Komentar

Stoletje po parnih strojih smo prišli do računalniške 3D grafike

Naj vas spomnim, da komentiram umetnost in samo umetnost in da mi redko spodrsne, da zabredem v kulturo, v to mojo bedno in strupeno nasprotnico. Zato stran od vznesenosti, naj živi distanca!

01.07.2017 22:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   umetnost   3D   Etienne-Jules Marey   NSK

Foto: arhiv portal+

Umetnost 21. stoletja mora izhajati iz novotehnoloških in znanstvenih izhodišč, če se hoče otresti smradu vojne. 

Redki so trenutki, ko se ti pokaže seštevek časa, ki si ga sooblikoval, ko si bil ti čas sam. Priviligirani so tisti dnevi, ko se ti odprejo na stežaj vrata v dvorane, v katerih vidiš svoje poglobljene časovne investicije, prelivajoč se iz ene v drugo. V njih gledaš sosledje svojih časovnih intervalov, razstavljene časovne trakove, ki v muzejskem volumnu sistematizirano ozaveščajo umetniške postopke in oblike minulih projekcij. V velikih preglednih dvoranah se kosi stvarnosti preoblikujejo v smiselne de/materializirane plastike. Vedno je bilo tako in vedno je bil to navdušujoč proces. To se mi je zgodilo z impresivno vizualno umetnico Dunjo Zupančič in z nadizvrstnim Mihom Turšičem v newyorškem Eyebeamu, podobno se mi je zgodilo pred nekaj urami v muzeju Reina Sofija v Madridu, z Neue Slowenische Kunst (NSK), ostro in surovo v vsej svoji totaliteti in prekrasni paradoksalnosti. V Madridu predvsem zato, ker je vse razstavljeno izoblikovano v času pred in med zadnjo evropsko vojno dvajsetega stoletja! Tudi zaradi tega dejstva se imam namen samoomejiti, da ne bi preveč podlegel patosu in pretiranemu podoživljanju energetskih tokov, povezanih s predvojnim in medvojnim nasiljem na vseh ravneh, na vseh možnih frontah.

 

Naj vas spomnim, da komentiram umetnost in samo umetnost in da mi redko spodrsne, da zabredem v kulturo, v to mojo bedno in strupeno nasprotnico. Zato stran od vznesenosti, naj živi distanca!

 

Že padam po digitalni črvini v digitalno skupnost XXI. stoletja. V informacijsko pripoved, ki ima svoje izhodišče v davnih letih 1902 in 1962. V današnjem komentarju ne bom opeval genialnega umetnika ali ikonične umetnine, temveč tisto kar se samo vriva v spomin na poseben način. Načrtno padam v dva nasprotna koncepta proizvodnje umetnosti s stroji:

 

a.) v svet nestabilnih umetnin, v leto 1902

b.) v masivno digitalnost, v leto 1962

 

 

a.) Leta 1902 so se pojavile umetnine, ki so že imele zavest o sebi, da so nastale zaradi novih tehnologij, niso pa še bile proglašene za umetnine. Te so postale retroaktivno. Takšne umetnine imenujemo nestabilne. So umetnine, ki jih težko materialno shranjujemo ali pa jih sploh ne moremo shraniti, ker so zgrajene iz mejnih materialnosti. To so tiste umetnine, ki so bile na svetu in so izginile, a je njihov vpliv prek oralnega ali zapisanega spomina postal za našo stvarnost neprecenljiv. To so umetnine in umetniške akcije, ki so povezane z meta-data podatkovnimi operacijami in so izdelane s posebnimi stroji.

 

Madridski Caixa forum stoji v neposredni bližini mojega hotela, niti sto metrov stran. In že sem na razstavi na moji dnevni maši. Stojim pred dvema ekranoma, nameščenima desno od vhoda. Gledam v dva podobna kadra, polna kinetične geometrije. Iz prevega pogleda ni razvidno, na kakšen način je dosežena abstrakcija, sploh pa ni razvidno, kako je materializirana. Toda že naslednji pogled izostri desetine koridorjev, po katerih se intenzivno vali para, ki se v svojem finalu prelije v dva vrtinčasta dimna tokova. Geometričnost se prelije v dimno zaveso. Črnobela filmska posnetka spremljata bližnji plan kinetike pare pospešene iz parnega stroja. Medij filmskega kadra nam za večnost shrani leto 1902! Filmski kader je posnel legendarni Etienne Jules Marey, naslovil pa ju je s Poti dima. Umetnino je sproduciral s strojem za proizvodnjo dima, učvrstil pa s filmsko kamero. Brez niza kinetičnih fotografij bi nam umetnina, ki ni imela namena biti umetnina, izpuhtela v oblak.

