Komentar

Vojna za uveljavitev arbitražne razsodbe se sploh še ni začela, slovenska politika pa že odpira šampanjce

Kako presojati včerajšnjo razglasitev arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško v Haagu? Ne glede na to, da hrvaška oblast že 23 mesecev javno izjavlja, da zaradi prisluškovalne afere arbitraža zanjo ne obstaja več - in je zato zanjo tudi končna razsodbe brezpredmetna -, so hrvaški mediji že včeraj soglasno ugotavljali, da jo je v arbitraži bolje odnesla Slovenija. Tudi če to drži, pa bo arbitraža za Slovenijo mrtva črka na papirju, če Hrvaške nekdo ne bo prepričal, naj preneha trmariti in sprejme razsodbo. Ta nekdo sta ta hip zgolj Donald Trump in Angela Merkel.

30.06.2017 10:40
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   arbitraža   Hrvaška   Haag   Slovenija   meja   junction   Franjo Tudjman   Piranski zaliv   Davorin Rudolf   Ivica Maštruko   Kolinda Grabar Kitarović   Donald Trump   ZDA

Foto: Twitter

Nekateri hrvaški diplomati so prepričani, da Slovenija v Haagu ni dobila ničesar, kar ji Hrvaška v preteklosti ne bi bila pripravljena priznati z bilateralnem sporazumom o meji. Že v devetdesetih letih pa naj bi Slovenci lahko iztržili še več, pa se je njihova oblast namesto za trgovino z ozemljem raje odločila za preprodajo orožja in interes države postavila daleč za svoj zasebni žep.

Da bi dobili boljšo, predvsem pa bolj objektivno sliko dolgoletnega spora med Slovenijo in Hrvaško glede približno 670 kilometrov dolge meje, moramo najprej ugotoviti, da več kot 90 % meje nikoli ni bilo predmet spora. Se je pa pozornost v zadnjih letih izjemno osredotočila na dve točki - in sicer Piranski zaliv (ki so ga na Hrvaškem v nekem trenutku začeli imenovati Savudrijska vala) ter stik Slovenije z odprtim morjem oziroma - kot je to vprašanje definiral Sporazum o arbitraži - t.i. junction. In če je Hrvaška doslej že nekajkrat zavrnila bilateralno dogovarjanje o meji, med drugim tudi znameniti dogovor Drnovšek - Račan, ki sta ga premierja Slovenije in Hrvaške že parafirala, potem pa ga je zagrebški sabor zavrnil in s tem sprožil utemeljene očitke o notorični verolomnosti hrvaške politike, je bila arbitraža dejansko prvi poskus, da se ozemeljski spor civilizirano reši pred tretjo osebo kot neodvisnim razsodnikom. Prav tu pa se je pokazal še en detajl, ki meče senco tudi na kredibilnost Evropske komisije oziroma notranje odnose v Evropski uniji: ko je namreč leta 2009 Slovenija umaknila veto na hrvaški vstop v EU, je to storila šele po tem, ko je Hrvaška z mednarodno pogodbo pristala na to, da s Slovenijo ozemeljski spor enkrat za vselej reši s pomočjo arbitraže. Sporazum o arbitraži je potem hrvaški parlament soglasno ratificiral, s čemer je Hrvaška tudi formalno izpolnila pogoj za umik veta in postala polnopravna članica EU.

 

Švedska komedija: takole so Skandinavci leta 2009 poročali o dogovoru, da gresta državi na arbitražo.

 

 

Toda kasneje, predvsem v času, ko je izbruhnila t.i. prisluškovalna afera zaradi telefonskih pogovorov med arbitrom Jernejem Sekolecom in slovensko agentko pri sodišču Simono Drenik, so na dan prišli indici, da je Hrvaška po svoji stari navadi Sporazum o arbitraži podpisala s figo v žepu. Še več, obstajajo sumi, da je hrvaška vlada že takoj po podpisu sporazuma naložila svojim obveščevalcem, naj naredijo vse, da bi kompromitirali slovensko stran (kar jim je s prisluškovanjem stacionarnemu telefonu Simone Drenik v Ljubljani vsaj delno tudi uspelo).

 

Politično gledano je Hrvaška do članstva v EU prišla s prevaro. Glede tega ni nobenega dvoma.

 

Toda tega se zdaj ne da več spremeniti, razen če bi Hrvaška tudi po šestih mesecih kljubovalno vztrajala pri zavračanju arbitražne odločitve, s čemer bi ravnala v nasprotju z mednarodnim pravom in ogrožala enotnost Evropske unije. Samo v tem primeru bi jo - teoretično gledano - lahko katera izmed večjih članic, v mislih imam predvsem Nemčijo, resno opomnila, da je njeno obnašanje neevropsko in da nadaljnje upiranje izvršitvi razsodbe arbitražnega sodišča pomeni politične in tudi druge sankcije. Vendar se zdi takšen scenarij ta hip precej podoben znanstveni fantastiki, poleg tega se večina držav, ki so formalno pozdravile zaključek arbitražnega postopka, izogiba kakršnim koli konkretnim komentarjem. Izjema so kvečjemu Združene države Amerike, ki tudi pod Donaldom Trumpom nadaljujejo politiko brezpogojne podpore Hrvaški, ki jo vidijo kot svojo ključno zaveznico na Zahodnem Balkanu, jo oborožujejo in jo imajo za lokalno protiutež Srbiji oziroma ruskemu vplivu v regiji. V tem pogledu je Hrvaška za Američane pomembnejša zaveznica od Slovenije. Objektivno gledano pa smo si v odnosih z Washingtonom največ škode naredili sami, in sicer s svojim pretiranim zbliževanjem z Vladimirjem Putinom; slovensko-ruski rapprochement je le še dodatno vznemiril ZDA, ki so se v sporu med Slovenijo in Hrvaško doslej več razumevanja pokazale za stališča Hrvaške. Melania Trump nam vsaj v tem trenutku ne more prav nič koristiti, saj gre za strateške interese Združenih držav, kjer utegne biti pomenljiv že prvi prihodnji Trumpov prihod v Evropo, in sicer na srečanje Iniciative treh morij v Varšavi 6. julija, gostitelja pa bosta poljski predsednik Andrzej Duda in hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović. Domnevamo lahko, da bo invazivna hrvaška predsednica naredila vse, da si od Trumpa pridobi trdno podporo za "hrvaško stvar".

