Komentar

Stoletje po parnih strojih smo prišli do računalniške 3D grafike

Naj vas spomnim, da komentiram umetnost in samo umetnost in da mi redko spodrsne, da zabredem v kulturo, v to mojo bedno in strupeno nasprotnico. Zato stran od vznesenosti, naj živi distanca!

01.07.2017 22:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   umetnost   3D   Etienne-Jules Marey   NSK

Foto: arhiv portal+

Umetnost 21. stoletja mora izhajati iz novotehnoloških in znanstvenih izhodišč, če se hoče otresti smradu vojne. 

Redki so trenutki, ko se ti pokaže seštevek časa, ki si ga sooblikoval, ko si bil ti čas sam. Priviligirani so tisti dnevi, ko se ti odprejo na stežaj vrata v dvorane, v katerih vidiš svoje poglobljene časovne investicije, prelivajoč se iz ene v drugo. V njih gledaš sosledje svojih časovnih intervalov, razstavljene časovne trakove, ki v muzejskem volumnu sistematizirano ozaveščajo umetniške postopke in oblike minulih projekcij. V velikih preglednih dvoranah se kosi stvarnosti preoblikujejo v smiselne de/materializirane plastike. Vedno je bilo tako in vedno je bil to navdušujoč proces. To se mi je zgodilo z impresivno vizualno umetnico Dunjo Zupančič in z nadizvrstnim Mihom Turšičem v newyorškem Eyebeamu, podobno se mi je zgodilo pred nekaj urami v muzeju Reina Sofija v Madridu, z Neue Slowenische Kunst (NSK), ostro in surovo v vsej svoji totaliteti in prekrasni paradoksalnosti. V Madridu predvsem zato, ker je vse razstavljeno izoblikovano v času pred in med zadnjo evropsko vojno dvajsetega stoletja! Tudi zaradi tega dejstva se imam namen samoomejiti, da ne bi preveč podlegel patosu in pretiranemu podoživljanju energetskih tokov, povezanih s predvojnim in medvojnim nasiljem na vseh ravneh, na vseh možnih frontah.

 

Naj vas spomnim, da komentiram umetnost in samo umetnost in da mi redko spodrsne, da zabredem v kulturo, v to mojo bedno in strupeno nasprotnico. Zato stran od vznesenosti, naj živi distanca!

 

Že padam po digitalni črvini v digitalno skupnost XXI. stoletja. V informacijsko pripoved, ki ima svoje izhodišče v davnih letih 1902 in 1962. V današnjem komentarju ne bom opeval genialnega umetnika ali ikonične umetnine, temveč tisto kar se samo vriva v spomin na poseben način. Načrtno padam v dva nasprotna koncepta proizvodnje umetnosti s stroji:

 

a.) v svet nestabilnih umetnin, v leto 1902

b.) v masivno digitalnost, v leto 1962

 

 

a.) Leta 1902 so se pojavile umetnine, ki so že imele zavest o sebi, da so nastale zaradi novih tehnologij, niso pa še bile proglašene za umetnine. Te so postale retroaktivno. Takšne umetnine imenujemo nestabilne. So umetnine, ki jih težko materialno shranjujemo ali pa jih sploh ne moremo shraniti, ker so zgrajene iz mejnih materialnosti. To so tiste umetnine, ki so bile na svetu in so izginile, a je njihov vpliv prek oralnega ali zapisanega spomina postal za našo stvarnost neprecenljiv. To so umetnine in umetniške akcije, ki so povezane z meta-data podatkovnimi operacijami in so izdelane s posebnimi stroji.

 

Madridski Caixa forum stoji v neposredni bližini mojega hotela, niti sto metrov stran. In že sem na razstavi na moji dnevni maši. Stojim pred dvema ekranoma, nameščenima desno od vhoda. Gledam v dva podobna kadra, polna kinetične geometrije. Iz prevega pogleda ni razvidno, na kakšen način je dosežena abstrakcija, sploh pa ni razvidno, kako je materializirana. Toda že naslednji pogled izostri desetine koridorjev, po katerih se intenzivno vali para, ki se v svojem finalu prelije v dva vrtinčasta dimna tokova. Geometričnost se prelije v dimno zaveso. Črnobela filmska posnetka spremljata bližnji plan kinetike pare pospešene iz parnega stroja. Medij filmskega kadra nam za večnost shrani leto 1902! Filmski kader je posnel legendarni Etienne Jules Marey, naslovil pa ju je s Poti dima. Umetnino je sproduciral s strojem za proizvodnjo dima, učvrstil pa s filmsko kamero. Brez niza kinetičnih fotografij bi nam umetnina, ki ni imela namena biti umetnina, izpuhtela v oblak.

