Komentar

Stoletje po parnih strojih smo prišli do računalniške 3D grafike

Naj vas spomnim, da komentiram umetnost in samo umetnost in da mi redko spodrsne, da zabredem v kulturo, v to mojo bedno in strupeno nasprotnico. Zato stran od vznesenosti, naj živi distanca!

01.07.2017 22:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   umetnost   3D   Etienne-Jules Marey   NSK

Foto: arhiv portal+

Umetnost 21. stoletja mora izhajati iz novotehnoloških in znanstvenih izhodišč, če se hoče otresti smradu vojne. 

Redki so trenutki, ko se ti pokaže seštevek časa, ki si ga sooblikoval, ko si bil ti čas sam. Priviligirani so tisti dnevi, ko se ti odprejo na stežaj vrata v dvorane, v katerih vidiš svoje poglobljene časovne investicije, prelivajoč se iz ene v drugo. V njih gledaš sosledje svojih časovnih intervalov, razstavljene časovne trakove, ki v muzejskem volumnu sistematizirano ozaveščajo umetniške postopke in oblike minulih projekcij. V velikih preglednih dvoranah se kosi stvarnosti preoblikujejo v smiselne de/materializirane plastike. Vedno je bilo tako in vedno je bil to navdušujoč proces. To se mi je zgodilo z impresivno vizualno umetnico Dunjo Zupančič in z nadizvrstnim Mihom Turšičem v newyorškem Eyebeamu, podobno se mi je zgodilo pred nekaj urami v muzeju Reina Sofija v Madridu, z Neue Slowenische Kunst (NSK), ostro in surovo v vsej svoji totaliteti in prekrasni paradoksalnosti. V Madridu predvsem zato, ker je vse razstavljeno izoblikovano v času pred in med zadnjo evropsko vojno dvajsetega stoletja! Tudi zaradi tega dejstva se imam namen samoomejiti, da ne bi preveč podlegel patosu in pretiranemu podoživljanju energetskih tokov, povezanih s predvojnim in medvojnim nasiljem na vseh ravneh, na vseh možnih frontah.

 

Naj vas spomnim, da komentiram umetnost in samo umetnost in da mi redko spodrsne, da zabredem v kulturo, v to mojo bedno in strupeno nasprotnico. Zato stran od vznesenosti, naj živi distanca!

 

Že padam po digitalni črvini v digitalno skupnost XXI. stoletja. V informacijsko pripoved, ki ima svoje izhodišče v davnih letih 1902 in 1962. V današnjem komentarju ne bom opeval genialnega umetnika ali ikonične umetnine, temveč tisto kar se samo vriva v spomin na poseben način. Načrtno padam v dva nasprotna koncepta proizvodnje umetnosti s stroji:

 

a.) v svet nestabilnih umetnin, v leto 1902

b.) v masivno digitalnost, v leto 1962

 

 

a.) Leta 1902 so se pojavile umetnine, ki so že imele zavest o sebi, da so nastale zaradi novih tehnologij, niso pa še bile proglašene za umetnine. Te so postale retroaktivno. Takšne umetnine imenujemo nestabilne. So umetnine, ki jih težko materialno shranjujemo ali pa jih sploh ne moremo shraniti, ker so zgrajene iz mejnih materialnosti. To so tiste umetnine, ki so bile na svetu in so izginile, a je njihov vpliv prek oralnega ali zapisanega spomina postal za našo stvarnost neprecenljiv. To so umetnine in umetniške akcije, ki so povezane z meta-data podatkovnimi operacijami in so izdelane s posebnimi stroji.

 

Madridski Caixa forum stoji v neposredni bližini mojega hotela, niti sto metrov stran. In že sem na razstavi na moji dnevni maši. Stojim pred dvema ekranoma, nameščenima desno od vhoda. Gledam v dva podobna kadra, polna kinetične geometrije. Iz prevega pogleda ni razvidno, na kakšen način je dosežena abstrakcija, sploh pa ni razvidno, kako je materializirana. Toda že naslednji pogled izostri desetine koridorjev, po katerih se intenzivno vali para, ki se v svojem finalu prelije v dva vrtinčasta dimna tokova. Geometričnost se prelije v dimno zaveso. Črnobela filmska posnetka spremljata bližnji plan kinetike pare pospešene iz parnega stroja. Medij filmskega kadra nam za večnost shrani leto 1902! Filmski kader je posnel legendarni Etienne Jules Marey, naslovil pa ju je s Poti dima. Umetnino je sproduciral s strojem za proizvodnjo dima, učvrstil pa s filmsko kamero. Brez niza kinetičnih fotografij bi nam umetnina, ki ni imela namena biti umetnina, izpuhtela v oblak.

