Komentar

Predreferendumske dileme: Ali je drugi tir zaradi Luke Koper ali zaradi železnice?

Napovedani referendum o drugem tiru železnice med Divačo in Koprom, ki bo na sporedu najverjetneje septembra, izhaja iz predpostavke, da gre za tako visoko - glede na finančno konstrukcijo krepko prek milijarde evrov - obremenitev slovenskih davkoplačevalcev, da o tem ne more odločati politika, še manj pa lobiji v ozadju. Toda naš komentator Bine Kordež opozarja na vidik, ki ga v razpravi o visokih stroških investicije v ta železniški odsek praviloma zanemarjamo - in sicer, da je Slovenija samo zadnja štiri leta za funkcioniranje železniškega omrežja namenila skoraj dve milijardi evrov (!) davkoplačevalskega denarja.

02.07.2017 22:45
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Luka Koper   drugi tir   železnica   Hodoš   Slovenske železnice   referendum

Foto: Slovenske železnice

Davkoplačevalci so v zadnjih štirih letih v različnih oblikah prispevali skoraj 2 milijardi evrov za funkcioniranje železniškega omrežja, pa kakšne odmevnejše debate o upravičenosti teh izdatkov nisem zasledil.

Drugi tir je postal ena od tistih vseslovenskih zgodb (kot na primer TEŠ, sanacija NLB, avtoceste), o katerih ve vse (in nič) tudi zadnji Slovenec. Primer praktično vsak dan zaposluje tako politiko, medije, organe pregona, strokovno javnost in debate "za šankom". Seveda gre pri teh projektih za velike zneske, vseeno pa niso tako usodni za Slovenijo, kakršen pomen se jim pripisuje. Pri drugem tiru se trenutno krešejo mnenja o razliki mogoče v višini dvesto milijonov evrov, pri čemer bi ta investicija ob dolgoročnem financiranju investitorja letno bremenila za kakih 40 milijonov evrov (vemo, da se danes lahko država zadolži po manj kot dve odstotni obrestni meri tudi na 30 let). Ob teh, vsem znanih številkah, pa je na  primer država samo zadnja štiri leta za funkcioniranje železniškega omrežja namenila skoraj dve milijardi evrov (!) davkoplačevalskega denarja. Tega mediji seveda ne spremljajo, ljudje ne vedo in zato se s tem nihče posebej ne obremenjuje. Verjetno številka preseneča, zato jo poglejmo nekoliko podrobneje.

 

Skupino Slovenske železnice danes sestavlja več podjetij, od katerih nekatera (Tovorni in Potniški promet, Vleka in tehnika) opravljajo dejavnost transporta na železniškem omrežju in za uporabo nekaj plačujejo, sicer ne prav veliko. Samo železniško omrežje s progami, viadukti in postajami je namreč neposredno v lasti države in potrebno ga je vzdrževati ter dograjevati (obnavljati, širiti). To je potem zato tudi naloga ter strošek države (Ministrstva za infrastrukturo) in za opravljanje teh nalog država najema družbe iz Skupine Slovenske železnice (Infrastruktura d.o.o., Železniško gradbeno podjetje) ter tudi druge, zunanje izvajalce.

 

Slovenske železnice d.o.o. so sicer v 100-odstotni lasti države in skupaj z vsemi naštetimi hčerinskimi družbami ustvarjajo preko 500 milijonov prihodkov od prodaje ter ostalih prihodkov na leto. S čisto transportno dejavnostjo (s prevozom blaga za zunanje naročnike in prevozom potnikov) ter špedicijo realizirajo približno 230 milijonov prihodkov, skoraj podoben znesek pa dobijo tudi od proračuna za opravljene storitve vzdrževanja in popravila prog ter v obliki subvencij potniškega prometa. Razliko do skupnega zneska prihodkov predstavljajo gradbena dela, ki pa jih zopet v pretežni deli opravljajo za državo, ki gradi nove proge.

 

Če pogledamo nekaj osnovnih podatkov za Skupino Slovenske železnice (spodnji grafikon), vidimo, da so v zadnjih letih uspeli pomembno izboljšati svoje poslovanje. Prihodki postopno rastejo kljub znižanju števila zaposlenih od 10 na 8 tisoč ljudi, tudi prosti denarni tok in dobiček sta se dvignila na zavidljiv nivo, krediti pa več kot razpolovili (od 450 na 150 milijonov evrov). Seveda pa je tudi res, da manj kot polovico svojih prihodkov realizirajo s transportno dejavnostjo, ostalo pa z opravljanjem storitev za državo in njenimi subvencijami.