 

 

 

***

 

Glede na to, da se je Hrvaška že pred skoraj dvema letoma odločila, da arbitraže ne bo spoštovala, je zdaj ključno vprašanje, zakaj bi si premislila. Še posebej zato, ker arbitražna razsodba zanjo pomeni neke vrste ponovno aktualizacijo propadlega sporazuma Drnovšek - Račan. Včeraj so sicer nekateri hrvaškii mednarodni (pomorski) pravniki, med njimi zlasti Davorin Rudolf, vztrajali pri nenavadno radikalnih stališčih, češ da odločitev arbitražnega sodišča s pravnega stališča predstavlja "totalni amaterizem in pristranskost v delu, ki se nanaša na reko Dragonjo in morje v Savudrijski vali". Rudolf, ki se mu žal ni uspelo izogniti infantilnosti z uporabo izmišljene geografskega imena "Savudrijska vala", je brž dodal, da je glede stika Slovenije z odprtim morjem (t.i. junction) Hrvaška že pred leti, v času bilateralnih pogajanj o meji na morju, ponujala prost prehod in se zavezala, da v tistem koridorju ne bo izvrševala oblasti, pač pa naj jo Slovenci. "No, zdaj so Slovenci to dobili v tem "junction", pa smo jim mi to vedno ponujali. Pa tudi po državnem pravu imajo to pravico. Slovenci se zdaj veselijo, porabili pa so šest milijonov evrov za arbitražo."

 

Ivica Maštruko, eden najuglednejših hrvaških diplomatov, je bil včeraj za razliko od vedno zelo agresivnega Rudolfa bolj zadržan in racionalen. Po njegovem je po razglasitvi arbitražne odločitve manevrski prostor Hrvaške znatno zožan, hrvaška vlada mora vztrajati pri bilateralnem dogovoru, vendar Slovenci od arbitraže ne bodo niti slučajno odstopili. Maštruko, ki velja za veterana hrvaške diplomacije (bil je tudi veleposlanik v Ljubljani), je dejal, da se je že pokojni hrvaški predsednik Franjo Tudjman strinjal, da dve tretjini zaliva dobi Slovenija, zato po njegovem arbitraža ni prinesla nič presenetljivega. O stiku Slovenije z odprtim morjem (t.i. junction) pa Maštruko poudarja, da akvatorij, ki povezuje slovensko teritorialno morje z odprtim (t.i. High Seas), še naprej ostaja hrvaški, Slovenija pa ima v tem območju takšne pravice kot v mednarodnih vodah, saj je haaški arbitražni tribunal v bistvu "podaljšal" mednarodne vode do slovenskega teritorialnega morja. Junction je torej Sloveniji omogočil, da skozi 2,5 navtične milje širok in okoli 12 navtičnih milj dolg pas prosto, svobodno in nemoteno prehaja iz svojih ozemeljskih voda do mednarodnega morja. Ta pas - arbitraža govori o t.i. junction area - daje Sloveniji (pa tudi vsem drugim državam, katerih plovila bodo uporabljala ta prostor!) pravico do uporabe morja, zraka, ne pa tudi pravice do izkoriščanja ali raziskovanja morskega dna, gradnje umetnih otokov itd. Poenostavljeno rečeno, morje v tem junction area je de facto mednarodno, torej od vseh in tudi slovensko, medtem ko je dno de iure še vedno hrvaško.

 

Z vsem, kar je povedal Maštruko, se gre strinjati. Vseeno pa ni povedal podrobnosti, ki so v Sloveniji žal znane le ozkemu krogu ljudi. Gre za za sledečo zgodbo: na začetku devetdesetih, ko je bila Hrvaška v krvavi vojni, je bil Tudjman pripravljen na kakršen koli "kompromis" ali dogovor s Slovenijo. Vezana trgovina bi temeljila na dobavi orožja, Sloveniji pa bi prinesla popolno suverenost v Piranskem zalivu, koridor do mednarodnega morja in morda celo kakšne koncesije na kopnem (Savudrijski polotok). A ker se je pomemben del tedanje slovenske oblasti raje ukvarjal s preprodajo in trgovino z orožjem, od katere so nekateri bržkone veliko pospravili v svoj žep, za interese države pa jim je bilo figo mar, je takšen dogovor padel v vodo. Podobno je danes "v vodi" arbitraža, kajti če je Hrvaška ne bo sprejela niti po šestmesečnem uveljavitvenem roku, se bomo znašli spet na začetku. Le da je zdaj Hrvaška neprimerno močnejši igralec na mednarodnem odru, kot je bila pred četrt stoletja. Morda pa slovenska politična vrhuška misli, da nam bo v ključnem trenutku pomagal Vladimir iz Kremlja?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
10
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
2
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
14
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,702
02/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,844
03/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,342
04/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,391
05/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,115
06/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 1,100
07/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 815
08/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,964
09/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,385
10/
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
Angel Polajnko
Ogledov: 514