 

 

b.) Leta 2002 smo že prisostvovali prvim preglednim razstavam umetniških del proizvedenih s 3D tiskalnikom. Umetnine so bile proizvedene z aditivnimi procesi (procesi dodajanja), ki so oblikovali fizične predmete, načrtovane iz digitalnih modelov. Sto let kasneje po parnih strojih smo že imeli stroje, ki so proizvajali računalniške 3D grafike objektnosti. Sicer obstajajo različne tehnologije 3D tiskanja in različni materiali, s katerimi tiskamo programirano predmetnost, toda čisto vsi temeljijo na istem načelu: digitalni model se preračuna in preračunan nanaša sloje materialnosti v 3D fizično predmetenost.

 

Računalniški tehnologi in programerji so skupaj s tremi različnimi generacijami umetnikov (1962) usmerili svoje znanje tako, da smo dobili stroje za tiskanje programiranih predmetov. Tisto, kar povezuje vse tri generacije računalniških umetnikov, je mišljenje o umetnosti v svetu informacijskih nizov. Že dolgo časa ni v svetu umetnosti prisotna paradigma, v kateri gledalec podoživlja umetnikovo dogodkovnost. Predvsem je prisotna želja po gledalčevi vključenosti in njegovi interaktivni uporabi umetniškega dela. Gledalec je tako postal uporabnik. Že več kot petdeset let ni v skupnosti neprilagojenih umetnikov, ki se predstavljajo s svojo divjo občutljivostjo. V tem hipu prevladujejo umetniki, ki si želijo, da bi njihovo umetnost uporabljala čim večja skupina uporabnikov. Predvsem pa se v generalnem duhu časa umetnost ne povezuje več le z estetskimi efekti. Med nami je prisotna zahteva, da je umetnina v svoji sredici misleča. Spet bom moral razočarati tiste, ki od novoveške umetnosti pričakujejo svet metafor, alegorij in simbolov.

 

V nocojšnji imploziji imam namen posredno pogledati v tehnologijo, ki je že prisotna v naši resničnosti - 4D tiskanje, ki nam omogoča proizvodnjo kinetičnih objektnosti. Toda pozor! Ne še kinetično-konstrukcijskih arhitektur! Arhitekturni model, ki ga bom opisal, sem občudoval pred kratkim na pariški razstavi Natisni svet v centru Pompidou. Info iz spremnega materiala:

 

Arhitekta Benjamin Dillenburger in Michael Hansmeyer sta natisnila zapleteno in masivno sedemtonsko 3D tiskovino z naslovom Digital Grotesque II, sestavljeno iz 1,3 milijona digitalnih površin. Tiskali so jo več kot dve leti. Dejstvo je, da je bila celotna arhitekturna skulptura proizvedena brez ročnega spajanja. Print je velik 3,5 metra, je porozne površine in organske oblike. Prestreljen je skoz in skoz z digitalnim projektiranjem. V poroznosti pa bo človek v bodočnosti v realnem objektu poiskal svoj prostor bivanja.

 

Projektne datoteke!

 

Razumevanje vizualnega vtisa in njegovega razumevanja je prav gotovo dokaz in slavje nove zvrsti arhitekture, ki bo zagotovo zapustila tradicionalno paradigmo racionalizacije, standardizacije in funkcionalizacije ter namesto tega  poudarjala fenomen prostorskega čudenja. Struktura bo tako organska kot tudi sintetična. Računalniške tehnologije prestavljajo meje človeškega zaznavanja in proizvajajo presenetljive arhitekturne izkušnje z enkratnim prostorskim izrazom. Tukaj ni mogoče več govoriti o historični avantgardni naivnosti, temeveč o računalniških umetniških pojavnostih, ki že v tem trenutku osmišljajo naše bodoče svetove.

