Komentar

Vojna za uveljavitev arbitražne razsodbe se sploh še ni začela, slovenska politika pa že odpira šampanjce

Kako presojati včerajšnjo razglasitev arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško v Haagu? Ne glede na to, da hrvaška oblast že 23 mesecev javno izjavlja, da zaradi prisluškovalne afere arbitraža zanjo ne obstaja več - in je zato zanjo tudi končna razsodbe brezpredmetna -, so hrvaški mediji že včeraj soglasno ugotavljali, da jo je v arbitraži bolje odnesla Slovenija. Tudi če to drži, pa bo arbitraža za Slovenijo mrtva črka na papirju, če Hrvaške nekdo ne bo prepričal, naj preneha trmariti in sprejme razsodbo. Ta nekdo sta ta hip zgolj Donald Trump in Angela Merkel.

30.06.2017 10:40
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   arbitraža   Hrvaška   Haag   Slovenija   meja   junction   Franjo Tudjman   Piranski zaliv   Davorin Rudolf   Ivica Maštruko   Kolinda Grabar Kitarović   Donald Trump   ZDA

Foto: Twitter

Nekateri hrvaški diplomati so prepričani, da Slovenija v Haagu ni dobila ničesar, kar ji Hrvaška v preteklosti ne bi bila pripravljena priznati z bilateralnem sporazumom o meji. Že v devetdesetih letih pa naj bi Slovenci lahko iztržili še več, pa se je njihova oblast namesto za trgovino z ozemljem raje odločila za preprodajo orožja in interes države postavila daleč za svoj zasebni žep.

Da bi dobili boljšo, predvsem pa bolj objektivno sliko dolgoletnega spora med Slovenijo in Hrvaško glede približno 670 kilometrov dolge meje, moramo najprej ugotoviti, da več kot 90 % meje nikoli ni bilo predmet spora. Se je pa pozornost v zadnjih letih izjemno osredotočila na dve točki - in sicer Piranski zaliv (ki so ga na Hrvaškem v nekem trenutku začeli imenovati Savudrijska vala) ter stik Slovenije z odprtim morjem oziroma - kot je to vprašanje definiral Sporazum o arbitraži - t.i. junction. In če je Hrvaška doslej že nekajkrat zavrnila bilateralno dogovarjanje o meji, med drugim tudi znameniti dogovor Drnovšek - Račan, ki sta ga premierja Slovenije in Hrvaške že parafirala, potem pa ga je zagrebški sabor zavrnil in s tem sprožil utemeljene očitke o notorični verolomnosti hrvaške politike, je bila arbitraža dejansko prvi poskus, da se ozemeljski spor civilizirano reši pred tretjo osebo kot neodvisnim razsodnikom. Prav tu pa se je pokazal še en detajl, ki meče senco tudi na kredibilnost Evropske komisije oziroma notranje odnose v Evropski uniji: ko je namreč leta 2009 Slovenija umaknila veto na hrvaški vstop v EU, je to storila šele po tem, ko je Hrvaška z mednarodno pogodbo pristala na to, da s Slovenijo ozemeljski spor enkrat za vselej reši s pomočjo arbitraže. Sporazum o arbitraži je potem hrvaški parlament soglasno ratificiral, s čemer je Hrvaška tudi formalno izpolnila pogoj za umik veta in postala polnopravna članica EU.

 

Švedska komedija: takole so Skandinavci leta 2009 poročali o dogovoru, da gresta državi na arbitražo.

 

 

Toda kasneje, predvsem v času, ko je izbruhnila t.i. prisluškovalna afera zaradi telefonskih pogovorov med arbitrom Jernejem Sekolecom in slovensko agentko pri sodišču Simono Drenik, so na dan prišli indici, da je Hrvaška po svoji stari navadi Sporazum o arbitraži podpisala s figo v žepu. Še več, obstajajo sumi, da je hrvaška vlada že takoj po podpisu sporazuma naložila svojim obveščevalcem, naj naredijo vse, da bi kompromitirali slovensko stran (kar jim je s prisluškovanjem stacionarnemu telefonu Simone Drenik v Ljubljani vsaj delno tudi uspelo).

 

Politično gledano je Hrvaška do članstva v EU prišla s prevaro. Glede tega ni nobenega dvoma.

