Komentar

Predreferendumske dileme: Ali je drugi tir zaradi Luke Koper ali zaradi železnice?

Napovedani referendum o drugem tiru železnice med Divačo in Koprom, ki bo na sporedu najverjetneje septembra, izhaja iz predpostavke, da gre za tako visoko - glede na finančno konstrukcijo krepko prek milijarde evrov - obremenitev slovenskih davkoplačevalcev, da o tem ne more odločati politika, še manj pa lobiji v ozadju. Toda naš komentator Bine Kordež opozarja na vidik, ki ga v razpravi o visokih stroških investicije v ta železniški odsek praviloma zanemarjamo - in sicer, da je Slovenija samo zadnja štiri leta za funkcioniranje železniškega omrežja namenila skoraj dve milijardi evrov (!) davkoplačevalskega denarja.

02.07.2017 22:45
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Luka Koper   drugi tir   železnica   Hodoš   Slovenske železnice   referendum

Foto: Slovenske železnice

Davkoplačevalci so v zadnjih štirih letih v različnih oblikah prispevali skoraj 2 milijardi evrov za funkcioniranje železniškega omrežja, pa kakšne odmevnejše debate o upravičenosti teh izdatkov nisem zasledil.

Drugi tir je postal ena od tistih vseslovenskih zgodb (kot na primer TEŠ, sanacija NLB, avtoceste), o katerih ve vse (in nič) tudi zadnji Slovenec. Primer praktično vsak dan zaposluje tako politiko, medije, organe pregona, strokovno javnost in debate "za šankom". Seveda gre pri teh projektih za velike zneske, vseeno pa niso tako usodni za Slovenijo, kakršen pomen se jim pripisuje. Pri drugem tiru se trenutno krešejo mnenja o razliki mogoče v višini dvesto milijonov evrov, pri čemer bi ta investicija ob dolgoročnem financiranju investitorja letno bremenila za kakih 40 milijonov evrov (vemo, da se danes lahko država zadolži po manj kot dve odstotni obrestni meri tudi na 30 let). Ob teh, vsem znanih številkah, pa je na  primer država samo zadnja štiri leta za funkcioniranje železniškega omrežja namenila skoraj dve milijardi evrov (!) davkoplačevalskega denarja. Tega mediji seveda ne spremljajo, ljudje ne vedo in zato se s tem nihče posebej ne obremenjuje. Verjetno številka preseneča, zato jo poglejmo nekoliko podrobneje.

 

Skupino Slovenske železnice danes sestavlja več podjetij, od katerih nekatera (Tovorni in Potniški promet, Vleka in tehnika) opravljajo dejavnost transporta na železniškem omrežju in za uporabo nekaj plačujejo, sicer ne prav veliko. Samo železniško omrežje s progami, viadukti in postajami je namreč neposredno v lasti države in potrebno ga je vzdrževati ter dograjevati (obnavljati, širiti). To je potem zato tudi naloga ter strošek države (Ministrstva za infrastrukturo) in za opravljanje teh nalog država najema družbe iz Skupine Slovenske železnice (Infrastruktura d.o.o., Železniško gradbeno podjetje) ter tudi druge, zunanje izvajalce.

 

Slovenske železnice d.o.o. so sicer v 100-odstotni lasti države in skupaj z vsemi naštetimi hčerinskimi družbami ustvarjajo preko 500 milijonov prihodkov od prodaje ter ostalih prihodkov na leto. S čisto transportno dejavnostjo (s prevozom blaga za zunanje naročnike in prevozom potnikov) ter špedicijo realizirajo približno 230 milijonov prihodkov, skoraj podoben znesek pa dobijo tudi od proračuna za opravljene storitve vzdrževanja in popravila prog ter v obliki subvencij potniškega prometa. Razliko do skupnega zneska prihodkov predstavljajo gradbena dela, ki pa jih zopet v pretežni deli opravljajo za državo, ki gradi nove proge.

 

Če pogledamo nekaj osnovnih podatkov za Skupino Slovenske železnice (spodnji grafikon), vidimo, da so v zadnjih letih uspeli pomembno izboljšati svoje poslovanje. Prihodki postopno rastejo kljub znižanju števila zaposlenih od 10 na 8 tisoč ljudi, tudi prosti denarni tok in dobiček sta se dvignila na zavidljiv nivo, krediti pa več kot razpolovili (od 450 na 150 milijonov evrov). Seveda pa je tudi res, da manj kot polovico svojih prihodkov realizirajo s transportno dejavnostjo, ostalo pa z opravljanjem storitev za državo in njenimi subvencijami.

