uprizarjanje je uresničevanje igre!

Osmi refleks: da bi razumeli, kakšen monumentalen abstrakt stoji pred nami, si predstavljajmo, kako bi Mile Korun tematiziral dramo arhitekta. To bi bilo tisto, kar bi bilo resnično komično, za umret' od smeha. To bi se zgodilo, če  bi uvedel konceptualno ponavljanje arhitekturnih izrezov. Korun sicer uporablja konceptualno ponavljanje, toda s popolnoma drugimi izhodišči in nameni. Takšnih dram, ki tematizirajo arhitekturo in arhitekta ni mnogo, so pa! Korun jih ni nikoli uprizarjal. Mogoče pa bi jo lahko napisal?

Deveti refleks: zato je uprizarjanje nekaj fizičnega in hkrati metafizičnega.

Deseti refleks: uprizarjanje arhitekture se odvija v polju fundamentalne simetrije, ki je v nenehnem konfliktu s prostorsko koincidenco. Točna slučajnost proizvaja prostorsko dramo. Simetrija uravnoveša scenske prizore z notranjo in zunanjo napetostjo scenskega dogodkovnega vzorčenja. Nikoli pa ne pristaja na modernistično unifikacijo. Režija je napor gravitacijskih orodij, vektorja mase materije in vektorja biosistema. Generalna perspektiva se odigra v minimumu praznine. Gledališče je biti z igro in za nič!

 

 

