Ob javni objavi razsodbe arbitražnega sodišča v Haagu je Slovensko panevropsko gibanje, ki se je vedno dejavno ukvarjalo z reševanjem meje med Slovenijo in Hrvaško, pripravilo izjavo. Kot je znano, je prvi in dolgoletni predsednik SPG France Bučar arbitražnemu sporazumu jasno nasprotoval, izjava Slovenskega panevropskega gibanja, ki jo je podpisal predsednik Laris Gaiser, pa je dovolj zanimiva, da si zasluži objavo.
Danes ugotavljam, da je Stalno arbitražno sodišče v Haagu sprejelo dokončno, mednarodno pravno zavezujočo odločitev. V primeru teritorialnega morja se slovensko Panevropsko gibanje z odločitvijo ne strinja, ampak jo spoštuje. Republiki Sloveniji je arbitražno sodišče sicer dodelilo točko stika z mednarodnimi vodami, vendar sodišče verjetno ni upoštevalo vseh zgodovinskih dejstev oziroma jima ta dejstva niso bila primerno predstavljena s strani zagovornikov Republike Slovenije.
Skozi celoten postopek ostaja neodgovorjeno dejstvo, da Slovenija nikoli ni ponovno zavzela položajev čez reko Dragonjo in tako povzročila vzročno-posledično razmerje uti possidetis, kar se je odražalo v današnji razsodbi. Zaradi tega je nastala nepopravljiva škoda, saj so izgube državnega ozemlja na področju Dragonje in posledično teritorialnega morja občutne. Celo sporazum Drnovšek – Račan, ki tudi ni bil optimalen, nam je omogočil ohranitev več teritorialnega morja.
Zaradi kredibilnosti in nadaljnje stabilnosti mednarodnega pravnega sistema, ki omogoča jasne okvire mednarodnih odnosov, pozivam Hrvaško, da spoštuje odločitev arbitražnega sodišča. Kot del vseevropskega Panevropskega gibanja pozivam tudi naše panevropske prijatelje na Hrvaškem, da spodbudijo politične akterje svoje domovine k delovanju v duhu evropskega sodelovanja, sobivanja in spoštovanja odločitev mednarodnega sodišča. Pozivam tudi institucije Evropske unije in ostalo mednarodno skupnost, da dejavno sodelujejo pri spoštovanju določil arbitraže.
Republika Slovenija je kot demokratični mednarodni pravni subjekt zavezana k spoštovanju odločitve arbitražnega sodišča in v tem jo podpiram. Kot strokovnjak na področju mednarodnih odnosov in predsednik SPG naprošam slovenske politike, naj arbitražo spoštujejo, vendar pa naj ne sprejmejo preuranjenih odločitev. Slovensko Panevropsko gibanje (SPG) je bilo vedno dejavno vpleteno v vprašanje reševanja meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Prejšnji predsednik SPG dr. France Bučar je arbitražnemu sporazumu jasno nasprotoval. Vedno je zagovarjal, da ima Republika Slovenija z ustavo določeno mejo na dan 25. 6. 1991.
V primeru, da Hrvaška tudi po izteku roka za uveljavitev določil arbitražnega sodišča še vedno ne bo spoštovala določil arbitražnega sodišča, naj tudi Slovenija odstopi od zavezanosti arbitražni odločitvi in ponovno stopi v bilateralna pogajanja z Republiko Hrvaško na podlagi notranjih meja SFRJ na dan 25. junij 1991. Saj ta odločitev arbitražnega sodišča ne sme postati temelj morebitnih novih bilateralnih pogajanj in s tem sredstvo za omejevanje pravic Slovenije. Če bo do te situacije prišlo, se je potrebno zavedati, da so institucije mednarodne skupnosti, predvsem Evropske unije, odpovedale, kar pa predstavlja nevaren precedens za mirno razrešitev sporov znotraj evropske družine narodov.
Naprošam slovensko vlado, slovenski parlament in druge relevantne državne institucije, da sedaj, ko je arbitražni rezultat znan, objavijo vso dokumentacijo, ki so jo zagovorniki Republike Slovenije predstavili Stalnemu arbitražnemu sodišču. Državljani in državljanke imamo pravico do celovite informacije glede dejstev, ki so bila predstavljena in so botrovala končnemu izidu arbitraže, ki za Slovenijo ni optimalen. Kakršnokoli označevanje te dokumentacije kot tajne, zaupne ipd. bi bilo nesprejemljivo in bi spodbudilo še večje nezaupanje do korektnosti dela naših državnih institucij.
Slovenija je sicer zavezana mednarodnemu pravnemu sistemu vendar pa to ne odvezuje slovenskih politikov od prevzema odgovornosti za nastalo situacijo. Transparentno zagovarjanje narodnih interesov in blagostanje naše domovine pa je oziroma bi moral biti cilj vsake državotvorne politike.