Komentar

France Bučar je nasprotoval arbitraži tudi zato, ker ni zaupal Borutu Pahorju

Dr. France Bučar, moj predhodnik na mestu predsednika Slovenskega panevropskega gibanja (SPG), je bil velik nasprotnik arbitražnega sporazuma. Sam osebno sem na referendumu glasoval za sporazum in sem v tistem času menil, da so Bučarjeva stališča nekoliko preostra. Žal šele danes, ko pregledujem arhivske posnetke njegovih  novinarskih konferenc, ugotavljam, da v resnici takrat nisem dojel sporočila predsednika SPG.

25.06.2017 23:01
Piše: Laris Gaiser
Ključne besede:   arbitraža   France Bučar   Panevropa   Borut Pahor   Slovenija   Hrvaška   morje   Piranski zaliv   Karl Erjavec   veleizdaja   politiki

Foto: Ljubljana.si

Bučar ni zaupal našim politikom. Imel je prav. Vedel je, o čem govori ... Verjel je le v moč narodne enotnosti v času nuje. Upal je, da bi čas Slovencem prinesel spoznanje, da jih politiki izdajajo.

Pred kratkim sem prosil prijatelja, katerega mnenje in poglede vedno zelo cenim, če se lahko pred 29. junijem pogovoriva o arbitraži. Dobil sem jedrnat odgovor: "Narod je spregovoril na referendumu: mednarodno sodišče z arbitražo. Ni več kaj dodati." Teoretično pravilno, ampak problem nastane, ko že vnaprej veš, da bodo arbitri - ponovno - le eden od korakov do rešitve in ne rešitev sama. To pa zato, ker je nekdo drugi strani ponudil izgovor za nespoštovanje arbitražnega sporazuma. In tukaj se vrača Bučarjev duh. Duh državnika, ki je videl naprej, in ne mizernega politika, ki je iskal preživetje za naslednje volitve. Leta 2008 je prof. France Bučar na sedežu Panevrope jasno in glasno povedal, da Slovenija in Hrvaška nimata in nikoli nista imeli nobenih esencialnih nekompatibilnosti, ki bi vplivale na nezmožnost normalnega evropskega sožitja, vendar je jasno nasprotoval kateremu koli iskanju rešitve s pomočjo tretjega oz. na podlagi arbitraže. Bil je prepričan, da je za Slovenijo edina prava pot le bilateralni dogovor med Ljubljano in Zagrebom, ker vsakič ko smo Slovenci v zgodovini drugim zaupali naše težave, "smo potegnili kratko" (vir), medtem ko smo zmagali, ko smo si zadeve izborili sami na podlagi zgodovinskih dejstev. Bučar je Boruta Pahorja napadel, ker je v njem videl politika, ki si je prilastil pravice, ki mu jih ustava ne dodeljuje, ter nosilca starega partijskega pristopa, ki želi narod postaviti pred dejstva - fait accompli - in si z referendumom zagotoviti politično kritje za prihodnost. Bučar je njegovo držo označil za bojazljivost pod krinko "velike državne modrosti", ki ima slovenski narod za "skupnost mentalno zaostalih ljudi". Takrat je Panevropa prosila Državni zbor, naj vzame vajeti v svoje roke in naj popravi tako jasno protiustavno ravnanje organov, ki mednarodno predstavljajo suverenost naše države.

 

Predsednik SPG je vztrajal na vrednosti argumentov proti (ne)vrednosti forme pri iskanju dolgoročne rešitve za vprašanje narodnega obstoja (vir). Na zadevo je gledal kot državnik. Šele danes mi je postalo jasno, da njegovo stališče za zavrnitev arbitraže in podpiranje takratnega statusa quo nista izhajala toliko iz predpostavke nezaupanja Hrvatom, kolikor iz nezaupanja našim voditeljem in njihovim metodam. Bal se je, da bomo na koncu sami razprodali ozemlje države, na kateri smo vedno živeli, namesto da bi počakali, da se zadeve uredijo s časom oziroma da državna elita brez pritiska kratkoročnih političnih računic dozori in oblikuje okolje sebi v prid. Do takrat bi se pa le morali kot pijanec plota držati stavka Temeljne ustavne listine o samostojnosti države, ki govori, da je meja med Slovenijo in Hrvaško nekdanja meja SFRJ. Tam, kjer se dva kregata za isto stvar, tretji težko prinese zadovoljivo rešitev, čas pa lahko prinese na plan resnice, dokumente ali celo spremembo širšega scenarija. Moj predhodnik ni zaupal metodam Boruta Pahorja in ni zaupal tistim, ki bodo vodili državo v času arbitraže. Paradoksalno pa se je zgodilo ne samo, da je imel prav, ampak tudi da bomo že čez nekaj dni – prav zaradi popolne nesposobnosti naših politikov - ponovno pridobili možnost za bilateralni dogovor. Le da bodo tokrat naša pogajalska izhodišča še slabša. Hrvati arbitražnega postopka zaradi naše nesposobnosti vodenja zunanje politike ne priznavajo, torej bomo morali dejansko iskati bilateralni dogovoru s pomočjo mednarodne skupnosti in to tudi na podlagi arbitražnega dogajanja, kar prej ne bi bilo potrebno. Tako slabega scenarija si po mojem niti Bučar ni mogel predstavljati.

