Komentar

Vojna za uveljavitev arbitražne razsodbe se sploh še ni začela, slovenska politika pa že odpira šampanjce

Kako presojati včerajšnjo razglasitev arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško v Haagu? Ne glede na to, da hrvaška oblast že 23 mesecev javno izjavlja, da zaradi prisluškovalne afere arbitraža zanjo ne obstaja več - in je zato zanjo tudi končna razsodbe brezpredmetna -, so hrvaški mediji že včeraj soglasno ugotavljali, da jo je v arbitraži bolje odnesla Slovenija. Tudi če to drži, pa bo arbitraža za Slovenijo mrtva črka na papirju, če Hrvaške nekdo ne bo prepričal, naj preneha trmariti in sprejme razsodbo. Ta nekdo sta ta hip zgolj Donald Trump in Angela Merkel.

30.06.2017 10:40
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   arbitraža   Hrvaška   Haag   Slovenija   meja   junction   Franjo Tudjman   Piranski zaliv   Davorin Rudolf   Ivica Maštruko   Kolinda Grabar Kitarović   Donald Trump   ZDA

Foto: Twitter

Nekateri hrvaški diplomati so prepričani, da Slovenija v Haagu ni dobila ničesar, kar ji Hrvaška v preteklosti ne bi bila pripravljena priznati z bilateralnem sporazumom o meji. Že v devetdesetih letih pa naj bi Slovenci lahko iztržili še več, pa se je njihova oblast namesto za trgovino z ozemljem raje odločila za preprodajo orožja in interes države postavila daleč za svoj zasebni žep.

Da bi dobili boljšo, predvsem pa bolj objektivno sliko dolgoletnega spora med Slovenijo in Hrvaško glede približno 670 kilometrov dolge meje, moramo najprej ugotoviti, da več kot 90 % meje nikoli ni bilo predmet spora. Se je pa pozornost v zadnjih letih izjemno osredotočila na dve točki - in sicer Piranski zaliv (ki so ga na Hrvaškem v nekem trenutku začeli imenovati Savudrijska vala) ter stik Slovenije z odprtim morjem oziroma - kot je to vprašanje definiral Sporazum o arbitraži - t.i. junction. In če je Hrvaška doslej že nekajkrat zavrnila bilateralno dogovarjanje o meji, med drugim tudi znameniti dogovor Drnovšek - Račan, ki sta ga premierja Slovenije in Hrvaške že parafirala, potem pa ga je zagrebški sabor zavrnil in s tem sprožil utemeljene očitke o notorični verolomnosti hrvaške politike, je bila arbitraža dejansko prvi poskus, da se ozemeljski spor civilizirano reši pred tretjo osebo kot neodvisnim razsodnikom. Prav tu pa se je pokazal še en detajl, ki meče senco tudi na kredibilnost Evropske komisije oziroma notranje odnose v Evropski uniji: ko je namreč leta 2009 Slovenija umaknila veto na hrvaški vstop v EU, je to storila šele po tem, ko je Hrvaška z mednarodno pogodbo pristala na to, da s Slovenijo ozemeljski spor enkrat za vselej reši s pomočjo arbitraže. Sporazum o arbitraži je potem hrvaški parlament soglasno ratificiral, s čemer je Hrvaška tudi formalno izpolnila pogoj za umik veta in postala polnopravna članica EU.

 

Švedska komedija: takole so Skandinavci leta 2009 poročali o dogovoru, da gresta državi na arbitražo.

 

 

Toda kasneje, predvsem v času, ko je izbruhnila t.i. prisluškovalna afera zaradi telefonskih pogovorov med arbitrom Jernejem Sekolecom in slovensko agentko pri sodišču Simono Drenik, so na dan prišli indici, da je Hrvaška po svoji stari navadi Sporazum o arbitraži podpisala s figo v žepu. Še več, obstajajo sumi, da je hrvaška vlada že takoj po podpisu sporazuma naložila svojim obveščevalcem, naj naredijo vse, da bi kompromitirali slovensko stran (kar jim je s prisluškovanjem stacionarnemu telefonu Simone Drenik v Ljubljani vsaj delno tudi uspelo).

 

Politično gledano je Hrvaška do članstva v EU prišla s prevaro. Glede tega ni nobenega dvoma.