 

 

b.) Leta 2002 smo že prisostvovali prvim preglednim razstavam umetniških del proizvedenih s 3D tiskalnikom. Umetnine so bile proizvedene z aditivnimi procesi (procesi dodajanja), ki so oblikovali fizične predmete, načrtovane iz digitalnih modelov. Sto let kasneje po parnih strojih smo že imeli stroje, ki so proizvajali računalniške 3D grafike objektnosti. Sicer obstajajo različne tehnologije 3D tiskanja in različni materiali, s katerimi tiskamo programirano predmetnost, toda čisto vsi temeljijo na istem načelu: digitalni model se preračuna in preračunan nanaša sloje materialnosti v 3D fizično predmetenost.

 

Računalniški tehnologi in programerji so skupaj s tremi različnimi generacijami umetnikov (1962) usmerili svoje znanje tako, da smo dobili stroje za tiskanje programiranih predmetov. Tisto, kar povezuje vse tri generacije računalniških umetnikov, je mišljenje o umetnosti v svetu informacijskih nizov. Že dolgo časa ni v svetu umetnosti prisotna paradigma, v kateri gledalec podoživlja umetnikovo dogodkovnost. Predvsem je prisotna želja po gledalčevi vključenosti in njegovi interaktivni uporabi umetniškega dela. Gledalec je tako postal uporabnik. Že več kot petdeset let ni v skupnosti neprilagojenih umetnikov, ki se predstavljajo s svojo divjo občutljivostjo. V tem hipu prevladujejo umetniki, ki si želijo, da bi njihovo umetnost uporabljala čim večja skupina uporabnikov. Predvsem pa se v generalnem duhu časa umetnost ne povezuje več le z estetskimi efekti. Med nami je prisotna zahteva, da je umetnina v svoji sredici misleča. Spet bom moral razočarati tiste, ki od novoveške umetnosti pričakujejo svet metafor, alegorij in simbolov.

 

V nocojšnji imploziji imam namen posredno pogledati v tehnologijo, ki je že prisotna v naši resničnosti - 4D tiskanje, ki nam omogoča proizvodnjo kinetičnih objektnosti. Toda pozor! Ne še kinetično-konstrukcijskih arhitektur! Arhitekturni model, ki ga bom opisal, sem občudoval pred kratkim na pariški razstavi Natisni svet v centru Pompidou. Info iz spremnega materiala:

 

Arhitekta Benjamin Dillenburger in Michael Hansmeyer sta natisnila zapleteno in masivno sedemtonsko 3D tiskovino z naslovom Digital Grotesque II, sestavljeno iz 1,3 milijona digitalnih površin. Tiskali so jo več kot dve leti. Dejstvo je, da je bila celotna arhitekturna skulptura proizvedena brez ročnega spajanja. Print je velik 3,5 metra, je porozne površine in organske oblike. Prestreljen je skoz in skoz z digitalnim projektiranjem. V poroznosti pa bo človek v bodočnosti v realnem objektu poiskal svoj prostor bivanja.

 

Projektne datoteke!

 

Razumevanje vizualnega vtisa in njegovega razumevanja je prav gotovo dokaz in slavje nove zvrsti arhitekture, ki bo zagotovo zapustila tradicionalno paradigmo racionalizacije, standardizacije in funkcionalizacije ter namesto tega  poudarjala fenomen prostorskega čudenja. Struktura bo tako organska kot tudi sintetična. Računalniške tehnologije prestavljajo meje človeškega zaznavanja in proizvajajo presenetljive arhitekturne izkušnje z enkratnim prostorskim izrazom. Tukaj ni mogoče več govoriti o historični avantgardni naivnosti, temeveč o računalniških umetniških pojavnostih, ki že v tem trenutku osmišljajo naše bodoče svetove.

 

Vse umetniške proizvode doživljamo predvsem skozi zaznavanje. Možgani in senzorični organi funkcionirajo na fizični osnovi. Zaznavanje je predvsem produkt obdelave teh podatkov. Seveda je vse odvisno od izčiščenja množice informacij od dohodnih dražljajev. Proces je mogoče razčleniti in razdeliti na več stopenj, kot so analiza, izčiščenje in dekodiranje prisotnih informacij.

 

Umetnost XXI. stoletja mora izhajati iz novotehnoloških in znanstvenih izhodišč, če se hoče otresti smradu vojne. Neue Sloweniche kunst (NSK) je bila militantna umetnost militantnega XX. anti-stoletja. Umetnikova naloga ni več spodbujati človekove občutljivosti, temveč človeka aktivno vključiti v čas tako, da lahko začne prek projektnih datotek odgovorno koreografirati sebe!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
1
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,563
02/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,325
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,901
04/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 1,802
05/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,521
06/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,199
07/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,712
08/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,306
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,587
10/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 929