 

Vse umetniške proizvode doživljamo predvsem skozi zaznavanje. Možgani in senzorični organi funkcionirajo na fizični osnovi. Zaznavanje je predvsem produkt obdelave teh podatkov. Seveda je vse odvisno od izčiščenja množice informacij od dohodnih dražljajev. Proces je mogoče razčleniti in razdeliti na več stopenj, kot so analiza, izčiščenje in dekodiranje prisotnih informacij.

 

Umetnost XXI. stoletja mora izhajati iz novotehnoloških in znanstvenih izhodišč, če se hoče otresti smradu vojne. Neue Sloweniche kunst (NSK) je bila militantna umetnost militantnega XX. anti-stoletja. Umetnikova naloga ni več spodbujati človekove občutljivosti, temveč človeka aktivno vključiti v čas tako, da lahko začne prek projektnih datotek odgovorno koreografirati sebe!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
5
13.10.2019 06:00
Zelo dolg naslov, a izjemno kratek odgovor: do mafije. To pa je beseda, ki v Sloveniji, ko gre za javno zdravstvo, sploh nikogar ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti
0
12.10.2019 17:01
Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
12
11.10.2019 00:17
Pravzaprav me ne čudi, da je med ljudstvom završalo ob novici, da je Peter Handke prejemnik letošnje Nobelove nagrade za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
19
09.10.2019 22:20
Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsednikuTrumpu, da je ta sklenil pripadnike ... Več.
Piše: Božo Cerar
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
16
06.10.2019 18:00
Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
10
06.10.2019 09:00
Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo
0
05.10.2019 20:34
Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
8
04.10.2019 21:40
Dozdevno neskončen spektakel britanskega poskusa izhoda izEvropske unijeje del širše slabosti v zvezi evropskih držav.EUje v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Fenomen Kris je moralna zaveza k boljši in pravičnejši državi. Te nam ne bo dala oblast, ampak jo bomo morali ustvariti sami!
2
02.10.2019 22:30
Kaj je fenomen Kris? To, da smo slovenski državljani v nekaj dnevih zbrali preko 3 milijone evrov za nekaj mililitrov zdravila ... Več.
Piše: Miha Burger
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
30
01.10.2019 23:00
Predsednik vlade je zlorabil svoj položaj in vplival na nacionalno obveščevalno službo, da je zaposlila njegovo nekdanjo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu
12
30.09.2019 22:00
1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Aleksander Čeferin in evropski nogomet
5
29.09.2019 11:00
Ljubljana - in z njo Slovenija - sta za en dan postali središče evropskega nogometa. Za to je bil najbolj zaslužen Aleksander ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020
2
28.09.2019 22:59
Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jacques René Chirac (1932-2019)
2
26.09.2019 22:06
O Chiracu sem pisal večkrat kot o katerem drugem francoskem predsedniku, saj je naša delegacija v Evropskem svetu sedela poleg ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pahor, Šarec in intelektualci
14
23.09.2019 23:59
Ob nedavnih nastopih predsednika republike (na Bledu) in predsednika vlade (v Ajdovščini) se že spet postavlja vprašanje, kam ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Slovenija kot Adria Airways
8
22.09.2019 23:04
Skoraj nobenega dvoma ni več: Adria Airways bo še en nacionalni letalski prevoznik, ki ga čaka bridek konec. Po nekajletni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
10
22.09.2019 10:00
Pozivati iz Ljubljane na krepitev odvračalne drže zveze Nato, je najmanj nehigienično. Koristi politične narave so kratkoročno ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stoletje, prvič: Umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje!
3
21.09.2019 22:06
Napovedujem dva zaporedna komentarja, izhajajoč iz časovnega vrtinčenja stotih let. Oba izhajata iz umetniških gest, ki so se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
11
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,442
02/
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
Uredništvo
Ogledov: 3,101
03/
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,989
04/
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,908
05/
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
Angel Polajnko
Ogledov: 2,147
06/
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
Božo Cerar
Ogledov: 1,491
07/
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,580
08/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,021
09/
Resnica o slovenskem BDP: Ali z rastjo v primerjavi z Evropsko unijo res zaostajamo?
Bine Kordež
Ogledov: 1,207
10/
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
Shane Quinn
Ogledov: 995