 

 

 

 

Zato poglejmo delovanje železniškega omrežja še z vidika proračunskih izdatkov. Za transportno področje je v Sloveniji zadolženo Ministrstvo za infrastrukturo in to največ sredstev namenja za železniško in cestno omrežje.  V javnosti nekako prevladuje ocena, da se je v preteklih letih vlagalo predvsem v ceste, železnice pa smo kar zanemarili. Dejansko je v zgodovini največ denarja, preko 6 milijard evrov, šlo v gradnjo avtocestnega omrežja. Vendar je pri tem pomembno, da bodo te naložbe v celoti poravnali uporabniki avtocest in zadolževanje DARS-a ne bremeni državnega proračuna (razen za začasno poroštvo). Neposredno iz proračuna pa gre letno okoli 200 milijonov evrov za vzdrževanje in razvoj ostalega cestnega omrežja, a tudi ta izdatek v veliki meri pokrijejo uporabniki cest. S cestnino namreč država na drugi strani zbere okoli 150 milijonov, tako da je obremenitev proračuna za ceste le okoli 50 milijonov evrov letno (podrobnejši podatki po letih so v tabeli na koncu teksta).

 

Kaj pa železnice?

 

Preje omenjeni prihodki Slovenskih železnic za upravljanje in vzdrževanja železniškega omrežja se v proračunu namreč kažejo kot izdatki. Tako je v zadnjih štirih letih Ministrstvo za infrastrukturo za "vzdrževanje javne železniške infrastrukture ter zagotavljanje varnosti", (uradno poimenovanje teh izdatkov) namenilo preko 400 milijonov evrov. Dodatno pa so precej tudi vlagali v novo železniško omrežje (investicijska dejavnost). Brez velikega pompa ali posebnih zakonov kot v primeru drugega tira, je država samo v obdobju 2013-2016 za investicije v železnice namenila blizu milijarde evrov. Preko 400 milijonov samo v modernizacijo proge do Madžarske (Pragersko - Hodoš), brez prispevka sosednje države. Seveda vse transparentno, tudi s pomočjo EU.

 

Vendar tudi brez večje diskusije v javnosti.

 

Kot pomemben proračunski izdatek se pojavljajo tudi subvencije potniškega prometa. Za zagotavljanje "trajnostne mobilnosti" država letno namenja preko 100 milijonov. Poleg avtobusnih prevoznikov je do tega upravičena tudi železnica, saj potniki z nakupom karte pokrijejo le polovico stroškov prevoza. Drugo polovico prispeva proračun in tudi tega je bilo zadnja štiri leta preko 200 milijonov.

 

Ob vseh navedenih zneskih je država za 110 milijonov evrov povečala tudi svoj kapitalski vložek v Slovenske železnice ter priznala obveznosti izpred leta 1999 v višini 134 milijonov. To dodatno vplačilo je Slovenskim železnicam omogočilo razpolovitev zadolženosti ter dvignilo skupni prispevek proračuna na 1,9 milijarde evrov. Davkoplačevalci so tako v zadnjih štirih letih v različnih oblikah prispevali skoraj 2 milijardi evrov za funkcioniranje železniškega omrežja. Pa se ne spomnim, da bi zasledil kakšne odmevnejše debate o upravičenosti teh izdatkov.

 

Pri tem je potrebno poudariti, da močno državno sofinanciranje delovanja železniške infrastrukture značilno za vse evropske države. To je pač med drugim tudi cena za ekološko bolj sprejemljiv način transporta. A zanimivo je, kako gredo določeni, tudi ogromni izdatki mirno skozi, nihče se ne obremenjuje ne z višino, ne z načinom porabe, oddajo del, lobiji in podobno - za kak projekt pa bi moral vedeti vsak Slovenec porabo vsakega evra. In to se nam dogaja z drugim tirom. Ne zaradi zneska, temveč ker se je pa tu koncentrirala vsa medijska pozornost in tega ne zna nihče ustaviti in spraviti v normalne okvire odločanja kot pri drugih izdatkih.