Mile Korun: Obnovitvena vaja, igralci večinoma obnavljajo besedilo kot kaj drugega in se ne posvečajo igri kot običajno, vendar me prav to očara. Nobenega naprezanja, nobenega razkazovanja odrskih spretnosti, nikakršne ekshibicije, le izostrena psihična valovanja v njihovih likih, ko se občutki in vzdušje prelivajo iz prizora v prizora spontano, mehko in naravno, brez napora. Počutim se kot nekdo, ki ga ni. Voajer. Čemu priča. Kajti to, kar tu počnejo igralci, nikakor ni predstava. Doživljam paradoks teatra, da je igralčeva igra nemara najbolj resnična tedaj, ko ni občinstva. Ko je igra sama svoja, osredotočena nase, samozadostna, ko se ne zaveda drugih, ko ne želi učinkovati, ko noče manipulirati z občinstvom. Ko ni v službi. Ko je igra samo igralčeva. Ko je igra za - nič.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Sonja Savić v malem parku ob železniški postaji, Peter Handke pa v kraljevi palači
7
22.02.2020 23:59
Kako prekleto predvidljivi, nezanimivi in duhamorni sploh še zmoremo postat. Družbi, ki je naklonjena inteligenci in realnemu ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Na(j)prej Slovenija!
30
21.02.2020 21:01
Nova vlada ima lepo priliko, da pokaže politično kulturo, ki se izraža s spoštovanjem dostojanstva vseh koalicijskih partnerjev, ... Več.
Piše: Lojze Peterle
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
15
18.02.2020 23:30
Kje je temeljni vzrok, da se vedno znova izgublja vmesni prostor, o katerem pišem v večini svojih prispevkov naportalu+? To je ... Več.
Piše: Miha Burger
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
28
17.02.2020 23:59
Preigravanja po padcu vlade dobivajo nevarne pospeške v podobi zunanjih igralcev, ki o politiki sicer ne vedo kaj dosti, so pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od kod patološki strah pred Janšo?
32
17.02.2020 00:57
Antijanšizem ima mnogo globlje korenine kot le v klasičnem političnem boju med levico in desnico. Strinjam se z oceno, da ... Več.
Piše: Milan Gregorič
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
21
15.02.2020 23:00
Milojka Kolar Celarc je javno povedala, da če gre SMC v koalicijo z Janšo, ona odstopa kot članica stranke. Ker dače se sestavi ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
9
14.02.2020 22:36
Usodne prevare Zdenka Roterja, ki imajo vsega 160 strani, so sklepni del spominske trilogije, ki se je začela z zajetnejšo (čez ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Uredniški komentar: Kučanovo zavezništvo v podporo Svetemu pismu
30
12.02.2020 00:30
Do konca prihodnjega tedna naj bi bilo jasno, če je možna nova, desnosredinska koalicija. V nasprotnem bodo 19. ali 26. aprila ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kulturni dan za nekulturno ljudstvo
13
08.02.2020 22:00
Slovenci praznujemo kulturni dan predvsem zato, ker nismo kulturen narod, kaj šele umetnosti naklonjen narod. Zakaj bi torej za ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Težko boste na kakšnem pašniku našli toliko svetih krav kot v sferi slovenske kulture
18
08.02.2020 01:00
Po mojem bi bila največja usluga slovenski umetnosti, če bi (zdaj prihaja na dan moja teroristična plat) pod Cankarjev dom, ko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prekletstvo Antigone: Ali je možno, da ljubljanski župan Zoran Janković ne razlikuje med spomenikom in grobom?
26
06.02.2020 22:36
Vsekakor smo lahko ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću za tako samozavestno propagiranje prvo- in drugorazrednosti več kot ... Več.
Piše: Jože Dežman
Janšev "biti ali ne biti": Predčasne volitve ali nova koalicija, to je zdaj vprašanje!
29
05.02.2020 23:30
Predčasne volitve ali nova vladna koalicija, to je zdaj vprašanje. Bomo dovolili, da se na oblast vrne Janez Janša, nas ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Samo pri poslancih, ki niso glasovalni stroj političnih strank, gre iskati kvorum, ki lahko ustvari novo parlamentarno večino
5
02.02.2020 12:00
Tisti junak, in resnično bo junak, ki si bo upal iz obstoječe zasedbe parlamenta sestaviti vlado, naj vse poslance in poslanke, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
"Kdo bi še molčal, ko ga en zamah lahko reši? Še kar prenašati naključje, ali se upreti, vzeti orožje in končati vse?"
9
01.02.2020 22:30
Hamlet anarhist: Do kod se mora to trpeti? Oblast, ki žali že s svojim obstojem. Prezir vseh njih, ki imajo jo v rokah. Ošabnost ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Luksemburška blamaža: Slovenska vlada in njeni pravniki v ogledalu Evropskega sodišča
16
01.02.2020 00:36
V bistvu je evropsko sodišče slovensko tožbo proti Hrvaški označilo kot neprimerno in nekompetentno, s čimer je potegnilo za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj se mi zdijo uniseks stranišča super, odstranjevanje pisoarjev pa kretenizem
16
30.01.2020 22:30
Kdor je odstranil pisoarje na uniseks straniščih na Fakulteti za družbene vede, je dosegel predvsem to, da se bodo kumulativne ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
19
28.01.2020 01:00
Ponedeljkov odstop predsednika vlade, ki ga je sicer za nekaj ur prehitel finančni minister, je presenetil zgolj popolne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
6
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
17
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
8
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,322
02/
Od kod patološki strah pred Janšo?
Milan Gregorič
Ogledov: 5,791
03/
Sredi političnih intrig, obveščevalne vojne in medijskih spinov postaja oblikovanje Janševe vlade "misija nemogoče"
Uredništvo
Ogledov: 3,077
04/
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3,709
05/
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,793
06/
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
Miha Burger
Ogledov: 2,078
07/
Na(j)prej Slovenija!
Lojze Peterle
Ogledov: 2,122
08/
"Akviziterji" obiskujejo Petrolove delničarje in od njih odkupujejo delnice s kar 45 % provizijo
Uredništvo
Ogledov: 1,466
09/
Sonja Savić v malem parku ob železniški postaji, Peter Handke pa v kraljevi palači
Simona Rebolj
Ogledov: 809
10/
Uredniški komentar: Kučanovo zavezništvo v podporo Svetemu pismu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,894