Lastniška struktura Luke Koper (vir) daje državi popolno suverenost pri sprejemanju odločitev glede imenovanja oziroma razreševanja nadzornikov, zato pred 28. skupščino delničarjev te družbe ne bi smelo biti dvomov o usodi sedanje predsednice Alenke Žnidaršič Kranjc in njene namestnice Elen Twrdy. Večinski lastnik, se pravi država - oziroma vlada - se je odločil, da ju zamenja, namesto njiju pa v nadzorni svet imenuje Milana Jelenca in Barbaro Nose. Ta namera je postala jasna že 31. maja, ko je SDH v svojem imenu in v imenu večinskega lastnika - tj. Republika Slovenija - posredoval zahtevo za dopolnitev dnevnega reda skupščine Luke Koper (vir). SDH ima sicer okoli 11 % delež v lastništvu Luke, Kapitalska družba (KAD) 5 %, Republika Slovenija pa 51 %. Ko je postalo tudi uradno znano, da bo država skoraj natanko leto dni po neuspeli menjavi nadzornikov Luke Koper (zaradi posledičnega upora in protestov v Luki Koper je julija lani odstopil predsednik uprave SDH Marko Jazbec) pripravlja ponovni "napad" na doslej nedotakljivo AŽK, se je temperatura na obali takoj zvišala, prišlo pa je že tudi do prvih "incidentov", ki kažejo na to, da bo 30. junija v Kopru morda še bolj vroče, kot napovedujejo meteorologi. Vodstvo SDH je namreč zahtevalo spremembo lokacije - namesto v Škocjanskem zatoku, ki leži streljaj od Luke Koper, naj bi skupščina potekala v portoroškem Bernardinu. Toda uradno pojasnilo SDH o tem je precej za lase prevlečeno: skupščina naj ne bi sodila v območje naravnega rezervata Škocjanski zatok. No, dejansko je pravi razlog za zahtevano selitev strrateške narave: glede na dnevni red in zamenjavo prve nadzornice Luke Koper se vodstvo SDH boji ponovitve lanskoletnih protestov oziroma "spontanega upora" luških delavcev žerjavistov, zato si želi, da bi skupščina potekala čim dlje od Kopra.

Pritiski na predstavnike večinskega lastnika so se v Kopru pričeli že pred mesecem dni, ko je SDH napovedal dopolnitev dnevnega reda in odpoklic dveh članic nadzornega sveta, ki predstavljata kapital, medtem ko ostali trije člani Andrej Šercer, Žiga Škerjanec, Rado Antolovič ostajajo na položju oziroma se jim podaljša mandat. Ali je jutrišnji odpoklic dveh članic nadzornega sveta tudi uvod v kasnejšo menjavo uprave, je v tem trenutku še nejasno, vendar obstajajo indici, da bo SDH počasi vseeno moral vzpostaviti red v Luki Koper in končati anarhijo, zlorabe ter samovoljo delavcev žerjavistov. Tisto, kar vzbuja pozornost v edinem slovenskem pristanišču, so namreč neurejeni odnosi na področju delovnega prava in zaposlovalne politike. Sindikat žerjevistov, ki se obnaša kot da bi bil večinski lastnik Luke Koper, namreč zelo dobro skrbi za svoje člane, ki so med najbolje plačanimi delavci v državi. Njihova povprečna plača (bruto) je prek 3500 evrov. Z Alenko Žnidaršič Kranjc so žerjavisti po naših informacijah dobro sodelovali, zavezništvo pa se je okrepilo predvsem lani med stavko in "uporom delavcev", zaradi katerega je odstopil tedanji predsednik uprave SDH Marko Jazbec. Ta je po umiku med vrsticami dal vedeti, da Luko Koper vodijo kriminalne tolpe, vendar se zaradi njegovih izjav, ki bi morale sprožiti preiskavo, ni zgodilo nič. Ohranjal se je kvečjemu status quo.

V pristanišču sta še danes dve kategoriji delavcev: prvi so zaposleni in veljajo za privilegirane, saj imajo nadpovprečno visoke plače, njihov standard je v lokalnem okolju izstopajoč, predvsem pa je njihov sindikat tisti, bred katerega se doslej v Luki Koper ni moglo zgoditi takorekoč nič. Za razliko od žerjavistov pa so v neprimerno slabšem položaju tisti delavci, ki jih Luka najema preko IPS podjetij; so namreč slabše plačani, brez večine pravic, eklatantno se jih izkorišča in z njimi včasih dejansko ravna kot s suženjsko delovno silo. Njihove nesreče pri delu pogosto niti ne pridejo v javnost. So neke vrste fizikalni prekarci, ki jih po potrebi Luka najema od IPS podjetij, plačuje se jih po urnih postavkah, pri čemer oderuško provizijo poberejo tudi IPS podjetja.

Medtem, ko se v Luki Koper nadaljuje izkoriščanje prekarnih delavcev, se njihovi privilegirani tovariši, združeni v sindikat žerjavistov, gredo politiko in grozijo večinskemu lastniku, če bi se odločil za zamenjavo svojih članov nadzornega sveta. Tokratna teorija zarote pravi, da želijo lastniki v nadzorni svet spraviti ljudi, ki so "povezani s Slovenskimi železnicami", saj je v ozadju namera o povezavi koprskega pristanišča in Slovenskih železnic v holding, ki naj bi ga država na koncu prodala. Tujcem, verjetno.