 

 

b.) Leta 2002 smo že prisostvovali prvim preglednim razstavam umetniških del proizvedenih s 3D tiskalnikom. Umetnine so bile proizvedene z aditivnimi procesi (procesi dodajanja), ki so oblikovali fizične predmete, načrtovane iz digitalnih modelov. Sto let kasneje po parnih strojih smo že imeli stroje, ki so proizvajali računalniške 3D grafike objektnosti. Sicer obstajajo različne tehnologije 3D tiskanja in različni materiali, s katerimi tiskamo programirano predmetnost, toda čisto vsi temeljijo na istem načelu: digitalni model se preračuna in preračunan nanaša sloje materialnosti v 3D fizično predmetenost.

 

Računalniški tehnologi in programerji so skupaj s tremi različnimi generacijami umetnikov (1962) usmerili svoje znanje tako, da smo dobili stroje za tiskanje programiranih predmetov. Tisto, kar povezuje vse tri generacije računalniških umetnikov, je mišljenje o umetnosti v svetu informacijskih nizov. Že dolgo časa ni v svetu umetnosti prisotna paradigma, v kateri gledalec podoživlja umetnikovo dogodkovnost. Predvsem je prisotna želja po gledalčevi vključenosti in njegovi interaktivni uporabi umetniškega dela. Gledalec je tako postal uporabnik. Že več kot petdeset let ni v skupnosti neprilagojenih umetnikov, ki se predstavljajo s svojo divjo občutljivostjo. V tem hipu prevladujejo umetniki, ki si želijo, da bi njihovo umetnost uporabljala čim večja skupina uporabnikov. Predvsem pa se v generalnem duhu časa umetnost ne povezuje več le z estetskimi efekti. Med nami je prisotna zahteva, da je umetnina v svoji sredici misleča. Spet bom moral razočarati tiste, ki od novoveške umetnosti pričakujejo svet metafor, alegorij in simbolov.

 

V nocojšnji imploziji imam namen posredno pogledati v tehnologijo, ki je že prisotna v naši resničnosti - 4D tiskanje, ki nam omogoča proizvodnjo kinetičnih objektnosti. Toda pozor! Ne še kinetično-konstrukcijskih arhitektur! Arhitekturni model, ki ga bom opisal, sem občudoval pred kratkim na pariški razstavi Natisni svet v centru Pompidou. Info iz spremnega materiala:

 

Arhitekta Benjamin Dillenburger in Michael Hansmeyer sta natisnila zapleteno in masivno sedemtonsko 3D tiskovino z naslovom Digital Grotesque II, sestavljeno iz 1,3 milijona digitalnih površin. Tiskali so jo več kot dve leti. Dejstvo je, da je bila celotna arhitekturna skulptura proizvedena brez ročnega spajanja. Print je velik 3,5 metra, je porozne površine in organske oblike. Prestreljen je skoz in skoz z digitalnim projektiranjem. V poroznosti pa bo človek v bodočnosti v realnem objektu poiskal svoj prostor bivanja.

 

Projektne datoteke!

 

Razumevanje vizualnega vtisa in njegovega razumevanja je prav gotovo dokaz in slavje nove zvrsti arhitekture, ki bo zagotovo zapustila tradicionalno paradigmo racionalizacije, standardizacije in funkcionalizacije ter namesto tega  poudarjala fenomen prostorskega čudenja. Struktura bo tako organska kot tudi sintetična. Računalniške tehnologije prestavljajo meje človeškega zaznavanja in proizvajajo presenetljive arhitekturne izkušnje z enkratnim prostorskim izrazom. Tukaj ni mogoče več govoriti o historični avantgardni naivnosti, temeveč o računalniških umetniških pojavnostih, ki že v tem trenutku osmišljajo naše bodoče svetove.

 

Vse umetniške proizvode doživljamo predvsem skozi zaznavanje. Možgani in senzorični organi funkcionirajo na fizični osnovi. Zaznavanje je predvsem produkt obdelave teh podatkov. Seveda je vse odvisno od izčiščenja množice informacij od dohodnih dražljajev. Proces je mogoče razčleniti in razdeliti na več stopenj, kot so analiza, izčiščenje in dekodiranje prisotnih informacij.

 

