Komentar

Hommage Miletu Korunu, mojstru, ki v umetnosti zastopa nič

Danes lahko pogojno že govorimo o zaključenem režijskem opusu modernista Mileta Koruna, navkljub njegovemu nadvse impresivnem vitalizmu. S časovne distance že lahko raziskujemo njegove umetniške postopke in konceptualizacije ter njegovo modernistično biografijo. Ko govorimo o Miletu Korunu, govorimo o enem od najizvirnejših umetnikov evropskega gledališča.

25.06.2017 05:08
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Mile Korun   gledališče   igralci   umetnost   nič

Foto: MGL

Doživljam paradoks teatra, da je igralčeva igra nemara najbolj resnična tedaj, ko ni občinstva. Ko je igra sama svoja, osredotočena nase, samozadostna, ko se ne zaveda drugih, ko ne želi učinkovati, ko noče manipulirati z občinstvom. Ko ni v službi. Ko je igra samo igralčeva. Ko je igra za - nič.

Prvo stopnjevanje komentarja bo delno tematiziralo njegovo delo, predvsem pa zaključno fazo ranega modernizma! Drugo stopnjevanje bo v neposrednem dialogu z njegovo izvrstno knjigo Biti z igro. Tretja lega bo neposredno povezana s tretjim razdelkom drugega korpusa knjige Biti z igro, katerega naslov je Estetska fikcija in vzporeden svet. Ker menim, da velika večina avditorija knjige ni prebrala, kar je seveda več kot razumljivo, saj je to podvojeno, potrojeno strokovna knjiga, vam jo imam namen delno odpreti. To je komentar o izvrstni knjigi in istočasno o redkem avtentičnem umetniškem učbeniku na Slovenskem. Gledališko in didaktično prakso Mileta Koruna občudujem, a sem od nje diametralno nasproten. Žal je v XXI. stoletju na Slovenskem še vedno prevladujoča scenska praksa literarnega gledališča. Mile Korun je bil med prvimi, ki je s herojskimi poizkusi tržaške historične avantgarde pri Svetem Ivanu in s svojimi predhodniki, kot so Ferdo Delak, Osip Šest, Bratko Kreft, Jože Babič in Fran Žižek, preusmeril gledališko prakso iz večnega čitalništva v institut emanciprane, avtonomne gledališke režije. V umetnost režije! Ko govorimo o rani modernistični projekciji Mileta Koruna, govorimo o četrt stoletja dolgem obdobju, ki je trajalo od leta 1951 do leta 1976. Emancipatorni procesi gledanja gledališča so se pri Miletu Korunu začeli že v ranih šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je vse elemente gledališke projekcije dosledno in enakovredno združil v modernistično celoto.

 

Knjiga Biti z igro je sestavljena iz petih korpusov: od strani 7 do strani 29 si je Mile Korun postavil niz ontološko umetniških vprašanj. V drugem korpusu, od strani 31 do strani 64, je tematiziral predstavo kot takšno. Od strani 65 do strani 89 je vstopil v procese, ki jih doživlja gledališki gledalec med predstavo. V četrtem razdelku nam od strani 91 do strani 145 pokaže strukturne premisleke o gledališki režiji kot posebnem in posvečenem znanju. V zadnjem delu pa nam od strani 147 do strani 186 tematizira poklic igralca.

 

Apoteoza za večnost: Gledališka igra ni igranje, ampak reagiranje!

 

Izhodišče in osrednja pozicija Korunovega razpravljanja o gledališču v knjigi Biti z igro izhaja iz nestabilne umetnosti, kot gledališče nasploh je! Izhaja iz gledališke dogodkovne in večne začasnosti. Preden bom vstopil v naštevanje refleksov, naj vas opomnim, da si moj današnji tekst ne želi, da bi vam v obliki komentarja razkril čudež Mileta Kouna. Kdo lahko to od komentarja sploh pričakuje? To je predvsem refleks na to, da sem profesorja - mojstra po dolgem času srečal in z njim obsedel v skoraj komičnem, absurdističnem pogovoru. Ker naju absurd in absurdistična stvarnost nista nikoli določala, sem se odločil v kratkem napisati novo študijo. Prvo študijo sem napisal pred skoraj desetletjem z naslovom Pet izumov modernistične biografije. V ta namen sem se odločil izoblikovati reflekse, namenjene bodočemu tekstu!