 

Toda tega se zdaj ne da več spremeniti, razen če bi Hrvaška tudi po šestih mesecih kljubovalno vztrajala pri zavračanju arbitražne odločitve, s čemer bi ravnala v nasprotju z mednarodnim pravom in ogrožala enotnost Evropske unije. Samo v tem primeru bi jo - teoretično gledano - lahko katera izmed večjih članic, v mislih imam predvsem Nemčijo, resno opomnila, da je njeno obnašanje neevropsko in da nadaljnje upiranje izvršitvi razsodbe arbitražnega sodišča pomeni politične in tudi druge sankcije. Vendar se zdi takšen scenarij ta hip precej podoben znanstveni fantastiki, poleg tega se večina držav, ki so formalno pozdravile zaključek arbitražnega postopka, izogiba kakršnim koli konkretnim komentarjem. Izjema so kvečjemu Združene države Amerike, ki tudi pod Donaldom Trumpom nadaljujejo politiko brezpogojne podpore Hrvaški, ki jo vidijo kot svojo ključno zaveznico na Zahodnem Balkanu, jo oborožujejo in jo imajo za lokalno protiutež Srbiji oziroma ruskemu vplivu v regiji. V tem pogledu je Hrvaška za Američane pomembnejša zaveznica od Slovenije. Objektivno gledano pa smo si v odnosih z Washingtonom največ škode naredili sami, in sicer s svojim pretiranim zbliževanjem z Vladimirjem Putinom; slovensko-ruski rapprochement je le še dodatno vznemiril ZDA, ki so se v sporu med Slovenijo in Hrvaško doslej več razumevanja pokazale za stališča Hrvaške. Melania Trump nam vsaj v tem trenutku ne more prav nič koristiti, saj gre za strateške interese Združenih držav, kjer utegne biti pomenljiv že prvi prihodnji Trumpov prihod v Evropo, in sicer na srečanje Iniciative treh morij v Varšavi 6. julija, gostitelja pa bosta poljski predsednik Andrzej Duda in hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović. Domnevamo lahko, da bo invazivna hrvaška predsednica naredila vse, da si od Trumpa pridobi trdno podporo za "hrvaško stvar".

 

 

 

***

 

Glede na to, da se je Hrvaška že pred skoraj dvema letoma odločila, da arbitraže ne bo spoštovala, je zdaj ključno vprašanje, zakaj bi si premislila. Še posebej zato, ker arbitražna razsodba zanjo pomeni neke vrste ponovno aktualizacijo propadlega sporazuma Drnovšek - Račan. Včeraj so sicer nekateri hrvaškii mednarodni (pomorski) pravniki, med njimi zlasti Davorin Rudolf, vztrajali pri nenavadno radikalnih stališčih, češ da odločitev arbitražnega sodišča s pravnega stališča predstavlja "totalni amaterizem in pristranskost v delu, ki se nanaša na reko Dragonjo in morje v Savudrijski vali". Rudolf, ki se mu žal ni uspelo izogniti infantilnosti z uporabo izmišljene geografskega imena "Savudrijska vala", je brž dodal, da je glede stika Slovenije z odprtim morjem (t.i. junction) Hrvaška že pred leti, v času bilateralnih pogajanj o meji na morju, ponujala prost prehod in se zavezala, da v tistem koridorju ne bo izvrševala oblasti, pač pa naj jo Slovenci. "No, zdaj so Slovenci to dobili v tem "junction", pa smo jim mi to vedno ponujali. Pa tudi po državnem pravu imajo to pravico. Slovenci se zdaj veselijo, porabili pa so šest milijonov evrov za arbitražo."

 

Ivica Maštruko, eden najuglednejših hrvaških diplomatov, je bil včeraj za razliko od vedno zelo agresivnega Rudolfa bolj zadržan in racionalen. Po njegovem je po razglasitvi arbitražne odločitve manevrski prostor Hrvaške znatno zožan, hrvaška vlada mora vztrajati pri bilateralnem dogovoru, vendar Slovenci od arbitraže ne bodo niti slučajno odstopili. Maštruko, ki velja za veterana hrvaške diplomacije (bil je tudi veleposlanik v Ljubljani), je dejal, da se je že pokojni hrvaški predsednik Franjo Tudjman strinjal, da dve tretjini zaliva dobi Slovenija, zato po njegovem arbitraža ni prinesla nič presenetljivega. O stiku Slovenije z odprtim morjem (t.i. junction) pa Maštruko poudarja, da akvatorij, ki povezuje slovensko teritorialno morje z odprtim (t.i. High Seas), še naprej ostaja hrvaški, Slovenija pa ima v tem območju takšne pravice kot v mednarodnih vodah, saj je haaški arbitražni tribunal v bistvu "podaljšal" mednarodne vode do slovenskega teritorialnega morja. Junction je torej Sloveniji omogočil, da skozi 2,5 navtične milje širok in okoli 12 navtičnih milj dolg pas prosto, svobodno in nemoteno prehaja iz svojih ozemeljskih voda do mednarodnega morja. Ta pas - arbitraža govori o t.i. junction area - daje Sloveniji (pa tudi vsem drugim državam, katerih plovila bodo uporabljala ta prostor!) pravico do uporabe morja, zraka, ne pa tudi pravice do izkoriščanja ali raziskovanja morskega dna, gradnje umetnih otokov itd. Poenostavljeno rečeno, morje v tem junction area je de facto mednarodno, torej od vseh in tudi slovensko, medtem ko je dno de iure še vedno hrvaško.

