Komentar

France Bučar je nasprotoval arbitraži tudi zato, ker ni zaupal Borutu Pahorju

Dr. France Bučar, moj predhodnik na mestu predsednika Slovenskega panevropskega gibanja (SPG), je bil velik nasprotnik arbitražnega sporazuma. Sam osebno sem na referendumu glasoval za sporazum in sem v tistem času menil, da so Bučarjeva stališča nekoliko preostra. Žal šele danes, ko pregledujem arhivske posnetke njegovih  novinarskih konferenc, ugotavljam, da v resnici takrat nisem dojel sporočila predsednika SPG.

25.06.2017 23:01
Piše: Laris Gaiser
Ključne besede:   arbitraža   France Bučar   Panevropa   Borut Pahor   Slovenija   Hrvaška   morje   Piranski zaliv   Karl Erjavec   veleizdaja   politiki

Foto: Ljubljana.si

Bučar ni zaupal našim politikom. Imel je prav. Vedel je, o čem govori ... Verjel je le v moč narodne enotnosti v času nuje. Upal je, da bi čas Slovencem prinesel spoznanje, da jih politiki izdajajo.

Pred kratkim sem prosil prijatelja, katerega mnenje in poglede vedno zelo cenim, če se lahko pred 29. junijem pogovoriva o arbitraži. Dobil sem jedrnat odgovor: "Narod je spregovoril na referendumu: mednarodno sodišče z arbitražo. Ni več kaj dodati." Teoretično pravilno, ampak problem nastane, ko že vnaprej veš, da bodo arbitri - ponovno - le eden od korakov do rešitve in ne rešitev sama. To pa zato, ker je nekdo drugi strani ponudil izgovor za nespoštovanje arbitražnega sporazuma. In tukaj se vrača Bučarjev duh. Duh državnika, ki je videl naprej, in ne mizernega politika, ki je iskal preživetje za naslednje volitve. Leta 2008 je prof. France Bučar na sedežu Panevrope jasno in glasno povedal, da Slovenija in Hrvaška nimata in nikoli nista imeli nobenih esencialnih nekompatibilnosti, ki bi vplivale na nezmožnost normalnega evropskega sožitja, vendar je jasno nasprotoval kateremu koli iskanju rešitve s pomočjo tretjega oz. na podlagi arbitraže. Bil je prepričan, da je za Slovenijo edina prava pot le bilateralni dogovor med Ljubljano in Zagrebom, ker vsakič ko smo Slovenci v zgodovini drugim zaupali naše težave, "smo potegnili kratko" (vir), medtem ko smo zmagali, ko smo si zadeve izborili sami na podlagi zgodovinskih dejstev. Bučar je Boruta Pahorja napadel, ker je v njem videl politika, ki si je prilastil pravice, ki mu jih ustava ne dodeljuje, ter nosilca starega partijskega pristopa, ki želi narod postaviti pred dejstva - fait accompli - in si z referendumom zagotoviti politično kritje za prihodnost. Bučar je njegovo držo označil za bojazljivost pod krinko "velike državne modrosti", ki ima slovenski narod za "skupnost mentalno zaostalih ljudi". Takrat je Panevropa prosila Državni zbor, naj vzame vajeti v svoje roke in naj popravi tako jasno protiustavno ravnanje organov, ki mednarodno predstavljajo suverenost naše države.

 

Predsednik SPG je vztrajal na vrednosti argumentov proti (ne)vrednosti forme pri iskanju dolgoročne rešitve za vprašanje narodnega obstoja (vir). Na zadevo je gledal kot državnik. Šele danes mi je postalo jasno, da njegovo stališče za zavrnitev arbitraže in podpiranje takratnega statusa quo nista izhajala toliko iz predpostavke nezaupanja Hrvatom, kolikor iz nezaupanja našim voditeljem in njihovim metodam. Bal se je, da bomo na koncu sami razprodali ozemlje države, na kateri smo vedno živeli, namesto da bi počakali, da se zadeve uredijo s časom oziroma da državna elita brez pritiska kratkoročnih političnih računic dozori in oblikuje okolje sebi v prid. Do takrat bi se pa le morali kot pijanec plota držati stavka Temeljne ustavne listine o samostojnosti države, ki govori, da je meja med Slovenijo in Hrvaško nekdanja meja SFRJ. Tam, kjer se dva kregata za isto stvar, tretji težko prinese zadovoljivo rešitev, čas pa lahko prinese na plan resnice, dokumente ali celo spremembo širšega scenarija. Moj predhodnik ni zaupal metodam Boruta Pahorja in ni zaupal tistim, ki bodo vodili državo v času arbitraže. Paradoksalno pa se je zgodilo ne samo, da je imel prav, ampak tudi da bomo že čez nekaj dni – prav zaradi popolne nesposobnosti naših politikov - ponovno pridobili možnost za bilateralni dogovor. Le da bodo tokrat naša pogajalska izhodišča še slabša. Hrvati arbitražnega postopka zaradi naše nesposobnosti vodenja zunanje politike ne priznavajo, torej bomo morali dejansko iskati bilateralni dogovoru s pomočjo mednarodne skupnosti in to tudi na podlagi arbitražnega dogajanja, kar prej ne bi bilo potrebno. Tako slabega scenarija si po mojem niti Bučar ni mogel predstavljati.

