Komentar

Predreferendumske dileme: Ali je drugi tir zaradi Luke Koper ali zaradi železnice?

Napovedani referendum o drugem tiru železnice med Divačo in Koprom, ki bo na sporedu najverjetneje septembra, izhaja iz predpostavke, da gre za tako visoko - glede na finančno konstrukcijo krepko prek milijarde evrov - obremenitev slovenskih davkoplačevalcev, da o tem ne more odločati politika, še manj pa lobiji v ozadju. Toda naš komentator Bine Kordež opozarja na vidik, ki ga v razpravi o visokih stroških investicije v ta železniški odsek praviloma zanemarjamo - in sicer, da je Slovenija samo zadnja štiri leta za funkcioniranje železniškega omrežja namenila skoraj dve milijardi evrov (!) davkoplačevalskega denarja.

02.07.2017 22:45
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Luka Koper   drugi tir   železnica   Hodoš   Slovenske železnice   referendum

Foto: Slovenske železnice

Davkoplačevalci so v zadnjih štirih letih v različnih oblikah prispevali skoraj 2 milijardi evrov za funkcioniranje železniškega omrežja, pa kakšne odmevnejše debate o upravičenosti teh izdatkov nisem zasledil.

Drugi tir je postal ena od tistih vseslovenskih zgodb (kot na primer TEŠ, sanacija NLB, avtoceste), o katerih ve vse (in nič) tudi zadnji Slovenec. Primer praktično vsak dan zaposluje tako politiko, medije, organe pregona, strokovno javnost in debate "za šankom". Seveda gre pri teh projektih za velike zneske, vseeno pa niso tako usodni za Slovenijo, kakršen pomen se jim pripisuje. Pri drugem tiru se trenutno krešejo mnenja o razliki mogoče v višini dvesto milijonov evrov, pri čemer bi ta investicija ob dolgoročnem financiranju investitorja letno bremenila za kakih 40 milijonov evrov (vemo, da se danes lahko država zadolži po manj kot dve odstotni obrestni meri tudi na 30 let). Ob teh, vsem znanih številkah, pa je na  primer država samo zadnja štiri leta za funkcioniranje železniškega omrežja namenila skoraj dve milijardi evrov (!) davkoplačevalskega denarja. Tega mediji seveda ne spremljajo, ljudje ne vedo in zato se s tem nihče posebej ne obremenjuje. Verjetno številka preseneča, zato jo poglejmo nekoliko podrobneje.

 

Skupino Slovenske železnice danes sestavlja več podjetij, od katerih nekatera (Tovorni in Potniški promet, Vleka in tehnika) opravljajo dejavnost transporta na železniškem omrežju in za uporabo nekaj plačujejo, sicer ne prav veliko. Samo železniško omrežje s progami, viadukti in postajami je namreč neposredno v lasti države in potrebno ga je vzdrževati ter dograjevati (obnavljati, širiti). To je potem zato tudi naloga ter strošek države (Ministrstva za infrastrukturo) in za opravljanje teh nalog država najema družbe iz Skupine Slovenske železnice (Infrastruktura d.o.o., Železniško gradbeno podjetje) ter tudi druge, zunanje izvajalce.

 

Slovenske železnice d.o.o. so sicer v 100-odstotni lasti države in skupaj z vsemi naštetimi hčerinskimi družbami ustvarjajo preko 500 milijonov prihodkov od prodaje ter ostalih prihodkov na leto. S čisto transportno dejavnostjo (s prevozom blaga za zunanje naročnike in prevozom potnikov) ter špedicijo realizirajo približno 230 milijonov prihodkov, skoraj podoben znesek pa dobijo tudi od proračuna za opravljene storitve vzdrževanja in popravila prog ter v obliki subvencij potniškega prometa. Razliko do skupnega zneska prihodkov predstavljajo gradbena dela, ki pa jih zopet v pretežni deli opravljajo za državo, ki gradi nove proge.

 

Če pogledamo nekaj osnovnih podatkov za Skupino Slovenske železnice (spodnji grafikon), vidimo, da so v zadnjih letih uspeli pomembno izboljšati svoje poslovanje. Prihodki postopno rastejo kljub znižanju števila zaposlenih od 10 na 8 tisoč ljudi, tudi prosti denarni tok in dobiček sta se dvignila na zavidljiv nivo, krediti pa več kot razpolovili (od 450 na 150 milijonov evrov). Seveda pa je tudi res, da manj kot polovico svojih prihodkov realizirajo s transportno dejavnostjo, ostalo pa z opravljanjem storitev za državo in njenimi subvencijami.