 

Z vsem, kar je povedal Maštruko, se gre strinjati. Vseeno pa ni povedal podrobnosti, ki so v Sloveniji žal znane le ozkemu krogu ljudi. Gre za za sledečo zgodbo: na začetku devetdesetih, ko je bila Hrvaška v krvavi vojni, je bil Tudjman pripravljen na kakršen koli "kompromis" ali dogovor s Slovenijo. Vezana trgovina bi temeljila na dobavi orožja, Sloveniji pa bi prinesla popolno suverenost v Piranskem zalivu, koridor do mednarodnega morja in morda celo kakšne koncesije na kopnem (Savudrijski polotok). A ker se je pomemben del tedanje slovenske oblasti raje ukvarjal s preprodajo in trgovino z orožjem, od katere so nekateri bržkone veliko pospravili v svoj žep, za interese države pa jim je bilo figo mar, je takšen dogovor padel v vodo. Podobno je danes "v vodi" arbitraža, kajti če je Hrvaška ne bo sprejela niti po šestmesečnem uveljavitvenem roku, se bomo znašli spet na začetku. Le da je zdaj Hrvaška neprimerno močnejši igralec na mednarodnem odru, kot je bila pred četrt stoletja. Morda pa slovenska politična vrhuška misli, da nam bo v ključnem trenutku pomagal Vladimir iz Kremlja?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
0
25.10.2020 11:00
Ta prispevek je odziv na nedavno javno mnenjeIvana Simiča, ki je bilo 20. oktobra 2020 pod naslovom Koliko solz, besed obupa, ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Vsi smo del razvoja razsvetljenskega sveta, ki nas brani pred religioznimi in ideološkimi patologijami.
2
24.10.2020 21:00
Maska je vodilni specializiran medij, namenjen scenski umetnosti v Srednji Evropi, ki vseobsežno obravnava izbrane teme in jih v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
5
23.10.2020 21:00
Debet in kredit res pomenita ravnotežje in to je tisto, kar potrebujemo v tem trenutku, ko se spopadamo s pandemijo novega ... Več.
Piše: Keith Miles
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
11
22.10.2020 21:20
Izhodišča za program Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo je dokument, v katerem avtorji po začetni oceni stanja v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
13
21.10.2020 20:00
Ko v skupnost udari huda kognitivna disonanca, sta možnosti samo dve. Kakšna razpade na plemena, ki se najprej zmerjajo, potem ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
26
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
19
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
18
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik iz karantene: Prvo neposredno bitko s koronavirusom smo dobili, a vojna bo še prekleto dolga.
4
06.10.2020 21:44
Dan po koncu karantene je oblačen, a za nas sije sonce. Stran od množic se sprehodimo po mestu in uživamo na svobodi. Čakamo na ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Bi Trumpova zmaga na novembrskih volitvah res prinesla konec sveta, kot ga poznamo?
7
04.10.2020 23:00
Komentar smo prejeli nekaj ur pred uradnim sporočilom iz Bele hiše, da je bil predsednik Donald Trump pozitiven na testu za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismeni, polpismeni in nepismeni: Če ne bomo brali, nas bo pač pobralo
8
04.10.2020 11:00
Po bralni pismenosti odraslih se Slovenci spotikamo na dnu lestvice razvitih držav, ki so članice združenja OECD. Najbolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 4.612
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.441
03/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.092
04/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.209
05/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.113
06/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.309
07/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 2.145
08/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.931
09/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.237
10/
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
Keith Miles
Ogledov: 868