 

Vsi vemo, da države v mednarodnem sistemu zasledujejo lastne interese in da za to uporabljajo vse možne metode - tako za njihovo uveljavitev kot za njihovo zaščito. V času arbitraže so nam Hrvati pokazali, kako se temu streže, mi pa smo pokazali, kako mentalna provincialnost, strateška omejenost naših politikov pripelje do veleizdaje. Ne glede na število političnih mandatov, ki jih bo Karl Erjavec s pomočjo svoje prisiljenje demagoške ljubkosti še preživel, je on - skupaj s celotno vlado, ki nosi odgovornost, da ga je podprla pred in po prisluškovalni aferi – tisti, ki je kriv za vse težave, ki bodo sledile objavi rezultata s strani arbitražnega sodišča in za vse morebitne izgube teritorija Republike Slovenije. Erjavec je velemojster izogibanja odgovornosti, vendar je zaradi lastne nesposobnosti pri vodenju ekipe MZZ med arbitražo Hrvatom ponudil točno to, kar so iskali: možnost za izgovor.

 

General na fronti, ki ne zaščiti svoje vojske, ki omogoča vdor "sovražnika" in ki ne vodi primerne diverzantske akcije ali protiofenzive, bi bil takoj poslan na smetišče zgodovine, a prav takšni strategi vodijo stranko upokojencev in Ministrstvo za zunanje zadeve. Če sledim mentalnemu razmišljanju prof. Bučarja: Borut Pahor je iskal priljubljenost in svoj zagotovljen kotiček v zgodovini, za kar je brez pooblastil – to je kasneje sicer saniral s prenosom odgovornosti na ljudstvo -  mešetaril z državnim ozemljem. Ko pa smo zadevo predali tujemu sodniku in bi morali še toliko bolj paziti, da ne naredimo spodrsljajev, nas je Erjavec osmešil pred svetom in drugi strani na pladnju ponudil izhod iz zagate.

 

V času, ko smo Američane na kolenih prosili, da nas ne izpustijo iz prvega kroga priključitve zvezi NATO, so jim naši veleumi razlagali, da smo mi strateško prepomembni za Zavezništvo zaradi Postojnskih vrat, ki so edina točka, preko katere lahko vzhodni sovražnik napade južni bok prostora NATO. Pred kratkim preminuli Zbigniew Brzezinski je našim predstavnikom takrat zabrusil: "Potemtakem, če bomo kdaj Slovenijo potrebovali, jo bomo okupirali!" In potem smo nekaj let preživeli v čakalnici, da bi premlevali o lastni samopodobi.

 

Ta teden vsi pričakujemo nam dokaj naklonjeno sodbo. Zagotovo bodo vpleteni politiki tekmovali v hvaljenju odločitve in arbitražnega postopka. Reševali bodo sebe, ker v resnici bi Slovenija le hipotetično lahko dobila lastno morje do mednarodnih voda, torej tisto področje, ki ga je naša policija nadzorovala pred 25. junijem 1991, in ki ga naša ustava razume kot mejo SFRJ. Dobili bomo - zelo verjetno - na podlagi pravičnosti dostop do mednarodnega morja, a le preko hrvaškega prostora. To bo prvi udarec za Bučarja. Drugi bo v trenutku, ko bomo morali prositi spet tretjega, mednarodno skupnost, da prepriča Zagreb v dogovor. V mednarodnem prostoru je verodostojnost naših ministrov po prisluškovalni aferi minimalna (da ne omenjam afere s teranom). Tuje države bomo prosili, da naše južne sosede prepričajo k nekemu dogovoru, ki ne bo mogel mimo rezultata arbitraže: to pomeni, da so naša začetna pogajalska izhodišča zdaj še dodatno ohromljena.