 

 

 

 

Zato poglejmo delovanje železniškega omrežja še z vidika proračunskih izdatkov. Za transportno področje je v Sloveniji zadolženo Ministrstvo za infrastrukturo in to največ sredstev namenja za železniško in cestno omrežje.  V javnosti nekako prevladuje ocena, da se je v preteklih letih vlagalo predvsem v ceste, železnice pa smo kar zanemarili. Dejansko je v zgodovini največ denarja, preko 6 milijard evrov, šlo v gradnjo avtocestnega omrežja. Vendar je pri tem pomembno, da bodo te naložbe v celoti poravnali uporabniki avtocest in zadolževanje DARS-a ne bremeni državnega proračuna (razen za začasno poroštvo). Neposredno iz proračuna pa gre letno okoli 200 milijonov evrov za vzdrževanje in razvoj ostalega cestnega omrežja, a tudi ta izdatek v veliki meri pokrijejo uporabniki cest. S cestnino namreč država na drugi strani zbere okoli 150 milijonov, tako da je obremenitev proračuna za ceste le okoli 50 milijonov evrov letno (podrobnejši podatki po letih so v tabeli na koncu teksta).

 

Kaj pa železnice?

 

Preje omenjeni prihodki Slovenskih železnic za upravljanje in vzdrževanja železniškega omrežja se v proračunu namreč kažejo kot izdatki. Tako je v zadnjih štirih letih Ministrstvo za infrastrukturo za "vzdrževanje javne železniške infrastrukture ter zagotavljanje varnosti", (uradno poimenovanje teh izdatkov) namenilo preko 400 milijonov evrov. Dodatno pa so precej tudi vlagali v novo železniško omrežje (investicijska dejavnost). Brez velikega pompa ali posebnih zakonov kot v primeru drugega tira, je država samo v obdobju 2013-2016 za investicije v železnice namenila blizu milijarde evrov. Preko 400 milijonov samo v modernizacijo proge do Madžarske (Pragersko - Hodoš), brez prispevka sosednje države. Seveda vse transparentno, tudi s pomočjo EU.

 

Vendar tudi brez večje diskusije v javnosti.

 

Kot pomemben proračunski izdatek se pojavljajo tudi subvencije potniškega prometa. Za zagotavljanje "trajnostne mobilnosti" država letno namenja preko 100 milijonov. Poleg avtobusnih prevoznikov je do tega upravičena tudi železnica, saj potniki z nakupom karte pokrijejo le polovico stroškov prevoza. Drugo polovico prispeva proračun in tudi tega je bilo zadnja štiri leta preko 200 milijonov.

 

Ob vseh navedenih zneskih je država za 110 milijonov evrov povečala tudi svoj kapitalski vložek v Slovenske železnice ter priznala obveznosti izpred leta 1999 v višini 134 milijonov. To dodatno vplačilo je Slovenskim železnicam omogočilo razpolovitev zadolženosti ter dvignilo skupni prispevek proračuna na 1,9 milijarde evrov. Davkoplačevalci so tako v zadnjih štirih letih v različnih oblikah prispevali skoraj 2 milijardi evrov za funkcioniranje železniškega omrežja. Pa se ne spomnim, da bi zasledil kakšne odmevnejše debate o upravičenosti teh izdatkov.

 

Pri tem je potrebno poudariti, da močno državno sofinanciranje delovanja železniške infrastrukture značilno za vse evropske države. To je pač med drugim tudi cena za ekološko bolj sprejemljiv način transporta. A zanimivo je, kako gredo določeni, tudi ogromni izdatki mirno skozi, nihče se ne obremenjuje ne z višino, ne z načinom porabe, oddajo del, lobiji in podobno - za kak projekt pa bi moral vedeti vsak Slovenec porabo vsakega evra. In to se nam dogaja z drugim tirom. Ne zaradi zneska, temveč ker se je pa tu koncentrirala vsa medijska pozornost in tega ne zna nihče ustaviti in spraviti v normalne okvire odločanja kot pri drugih izdatkih.

 

K temu bi ponovil samo še ključen poudarek investicije v drugi tir, o čemer sem pisal februarja letos v članku Franc Jožef in drugi tir (vir). Predvsem je napačno, da drugi tir gledamo kot naložbo v tistih 30 kilometrov železniške proge. Gre za odpravo ozkega grla, ki bo omogočil potencialnih 10 milijonov ton dodatnih prevozov na celotnem železniškem omrežju Slovenije. Da bo enkrat v prihodnosti Tovorni promet železnic namesto dosedanjih 170 milijonov zaslužil letno polovico več, kar bo znižalo prispevke države za delovanje železnice. In samo tu je kalkulacija vlaganj v odpravljanje ozkih grl na transportni poti. Seveda bi bila povezava s Trstom bistveno cenejša, a Železnice bi izgubile ves zaslužek iz prevoza do/od Šentilja ali Jesenic. Ob takšni računici imajo vlaganja v drugi tir čisto drugačno dimenzijo in so v vsakem primeru zanimiva naložba. Predvsem drugače, kot je bilo na primer pri modernizaciji proge do Hodoša, kjer ekonomske učinkovitosti seveda ni nihče računal (se nikakor ne bi izšla).

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
7
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
20
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
20
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,883
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,363
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,220
04/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,923
05/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,851
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,136
07/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,066
08/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,304
09/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,319
10/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,204