 

Vsi vemo, da države v mednarodnem sistemu zasledujejo lastne interese in da za to uporabljajo vse možne metode - tako za njihovo uveljavitev kot za njihovo zaščito. V času arbitraže so nam Hrvati pokazali, kako se temu streže, mi pa smo pokazali, kako mentalna provincialnost, strateška omejenost naših politikov pripelje do veleizdaje. Ne glede na število političnih mandatov, ki jih bo Karl Erjavec s pomočjo svoje prisiljenje demagoške ljubkosti še preživel, je on - skupaj s celotno vlado, ki nosi odgovornost, da ga je podprla pred in po prisluškovalni aferi – tisti, ki je kriv za vse težave, ki bodo sledile objavi rezultata s strani arbitražnega sodišča in za vse morebitne izgube teritorija Republike Slovenije. Erjavec je velemojster izogibanja odgovornosti, vendar je zaradi lastne nesposobnosti pri vodenju ekipe MZZ med arbitražo Hrvatom ponudil točno to, kar so iskali: možnost za izgovor.

 

General na fronti, ki ne zaščiti svoje vojske, ki omogoča vdor "sovražnika" in ki ne vodi primerne diverzantske akcije ali protiofenzive, bi bil takoj poslan na smetišče zgodovine, a prav takšni strategi vodijo stranko upokojencev in Ministrstvo za zunanje zadeve. Če sledim mentalnemu razmišljanju prof. Bučarja: Borut Pahor je iskal priljubljenost in svoj zagotovljen kotiček v zgodovini, za kar je brez pooblastil – to je kasneje sicer saniral s prenosom odgovornosti na ljudstvo -  mešetaril z državnim ozemljem. Ko pa smo zadevo predali tujemu sodniku in bi morali še toliko bolj paziti, da ne naredimo spodrsljajev, nas je Erjavec osmešil pred svetom in drugi strani na pladnju ponudil izhod iz zagate.

 

V času, ko smo Američane na kolenih prosili, da nas ne izpustijo iz prvega kroga priključitve zvezi NATO, so jim naši veleumi razlagali, da smo mi strateško prepomembni za Zavezništvo zaradi Postojnskih vrat, ki so edina točka, preko katere lahko vzhodni sovražnik napade južni bok prostora NATO. Pred kratkim preminuli Zbigniew Brzezinski je našim predstavnikom takrat zabrusil: "Potemtakem, če bomo kdaj Slovenijo potrebovali, jo bomo okupirali!" In potem smo nekaj let preživeli v čakalnici, da bi premlevali o lastni samopodobi.

 

Ta teden vsi pričakujemo nam dokaj naklonjeno sodbo. Zagotovo bodo vpleteni politiki tekmovali v hvaljenju odločitve in arbitražnega postopka. Reševali bodo sebe, ker v resnici bi Slovenija le hipotetično lahko dobila lastno morje do mednarodnih voda, torej tisto področje, ki ga je naša policija nadzorovala pred 25. junijem 1991, in ki ga naša ustava razume kot mejo SFRJ. Dobili bomo - zelo verjetno - na podlagi pravičnosti dostop do mednarodnega morja, a le preko hrvaškega prostora. To bo prvi udarec za Bučarja. Drugi bo v trenutku, ko bomo morali prositi spet tretjega, mednarodno skupnost, da prepriča Zagreb v dogovor. V mednarodnem prostoru je verodostojnost naših ministrov po prisluškovalni aferi minimalna (da ne omenjam afere s teranom). Tuje države bomo prosili, da naše južne sosede prepričajo k nekemu dogovoru, ki ne bo mogel mimo rezultata arbitraže: to pomeni, da so naša začetna pogajalska izhodišča zdaj še dodatno ohromljena.