 

Toda tega se zdaj ne da več spremeniti, razen če bi Hrvaška tudi po šestih mesecih kljubovalno vztrajala pri zavračanju arbitražne odločitve, s čemer bi ravnala v nasprotju z mednarodnim pravom in ogrožala enotnost Evropske unije. Samo v tem primeru bi jo - teoretično gledano - lahko katera izmed večjih članic, v mislih imam predvsem Nemčijo, resno opomnila, da je njeno obnašanje neevropsko in da nadaljnje upiranje izvršitvi razsodbe arbitražnega sodišča pomeni politične in tudi druge sankcije. Vendar se zdi takšen scenarij ta hip precej podoben znanstveni fantastiki, poleg tega se večina držav, ki so formalno pozdravile zaključek arbitražnega postopka, izogiba kakršnim koli konkretnim komentarjem. Izjema so kvečjemu Združene države Amerike, ki tudi pod Donaldom Trumpom nadaljujejo politiko brezpogojne podpore Hrvaški, ki jo vidijo kot svojo ključno zaveznico na Zahodnem Balkanu, jo oborožujejo in jo imajo za lokalno protiutež Srbiji oziroma ruskemu vplivu v regiji. V tem pogledu je Hrvaška za Američane pomembnejša zaveznica od Slovenije. Objektivno gledano pa smo si v odnosih z Washingtonom največ škode naredili sami, in sicer s svojim pretiranim zbliževanjem z Vladimirjem Putinom; slovensko-ruski rapprochement je le še dodatno vznemiril ZDA, ki so se v sporu med Slovenijo in Hrvaško doslej več razumevanja pokazale za stališča Hrvaške. Melania Trump nam vsaj v tem trenutku ne more prav nič koristiti, saj gre za strateške interese Združenih držav, kjer utegne biti pomenljiv že prvi prihodnji Trumpov prihod v Evropo, in sicer na srečanje Iniciative treh morij v Varšavi 6. julija, gostitelja pa bosta poljski predsednik Andrzej Duda in hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović. Domnevamo lahko, da bo invazivna hrvaška predsednica naredila vse, da si od Trumpa pridobi trdno podporo za "hrvaško stvar".

 

 

 

***

 

Glede na to, da se je Hrvaška že pred skoraj dvema letoma odločila, da arbitraže ne bo spoštovala, je zdaj ključno vprašanje, zakaj bi si premislila. Še posebej zato, ker arbitražna razsodba zanjo pomeni neke vrste ponovno aktualizacijo propadlega sporazuma Drnovšek - Račan. Včeraj so sicer nekateri hrvaškii mednarodni (pomorski) pravniki, med njimi zlasti Davorin Rudolf, vztrajali pri nenavadno radikalnih stališčih, češ da odločitev arbitražnega sodišča s pravnega stališča predstavlja "totalni amaterizem in pristranskost v delu, ki se nanaša na reko Dragonjo in morje v Savudrijski vali". Rudolf, ki se mu žal ni uspelo izogniti infantilnosti z uporabo izmišljene geografskega imena "Savudrijska vala", je brž dodal, da je glede stika Slovenije z odprtim morjem (t.i. junction) Hrvaška že pred leti, v času bilateralnih pogajanj o meji na morju, ponujala prost prehod in se zavezala, da v tistem koridorju ne bo izvrševala oblasti, pač pa naj jo Slovenci. "No, zdaj so Slovenci to dobili v tem "junction", pa smo jim mi to vedno ponujali. Pa tudi po državnem pravu imajo to pravico. Slovenci se zdaj veselijo, porabili pa so šest milijonov evrov za arbitražo."

 