 

 

 

 

Zato poglejmo delovanje železniškega omrežja še z vidika proračunskih izdatkov. Za transportno področje je v Sloveniji zadolženo Ministrstvo za infrastrukturo in to največ sredstev namenja za železniško in cestno omrežje.  V javnosti nekako prevladuje ocena, da se je v preteklih letih vlagalo predvsem v ceste, železnice pa smo kar zanemarili. Dejansko je v zgodovini največ denarja, preko 6 milijard evrov, šlo v gradnjo avtocestnega omrežja. Vendar je pri tem pomembno, da bodo te naložbe v celoti poravnali uporabniki avtocest in zadolževanje DARS-a ne bremeni državnega proračuna (razen za začasno poroštvo). Neposredno iz proračuna pa gre letno okoli 200 milijonov evrov za vzdrževanje in razvoj ostalega cestnega omrežja, a tudi ta izdatek v veliki meri pokrijejo uporabniki cest. S cestnino namreč država na drugi strani zbere okoli 150 milijonov, tako da je obremenitev proračuna za ceste le okoli 50 milijonov evrov letno (podrobnejši podatki po letih so v tabeli na koncu teksta).

 

Kaj pa železnice?

 

Preje omenjeni prihodki Slovenskih železnic za upravljanje in vzdrževanja železniškega omrežja se v proračunu namreč kažejo kot izdatki. Tako je v zadnjih štirih letih Ministrstvo za infrastrukturo za "vzdrževanje javne železniške infrastrukture ter zagotavljanje varnosti", (uradno poimenovanje teh izdatkov) namenilo preko 400 milijonov evrov. Dodatno pa so precej tudi vlagali v novo železniško omrežje (investicijska dejavnost). Brez velikega pompa ali posebnih zakonov kot v primeru drugega tira, je država samo v obdobju 2013-2016 za investicije v železnice namenila blizu milijarde evrov. Preko 400 milijonov samo v modernizacijo proge do Madžarske (Pragersko - Hodoš), brez prispevka sosednje države. Seveda vse transparentno, tudi s pomočjo EU.

 

Vendar tudi brez večje diskusije v javnosti.

 

Kot pomemben proračunski izdatek se pojavljajo tudi subvencije potniškega prometa. Za zagotavljanje "trajnostne mobilnosti" država letno namenja preko 100 milijonov. Poleg avtobusnih prevoznikov je do tega upravičena tudi železnica, saj potniki z nakupom karte pokrijejo le polovico stroškov prevoza. Drugo polovico prispeva proračun in tudi tega je bilo zadnja štiri leta preko 200 milijonov.

 

Ob vseh navedenih zneskih je država za 110 milijonov evrov povečala tudi svoj kapitalski vložek v Slovenske železnice ter priznala obveznosti izpred leta 1999 v višini 134 milijonov. To dodatno vplačilo je Slovenskim železnicam omogočilo razpolovitev zadolženosti ter dvignilo skupni prispevek proračuna na 1,9 milijarde evrov. Davkoplačevalci so tako v zadnjih štirih letih v različnih oblikah prispevali skoraj 2 milijardi evrov za funkcioniranje železniškega omrežja. Pa se ne spomnim, da bi zasledil kakšne odmevnejše debate o upravičenosti teh izdatkov.

 

Pri tem je potrebno poudariti, da močno državno sofinanciranje delovanja železniške infrastrukture značilno za vse evropske države. To je pač med drugim tudi cena za ekološko bolj sprejemljiv način transporta. A zanimivo je, kako gredo določeni, tudi ogromni izdatki mirno skozi, nihče se ne obremenjuje ne z višino, ne z načinom porabe, oddajo del, lobiji in podobno - za kak projekt pa bi moral vedeti vsak Slovenec porabo vsakega evra. In to se nam dogaja z drugim tirom. Ne zaradi zneska, temveč ker se je pa tu koncentrirala vsa medijska pozornost in tega ne zna nihče ustaviti in spraviti v normalne okvire odločanja kot pri drugih izdatkih.

 

K temu bi ponovil samo še ključen poudarek investicije v drugi tir, o čemer sem pisal februarja letos v članku Franc Jožef in drugi tir (vir). Predvsem je napačno, da drugi tir gledamo kot naložbo v tistih 30 kilometrov železniške proge. Gre za odpravo ozkega grla, ki bo omogočil potencialnih 10 milijonov ton dodatnih prevozov na celotnem železniškem omrežju Slovenije. Da bo enkrat v prihodnosti Tovorni promet železnic namesto dosedanjih 170 milijonov zaslužil letno polovico več, kar bo znižalo prispevke države za delovanje železnice. In samo tu je kalkulacija vlaganj v odpravljanje ozkih grl na transportni poti. Seveda bi bila povezava s Trstom bistveno cenejša, a Železnice bi izgubile ves zaslužek iz prevoza do/od Šentilja ali Jesenic. Ob takšni računici imajo vlaganja v drugi tir čisto drugačno dimenzijo in so v vsakem primeru zanimiva naložba. Predvsem drugače, kot je bilo na primer pri modernizaciji proge do Hodoša, kjer ekonomske učinkovitosti seveda ni nihče računal (se nikakor ne bi izšla).

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
8
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,846
02/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,106
03/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,935
04/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,302
05/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 950
06/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,195
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,086
08/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 998
09/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,070
10/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,024