Umetnost XXI. stoletja mora izhajati iz novotehnoloških in znanstvenih izhodišč, če se hoče otresti smradu vojne. Neue Sloweniche kunst (NSK) je bila militantna umetnost militantnega XX. anti-stoletja. Umetnikova naloga ni več spodbujati človekove občutljivosti, temveč človeka aktivno vključiti v čas tako, da lahko začne prek projektnih datotek odgovorno koreografirati sebe!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Sonja Savić v malem parku ob železniški postaji, Peter Handke pa v kraljevi palači
7
22.02.2020 23:59
Kako prekleto predvidljivi, nezanimivi in duhamorni sploh še zmoremo postat. Družbi, ki je naklonjena inteligenci in realnemu ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Na(j)prej Slovenija!
30
21.02.2020 21:01
Nova vlada ima lepo priliko, da pokaže politično kulturo, ki se izraža s spoštovanjem dostojanstva vseh koalicijskih partnerjev, ... Več.
Piše: Lojze Peterle
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
15
18.02.2020 23:30
Kje je temeljni vzrok, da se vedno znova izgublja vmesni prostor, o katerem pišem v večini svojih prispevkov naportalu+? To je ... Več.
Piše: Miha Burger
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
28
17.02.2020 23:59
Preigravanja po padcu vlade dobivajo nevarne pospeške v podobi zunanjih igralcev, ki o politiki sicer ne vedo kaj dosti, so pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od kod patološki strah pred Janšo?
32
17.02.2020 00:57
Antijanšizem ima mnogo globlje korenine kot le v klasičnem političnem boju med levico in desnico. Strinjam se z oceno, da ... Več.
Piše: Milan Gregorič
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
21
15.02.2020 23:00
Milojka Kolar Celarc je javno povedala, da če gre SMC v koalicijo z Janšo, ona odstopa kot članica stranke. Ker dače se sestavi ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
9
14.02.2020 22:36
Usodne prevare Zdenka Roterja, ki imajo vsega 160 strani, so sklepni del spominske trilogije, ki se je začela z zajetnejšo (čez ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Uredniški komentar: Kučanovo zavezništvo v podporo Svetemu pismu
30
12.02.2020 00:30
Do konca prihodnjega tedna naj bi bilo jasno, če je možna nova, desnosredinska koalicija. V nasprotnem bodo 19. ali 26. aprila ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kulturni dan za nekulturno ljudstvo
13
08.02.2020 22:00
Slovenci praznujemo kulturni dan predvsem zato, ker nismo kulturen narod, kaj šele umetnosti naklonjen narod. Zakaj bi torej za ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Težko boste na kakšnem pašniku našli toliko svetih krav kot v sferi slovenske kulture
18
08.02.2020 01:00
Po mojem bi bila največja usluga slovenski umetnosti, če bi (zdaj prihaja na dan moja teroristična plat) pod Cankarjev dom, ko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prekletstvo Antigone: Ali je možno, da ljubljanski župan Zoran Janković ne razlikuje med spomenikom in grobom?
26
06.02.2020 22:36
Vsekakor smo lahko ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću za tako samozavestno propagiranje prvo- in drugorazrednosti več kot ... Več.
Piše: Jože Dežman
Janšev "biti ali ne biti": Predčasne volitve ali nova koalicija, to je zdaj vprašanje!
29
05.02.2020 23:30
Predčasne volitve ali nova vladna koalicija, to je zdaj vprašanje. Bomo dovolili, da se na oblast vrne Janez Janša, nas ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Samo pri poslancih, ki niso glasovalni stroj političnih strank, gre iskati kvorum, ki lahko ustvari novo parlamentarno večino
5
02.02.2020 12:00
Tisti junak, in resnično bo junak, ki si bo upal iz obstoječe zasedbe parlamenta sestaviti vlado, naj vse poslance in poslanke, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
"Kdo bi še molčal, ko ga en zamah lahko reši? Še kar prenašati naključje, ali se upreti, vzeti orožje in končati vse?"
9
01.02.2020 22:30
Hamlet anarhist: Do kod se mora to trpeti? Oblast, ki žali že s svojim obstojem. Prezir vseh njih, ki imajo jo v rokah. Ošabnost ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Luksemburška blamaža: Slovenska vlada in njeni pravniki v ogledalu Evropskega sodišča
16
01.02.2020 00:36
V bistvu je evropsko sodišče slovensko tožbo proti Hrvaški označilo kot neprimerno in nekompetentno, s čimer je potegnilo za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj se mi zdijo uniseks stranišča super, odstranjevanje pisoarjev pa kretenizem
16
30.01.2020 22:30
Kdor je odstranil pisoarje na uniseks straniščih na Fakulteti za družbene vede, je dosegel predvsem to, da se bodo kumulativne ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
19
28.01.2020 01:00
Ponedeljkov odstop predsednika vlade, ki ga je sicer za nekaj ur prehitel finančni minister, je presenetil zgolj popolne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
6
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
17
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
8
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,323
02/
Od kod patološki strah pred Janšo?
Milan Gregorič
Ogledov: 5,791
03/
Sredi političnih intrig, obveščevalne vojne in medijskih spinov postaja oblikovanje Janševe vlade "misija nemogoče"
Uredništvo
Ogledov: 3,078
04/
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3,710
05/
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,793
06/
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
Miha Burger
Ogledov: 2,079
07/
Na(j)prej Slovenija!
Lojze Peterle
Ogledov: 2,124
08/
"Akviziterji" obiskujejo Petrolove delničarje in od njih odkupujejo delnice s kar 45 % provizijo
Uredništvo
Ogledov: 1,468
09/
Sonja Savić v malem parku ob železniški postaji, Peter Handke pa v kraljevi palači
Simona Rebolj
Ogledov: 814
10/
Uredniški komentar: Kučanovo zavezništvo v podporo Svetemu pismu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,894