Ivica Maštruko, eden najuglednejših hrvaških diplomatov, je bil včeraj za razliko od vedno zelo agresivnega Rudolfa bolj zadržan in racionalen. Po njegovem je po razglasitvi arbitražne odločitve manevrski prostor Hrvaške znatno zožan, hrvaška vlada mora vztrajati pri bilateralnem dogovoru, vendar Slovenci od arbitraže ne bodo niti slučajno odstopili. Maštruko, ki velja za veterana hrvaške diplomacije (bil je tudi veleposlanik v Ljubljani), je dejal, da se je že pokojni hrvaški predsednik Franjo Tudjman strinjal, da dve tretjini zaliva dobi Slovenija, zato po njegovem arbitraža ni prinesla nič presenetljivega. O stiku Slovenije z odprtim morjem (t.i. junction) pa Maštruko poudarja, da akvatorij, ki povezuje slovensko teritorialno morje z odprtim (t.i. High Seas), še naprej ostaja hrvaški, Slovenija pa ima v tem območju takšne pravice kot v mednarodnih vodah, saj je haaški arbitražni tribunal v bistvu "podaljšal" mednarodne vode do slovenskega teritorialnega morja. Junction je torej Sloveniji omogočil, da skozi 2,5 navtične milje širok in okoli 12 navtičnih milj dolg pas prosto, svobodno in nemoteno prehaja iz svojih ozemeljskih voda do mednarodnega morja. Ta pas - arbitraža govori o t.i. junction area - daje Sloveniji (pa tudi vsem drugim državam, katerih plovila bodo uporabljala ta prostor!) pravico do uporabe morja, zraka, ne pa tudi pravice do izkoriščanja ali raziskovanja morskega dna, gradnje umetnih otokov itd. Poenostavljeno rečeno, morje v tem junction area je de facto mednarodno, torej od vseh in tudi slovensko, medtem ko je dno de iure še vedno hrvaško.

 