 

Mednarodna skupnost želi mir. Če nas zares potrebuje, kot je rekel Brzezinski, nas lahko mirno okupira. V teh letih se je Brdo proces, s katerim smo želeli postati svetilnik za ostale balkanske države, preoblikoval v Brdo-Brijoni proces. Ko so diplomaciji našega predsednika države hrvaški mojstri speljali idejo, so jo potem naprej prodali še  Nemcem, ki so si izmislili Berlinski proces. Ta je danes pod vodstvom Angele Merkel škatla, ki vsebuje proces Brdo-Brijoni. Nemškega zunanjega ministra Gabriela smo na zadnji sestanek na Brdo povabili zato, da bi lobirali za naša stališča. Očitno se zadeve odvijajo. Angela Merkel je prav za 29. junij sklicala nekatere evropske voditelje v Berlin. Uradno bi to moral biti predhodni sestanek za G20, v resnici pa Nemčija pripravlja izhodišča za nove napetosti, ki jih bo sprožila problematika Piranskega zaliva, in si želi imeti izdelana stališča za naslednji sestanek Berlinskega procesa, ki bo 12. julija v Trstu. Merklova se zahvaljuje tako Slovencem kot Hrvatom. Z našim obnašanjem namreč Nemčiji povečujemo vpliv v regiji, v kateri želi biti glavna, in komaj čaka, da bo lahko vplivala na risanje tukajšnjih mej. Ne bi bilo slabo, da se tu pa tam spomnimo besed kanclerja Otta von Bismarcka: "Nemci se bojijo le Boga in nobenega drugega na tem svetu". Vsakič ko so Nemci poskušali vplivati na meje, tudi v našem širšem prostoru, se ni dobro končalo. Prav o tem slabem vplivu zunanjih "prijateljev" je govoril Bučar. Žal mi je, da ga takrat nisem razumel. Politikanstvo naših predstavnikov je že vnaprej mešetarilo z državnim ozemljem brez mandata. Potem so nas zavezali z referendumom in si oprali roke. Temu je sledilo še katastrofalno vodenje postopka, zaradi katerega smo si še bolj omejili verodostojnost, in sedaj zaradi tega čakamo na sodbo, ki nam bo dala nova – slabša – pogajalska izhodišča, namesto da bi nam prinesla rešitev.

 

Bučar ni zaupal našim politikom. Imel je prav. Vedel je, o čem govori, in poznal jih je bolje, kot jih lahko poznamo vsi mi, ker je moral delati z njimi. Verjel je le v moč narodne enotnosti v času nuje. Upal je, da bi čas Slovencem prinesel spoznanje, da jih politiki izdajajo.

 

Osebno upam, da bodo vsi dokumenti, ki jih je Slovenija predala arbitražnemu sodišču, po sodbi postali javni in dostopni! Ne bi rad, da bi si kateri od politikov izmislil potrebo po zapečatenju dokumentov z oznako "zaupno". Če so politiki na nas že preložili odgovornost za arbitražo in torej tudi za poslabšanje naših mednarodnih stališč, če nas že vsak dan sramotijo s svojim pavšalnim poznavanjem odgovornosti predstavljanja suverenega v mednarodnem prostoru, pa nikakor ne želim, da se izognejo morebitni politični odgovornosti zaradi odločitev, ki so jih sprejeli v preteklosti. Kot predsednik Slovenskega panevropskega gibanja bom zahteval, da postanejo dostopni čisto vsi dokumenti, s katerimi in tudi proti katerim smo se borili v Haagu. Ne bi rad, da imajo Hrvati v svoji dokumentaciji kakšno izjavo naše vlade ali njenega predstavnika, ki jim omogoča nemoteno zasedbo našega ozemlja ali jim posredno povečuje možnost za teritorialne zahteve, ki jih zgodovinsko niso nikoli imeli. Mogoče je Bučar kaj vedel, a je moralo ostati neizgovorjeno, da ne bi škodil narodu, in je zato s tem svojim angažmajem želel preprečiti sramoto naši državi. V tem primeru mislim, da je napočil čas, da narod spozna, kdo ga vodi. Če so ljudje na oblasti mešetarili z našim ozemljem ter se mu odpovedali še pred arbitražo, je naša pravica in dolžnost (potem ko smo ga že izgubili), da to spoznamo, da jim sodimo zaradi veleizdaje in da jim podarimo prostor v zgodovini, ki si ga zaslužijo. To pa zagotovo ni na Trgu narodnih herojev ob kipu prof. Franceta Bučarja. Kot je sam rekel: "Ne gre za vprašanje meja, gre za vprašanje obstoja Slovenije."

 

Osebno Hrvaške ne obsojam. V krutem realpolitičnem svetu je odigrala svojo igro. Mi je nismo. In verjetno je nismo zato, ker je nekdo zanikal "moralne osnove, s katerimi smo prišli do lastne države".

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
20
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.287
02/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.687
03/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.596
04/
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
Milan Krek
Ogledov: 1.555
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.416
06/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 980
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.091
08/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 935
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 633
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.156