 

Mednarodna skupnost želi mir. Če nas zares potrebuje, kot je rekel Brzezinski, nas lahko mirno okupira. V teh letih se je Brdo proces, s katerim smo želeli postati svetilnik za ostale balkanske države, preoblikoval v Brdo-Brijoni proces. Ko so diplomaciji našega predsednika države hrvaški mojstri speljali idejo, so jo potem naprej prodali še  Nemcem, ki so si izmislili Berlinski proces. Ta je danes pod vodstvom Angele Merkel škatla, ki vsebuje proces Brdo-Brijoni. Nemškega zunanjega ministra Gabriela smo na zadnji sestanek na Brdo povabili zato, da bi lobirali za naša stališča. Očitno se zadeve odvijajo. Angela Merkel je prav za 29. junij sklicala nekatere evropske voditelje v Berlin. Uradno bi to moral biti predhodni sestanek za G20, v resnici pa Nemčija pripravlja izhodišča za nove napetosti, ki jih bo sprožila problematika Piranskega zaliva, in si želi imeti izdelana stališča za naslednji sestanek Berlinskega procesa, ki bo 12. julija v Trstu. Merklova se zahvaljuje tako Slovencem kot Hrvatom. Z našim obnašanjem namreč Nemčiji povečujemo vpliv v regiji, v kateri želi biti glavna, in komaj čaka, da bo lahko vplivala na risanje tukajšnjih mej. Ne bi bilo slabo, da se tu pa tam spomnimo besed kanclerja Otta von Bismarcka: "Nemci se bojijo le Boga in nobenega drugega na tem svetu". Vsakič ko so Nemci poskušali vplivati na meje, tudi v našem širšem prostoru, se ni dobro končalo. Prav o tem slabem vplivu zunanjih "prijateljev" je govoril Bučar. Žal mi je, da ga takrat nisem razumel. Politikanstvo naših predstavnikov je že vnaprej mešetarilo z državnim ozemljem brez mandata. Potem so nas zavezali z referendumom in si oprali roke. Temu je sledilo še katastrofalno vodenje postopka, zaradi katerega smo si še bolj omejili verodostojnost, in sedaj zaradi tega čakamo na sodbo, ki nam bo dala nova – slabša – pogajalska izhodišča, namesto da bi nam prinesla rešitev.

 

Bučar ni zaupal našim politikom. Imel je prav. Vedel je, o čem govori, in poznal jih je bolje, kot jih lahko poznamo vsi mi, ker je moral delati z njimi. Verjel je le v moč narodne enotnosti v času nuje. Upal je, da bi čas Slovencem prinesel spoznanje, da jih politiki izdajajo.

 

Osebno upam, da bodo vsi dokumenti, ki jih je Slovenija predala arbitražnemu sodišču, po sodbi postali javni in dostopni! Ne bi rad, da bi si kateri od politikov izmislil potrebo po zapečatenju dokumentov z oznako "zaupno". Če so politiki na nas že preložili odgovornost za arbitražo in torej tudi za poslabšanje naših mednarodnih stališč, če nas že vsak dan sramotijo s svojim pavšalnim poznavanjem odgovornosti predstavljanja suverenega v mednarodnem prostoru, pa nikakor ne želim, da se izognejo morebitni politični odgovornosti zaradi odločitev, ki so jih sprejeli v preteklosti. Kot predsednik Slovenskega panevropskega gibanja bom zahteval, da postanejo dostopni čisto vsi dokumenti, s katerimi in tudi proti katerim smo se borili v Haagu. Ne bi rad, da imajo Hrvati v svoji dokumentaciji kakšno izjavo naše vlade ali njenega predstavnika, ki jim omogoča nemoteno zasedbo našega ozemlja ali jim posredno povečuje možnost za teritorialne zahteve, ki jih zgodovinsko niso nikoli imeli. Mogoče je Bučar kaj vedel, a je moralo ostati neizgovorjeno, da ne bi škodil narodu, in je zato s tem svojim angažmajem želel preprečiti sramoto naši državi. V tem primeru mislim, da je napočil čas, da narod spozna, kdo ga vodi. Če so ljudje na oblasti mešetarili z našim ozemljem ter se mu odpovedali še pred arbitražo, je naša pravica in dolžnost (potem ko smo ga že izgubili), da to spoznamo, da jim sodimo zaradi veleizdaje in da jim podarimo prostor v zgodovini, ki si ga zaslužijo. To pa zagotovo ni na Trgu narodnih herojev ob kipu prof. Franceta Bučarja. Kot je sam rekel: "Ne gre za vprašanje meja, gre za vprašanje obstoja Slovenije."

 

Osebno Hrvaške ne obsojam. V krutem realpolitičnem svetu je odigrala svojo igro. Mi je nismo. In verjetno je nismo zato, ker je nekdo zanikal "moralne osnove, s katerimi smo prišli do lastne države".

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
31
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
15
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.783
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.840
03/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.645
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.065
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.143
06/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 976
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.231
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.196
09/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.626
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 579