 

Prvi refleks: igra in uprizarjanje obstajata samo v sedanjosti. Sta samo v tem hipu in ju ni ne prej, ne pozneje. Nimata ne preteklosti ne prihodnosti, imata pa začetek in konec - in svoj lastni čas.

Drugi refleks / artifeks: je tisti trenutek, ko izumimo in temu primerno izpostavimo režim delovanja, ki ga vgradimo v scenski prostor, ta pa se širi s pospeševanjem režijskih izumov, dokler režija sama ne postane total sveta. Takrat nastopi korunovski redukcionizem. Korun nikoli ne gradi scenografije, temveč izhaja iz totalitete, ki jo kasneje njegovi sodelavci scenografi tehnološko posamično artikulirajo.

Tretji refleks: Mile Korun je vedno uprizarjal arhitekturo bolj kot katerikoli drugi evropski režiser. Mile Korun je uprizarjal arhitekturo z arhitekturnim izrezom namišljenega totala. Tega seveda ni nikoli materializiral, uprizarjal pa je njegov izrez, ki mu je igral celoto. Zato lahko brez zadržka rečemo, da je uprizarjal arhitekturo. Če bi hotel uprizoriti total, bi moral zapustiti italijansko škatlo kot takšno in njeno merilo iluzije. Tega pa v svojem umetniškem življenju nikoli ni storil.

Četrti refleks: predstava je zanj še vedno uprizorjena pripoved. Vedno je izhajal iz pripovednega, nikoli ni izstopal iz narativa.

Peti refleks: Mile Korun si je vedno želel zgraditi arhitekturni model, sistem, ki bo zastopal njegovo celoto. V arhitekturni izrez je naselil naracijo, ki jo je v naslednjem koraku opremil z divjimi asociacijami ter jih povezal v dogodek. Praznino v prostoru je napolnjeval z igralsko identiteto. On je bil tisti, ki nam je organiziral praznine in jih istočasno napolnjeval. Tako dobimo režijo, ki je v resnici režim, polnjenje praznin v prostoru. Praznina prostora je manifestacija niča. Mile Korun zastopa v umetnosti nič!

Šesti refleks: simultanost je v veliki meri optika mnogih možnosti. Optika za ozaveščanje izbrane dogodkovnosti, ki jo v finalnem produktu gledajo gledalci. Ta pa je toliko bolj izostrena, če jo gledamo v paralelizmu z drugo stvarnostjo. Seveda Korun pri tem ni nikoli radikalen, kot so bili drugi avantgardisti, je pa strog in dosleden v sočasnosti dveh dogodkovnosti. Akterji puščajo sled, graf psihodinamike, drame, konflikte. Korun to mnogokrat doseže s psihoterapevtskimi sprožilci. Igralski korpus ga zanima kot biološki sistem, ki v obeh smereh oblikuje materijo. Režija je način in metoda vodenja ter upravljanja gledališke skupnosti, ki rezultira v režimu predstave.

Sedmi refleks / Estetska fikcija in vzporeden svet: uprizarjanje je projektor. Ustvarja modele. Odmakniti, odstraniti, odmisliti moramo stvarni svet, njegov način mišljenja ter predstavljanja. Uprizarjanje je uresničevanje igre!

Osmi refleks: da bi razumeli, kakšen monumentalen abstrakt stoji pred nami, si predstavljajmo, kako bi Mile Korun tematiziral dramo arhitekta. To bi bilo tisto, kar bi bilo resnično komično, za umret' od smeha. To bi se zgodilo, če  bi uvedel konceptualno ponavljanje arhitekturnih izrezov. Korun sicer uporablja konceptualno ponavljanje, toda s popolnoma drugimi izhodišči in nameni. Takšnih dram, ki tematizirajo arhitekturo in arhitekta ni mnogo, so pa! Korun jih ni nikoli uprizarjal. Mogoče pa bi jo lahko napisal?

Deveti refleks: zato je uprizarjanje nekaj fizičnega in hkrati metafizičnega.

Deseti refleks: uprizarjanje arhitekture se odvija v polju fundamentalne simetrije, ki je v nenehnem konfliktu s prostorsko koincidenco. Točna slučajnost proizvaja prostorsko dramo. Simetrija uravnoveša scenske prizore z notranjo in zunanjo napetostjo scenskega dogodkovnega vzorčenja. Nikoli pa ne pristaja na modernistično unifikacijo. Režija je napor gravitacijskih orodij, vektorja mase materije in vektorja biosistema. Generalna perspektiva se odigra v minimumu praznine. Gledališče je biti z igro in za nič!