Z vsem, kar je povedal Maštruko, se gre strinjati. Vseeno pa ni povedal podrobnosti, ki so v Sloveniji žal znane le ozkemu krogu ljudi. Gre za za sledečo zgodbo: na začetku devetdesetih, ko je bila Hrvaška v krvavi vojni, je bil Tudjman pripravljen na kakršen koli "kompromis" ali dogovor s Slovenijo. Vezana trgovina bi temeljila na dobavi orožja, Sloveniji pa bi prinesla popolno suverenost v Piranskem zalivu, koridor do mednarodnega morja in morda celo kakšne koncesije na kopnem (Savudrijski polotok). A ker se je pomemben del tedanje slovenske oblasti raje ukvarjal s preprodajo in trgovino z orožjem, od katere so nekateri bržkone veliko pospravili v svoj žep, za interese države pa jim je bilo figo mar, je takšen dogovor padel v vodo. Podobno je danes "v vodi" arbitraža, kajti če je Hrvaška ne bo sprejela niti po šestmesečnem uveljavitvenem roku, se bomo znašli spet na začetku. Le da je zdaj Hrvaška neprimerno močnejši igralec na mednarodnem odru, kot je bila pred četrt stoletja. Morda pa slovenska politična vrhuška misli, da nam bo v ključnem trenutku pomagal Vladimir iz Kremlja?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Nedvomno obstajajo tudi totalni črnski kreteni, a vsi idioti, ki jih poznam sama, so belci
4
28.01.2021 05:57
Punca, ki je pred dnevi izustila, da so črnci leni in neumni, je pred časom tudi sama doživela linč, v katerem jo je javnost ... Več.
Piše: Ana Jud
Demokracija v Ameriki: Dobro je, da se ZDA ponovno pridružijo svetu, saj totalitarizem v vseh oblikah in na vseh ravneh spet narašča
15
26.01.2021 07:00
Zaskrbljeni ljudje so pisali in govorili o današnjem stanju demokracije. Tisti, ki smo nekaj časa preživeli v Združenih državah, ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Slovenska družba je v zgodovini pomorila zavidljivo število presežnih umetnikov, dolgo po pogrebu pa točila krokodilje solze na njimi
14
24.01.2021 11:32
Jamranje bivšega ministra za šolstvoJerneja Pikala, ki je preko tvita popihal na dušo staršem o grozi, ker so otroci v velikih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Osvajanje telesa Polone Tratnik: Biooblast z biotehnologijo
2
24.01.2021 05:33
Ko se srečaš s premislekom Polone Tratnik, se srečaš z izvrstno analizo zgodovine znanosti, usmerjeno v radikalno resničnost, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Svoboda izražanja: "Ko jebe papeža!" ali zakaj Assange še vedno gnije v zaporu?
24
22.01.2021 21:00
Ne pritožujte se, ko bodo naslednjič ukinili vaš račun na kakšnem družbenem omrežju, ker nekomu ne bo všeč, ker razmišljate ... Več.
Piše: Ana Jud
Ali EU sploh zanimajo svoboda in človekove pravice, ko sklepa sporazume s Kitajsko?
7
22.01.2021 06:30
Nedavno podpisani celoviti sporazum o naložbah med demokratično Evropsko unijo in komunistično Kitajsko je na noge dvignil ... Več.
Piše: Keith Miles
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
13
21.01.2021 06:15
Karlu Erjavcu je zaenkrat spodletelo in je umaknil pobudo za najbolj nekonstruktivno konstruktivno zaupnico v zgodovini ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
24
20.01.2021 00:45
Čemur smo trenutno priče pred tovarno Rog, ni nič drugega kot eklatantni dokaz o brezidejnosti slovenske militantne levice, o ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
59
17.01.2021 16:00
Prišli smo do točke, ko si bo treba pošteno in odkrito priznati, da je vlada izgubila bitko z drugim valom novega koronavirusa. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vsak posameznik v umetnosti je dolžan dati človeštvu tisto največ, kar zmore - svoj spomin
4
17.01.2021 04:28
Na fotografiji, ki je bila posneta leta 1940, so pred Eifflovim stolpom pozirale tri uniformirane osebe. Na sredi kompozicije ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
11
14.01.2021 06:09
Novica o pandemični samomorilnosti med mladimi je šla v javnosti mimo kot povprečna vremenska napoved. Zameglila jo je ... Več.
Piše: Ana Jud
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
14
13.01.2021 06:05
Zanimivo je opazovati posel s hitrimi testi. Narod je na nogah. Seveda je predvsem dvignilo obrvi Sloveniji dejstvo, kako so ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
6
11.01.2021 05:09
Mariborska univerza je že pred 35 leti s svojim računalniškim centrom predstavljala ogromen potencial v tedanji državi. Po ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
14
10.01.2021 11:33
Nič hudega, če so fantje na tak ali drugačen način nagrabili veliko denarja. Ampak faloti nam predvajajo žur, namesto da bi se v ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Branko Ve Poljanski: "Tukaj je živelo XX. stoletje. Marcel Duchamp se je že zdavnaj odselil!"
1
10.01.2021 05:35
Ljubljana leta 1921 ni bila več periferija Evrope. Imela je že svojo univerzo, študente in študentski kvartir s pripadajočo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
10
08.01.2021 06:40
Politično usmeritev mainstream Slovenije od druge svetovne vojne dalje lahko povzamemo v dveh besedah: ustavimo desnico! ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pot k objektivni realnosti? Kaj je že to?
8
05.01.2021 22:00
Preveč je v politiki prevladalo, da kdor obvlada, čisto v tehničnem smislu, kako vse, kar mu nasprotuje ali vsakogar, ki se z ... Več.
Piše: Miha Burger
Vladni 2. tir v žrelu globoke države: Projekt, ki se mu nobena vlada noče odpovedati
14
04.01.2021 20:00
Paradoks nadaljevanja sedanjega vladnega projekta t.i. drugega tira oziroma nove železnice med Divačo in Koprom je ta, da ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Naučena nemoč ali zakaj ljudje vztrajamo v slabem, če pa lahko stvari spremenimo na bolje
9
03.01.2021 23:00
Naučena nemoč je temnejša stran naše psihe. Gre verjetno za njen najbolj škodljiv in uničujoč vidik, ki je povrh vsega tudi ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Samo bedaki in virusi
21
03.01.2021 11:00
Zdravniki, ki so dandanes že v letih, se še dobro spominjajo, kako so v leta 1972 hodili po jugoslovanskih domovih, in da so ... Več.
Piše: Ana Jud
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.995
02/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 2.089
03/
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
Andrej Lokar
Ogledov: 1.991
04/
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
Uredništvo
Ogledov: 1.503
05/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 2.023
06/
Slovenska družba je v zgodovini pomorila zavidljivo število presežnih umetnikov, dolgo po pogrebu pa točila krokodilje solze na njimi
Simona Rebolj
Ogledov: 1.815
07/
Svoboda izražanja: "Ko jebe papeža!" ali zakaj Assange še vedno gnije v zaporu?
Ana Jud
Ogledov: 1.489
08/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.084
09/
Polemika: Svoboda govora je temelj demokracije, politična korektnost in sovražni govor pa orodji represije
Janez Vuk
Ogledov: 943
10/
Demokracija v Ameriki: Dobro je, da se ZDA ponovno pridružijo svetu, saj totalitarizem v vseh oblikah in na vseh ravneh spet narašča
Scott J. Younger
Ogledov: 939