 

 

Mile Korun: Obnovitvena vaja, igralci večinoma obnavljajo besedilo kot kaj drugega in se ne posvečajo igri kot običajno, vendar me prav to očara. Nobenega naprezanja, nobenega razkazovanja odrskih spretnosti, nikakršne ekshibicije, le izostrena psihična valovanja v njihovih likih, ko se občutki in vzdušje prelivajo iz prizora v prizora spontano, mehko in naravno, brez napora. Počutim se kot nekdo, ki ga ni. Voajer. Čemu priča. Kajti to, kar tu počnejo igralci, nikakor ni predstava. Doživljam paradoks teatra, da je igralčeva igra nemara najbolj resnična tedaj, ko ni občinstva. Ko je igra sama svoja, osredotočena nase, samozadostna, ko se ne zaveda drugih, ko ne želi učinkovati, ko noče manipulirati z občinstvom. Ko ni v službi. Ko je igra samo igralčeva. Ko je igra za - nič.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
5
13.10.2019 06:00
Zelo dolg naslov, a izjemno kratek odgovor: do mafije. To pa je beseda, ki v Sloveniji, ko gre za javno zdravstvo, sploh nikogar ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti
0
12.10.2019 17:01
Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
12
11.10.2019 00:17
Pravzaprav me ne čudi, da je med ljudstvom završalo ob novici, da je Peter Handke prejemnik letošnje Nobelove nagrade za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
19
09.10.2019 22:20
Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsednikuTrumpu, da je ta sklenil pripadnike ... Več.
Piše: Božo Cerar
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
16
06.10.2019 18:00
Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
10
06.10.2019 09:00
Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo
0
05.10.2019 20:34
Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
8
04.10.2019 21:40
Dozdevno neskončen spektakel britanskega poskusa izhoda izEvropske unijeje del širše slabosti v zvezi evropskih držav.EUje v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Fenomen Kris je moralna zaveza k boljši in pravičnejši državi. Te nam ne bo dala oblast, ampak jo bomo morali ustvariti sami!
2
02.10.2019 22:30
Kaj je fenomen Kris? To, da smo slovenski državljani v nekaj dnevih zbrali preko 3 milijone evrov za nekaj mililitrov zdravila ... Več.
Piše: Miha Burger
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
30
01.10.2019 23:00
Predsednik vlade je zlorabil svoj položaj in vplival na nacionalno obveščevalno službo, da je zaposlila njegovo nekdanjo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu
12
30.09.2019 22:00
1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Aleksander Čeferin in evropski nogomet
5
29.09.2019 11:00
Ljubljana - in z njo Slovenija - sta za en dan postali središče evropskega nogometa. Za to je bil najbolj zaslužen Aleksander ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020
2
28.09.2019 22:59
Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jacques René Chirac (1932-2019)
2
26.09.2019 22:06
O Chiracu sem pisal večkrat kot o katerem drugem francoskem predsedniku, saj je naša delegacija v Evropskem svetu sedela poleg ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pahor, Šarec in intelektualci
14
23.09.2019 23:59
Ob nedavnih nastopih predsednika republike (na Bledu) in predsednika vlade (v Ajdovščini) se že spet postavlja vprašanje, kam ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Slovenija kot Adria Airways
8
22.09.2019 23:04
Skoraj nobenega dvoma ni več: Adria Airways bo še en nacionalni letalski prevoznik, ki ga čaka bridek konec. Po nekajletni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
10
22.09.2019 10:00
Pozivati iz Ljubljane na krepitev odvračalne drže zveze Nato, je najmanj nehigienično. Koristi politične narave so kratkoročno ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stoletje, prvič: Umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje!
3
21.09.2019 22:06
Napovedujem dva zaporedna komentarja, izhajajoč iz časovnega vrtinčenja stotih let. Oba izhajata iz umetniških gest, ki so se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
11
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,442
02/
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
Uredništvo
Ogledov: 3,101
03/
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,989
04/
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,908
05/
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
Angel Polajnko
Ogledov: 2,147
06/
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
Božo Cerar
Ogledov: 1,491
07/
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,580
08/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,021
09/
Resnica o slovenskem BDP: Ali z rastjo v primerjavi z Evropsko unijo res zaostajamo?
Bine Kordež
Ogledov: 1,207
10/
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
Shane Quinn
Ogledov: 995