 

K temu bi ponovil samo še ključen poudarek investicije v drugi tir, o čemer sem pisal februarja letos v članku Franc Jožef in drugi tir (vir). Predvsem je napačno, da drugi tir gledamo kot naložbo v tistih 30 kilometrov železniške proge. Gre za odpravo ozkega grla, ki bo omogočil potencialnih 10 milijonov ton dodatnih prevozov na celotnem železniškem omrežju Slovenije. Da bo enkrat v prihodnosti Tovorni promet železnic namesto dosedanjih 170 milijonov zaslužil letno polovico več, kar bo znižalo prispevke države za delovanje železnice. In samo tu je kalkulacija vlaganj v odpravljanje ozkih grl na transportni poti. Seveda bi bila povezava s Trstom bistveno cenejša, a Železnice bi izgubile ves zaslužek iz prevoza do/od Šentilja ali Jesenic. Ob takšni računici imajo vlaganja v drugi tir čisto drugačno dimenzijo in so v vsakem primeru zanimiva naložba. Predvsem drugače, kot je bilo na primer pri modernizaciji proge do Hodoša, kjer ekonomske učinkovitosti seveda ni nihče računal (se nikakor ne bi izšla).

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
34
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
24
21.06.2022 06:35
O političnih pritiskih na NIJZ sem vam že veliko pisal. Danes bom pisal o pritiskih na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje ... Več.
Piše: Milan Krek
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
6
18.06.2022 22:55
George Friedman je v svoji knjigi Naslednjih 100 let iz leta 2008 predvideval, da bodo Združene države Amerike v poznejšem delu ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
13
16.06.2022 22:15
Tujec, ki več let živi v tujini, se težko izogne primerjavi med navadami svojih rojakov in ljudi iz njegove nove domovine. Na ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ko nam bodo ideološko poenotili medijski prostor in politično vdrli v NIJZ, ne bo več uravnoteženih medijev niti NIJZ. Prišli bomo do medijske krajine Severne Koreje, kjer obstaja samo ena Resnica!
25
14.06.2022 19:00
Ko sem zjutraj po prvi seji nove, 15. slovenske vlade, prišel na delo, so me zaskrbljene sodelavke opozorile, da je bilo po ... Več.
Piše: Milan Krek
Srž problema aktualne volilne katastrofe t.i. sredincev in prodemokratov
12
12.06.2022 22:30
V srži problema konfuzije orientacije sredine je vnašanje konfuzije v slovenski politični prostor s floskulami o t.i. sredini in ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Zakaj ima politična sredina v Sloveniji takšne težave, če pa govori o povezovanju?
25
11.06.2022 23:59
Voditeljstvo tako ali drugače vodi predvsem v avtoritarnost, ki ne prenese povezovanja različnosti, in ni pot k več demokracije. ... Več.
Piše: Miha Burger
Seznami za odstrel: Nova oblast potrebuje NIJZ, saj so tam notri vsi naši občutljivi osebni podatki!
12
10.06.2022 22:35
Nova oblast, ki smo jo demokratično izvolili prav zaradi prepričanja, da bo res demokratična, nas že na začetku zastrašuje z ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenska rusofilija je nevarno igranje z ognjem in popolna slepota za razumevanje časov, ki bodo prišli po koncu vojne in porazu Rusije
28
09.06.2022 19:00
Slovenska rusofilija ni smešna ali nekaj, kar bi odpravili z zamahom roke, češ, nekaj ne posebej brihtnih osebkov hoče s svojimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan že tri dni pritiska name, naj odstopim kot direktor NIJZ!
35
05.06.2022 22:45
Minister za zdravje mi je v zadnjih dneh, ko se pogosteje slišiva, zaupal, da je njegov cilj depolitizacija zdravstva. Pa ... Več.
Piše: Milan Krek
Pahorjeva Nekropola: Ko pripovedovalec kot filmska kamera beleži podobe taborišča smrti
5
31.05.2022 21:32
Boris Pahor je prekrižaril kar nekaj zloglasnih krajev, vsepovsod je imel neposreden stik s smrtjo bodisi kot nosač trupel ... Več.
Piše: Mitja Čander
Popravek: "Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov."
0
31.05.2022 13:05
11. maja 2022 je bil na portalu+ objavljen komentar z naslovom Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Pahor in vrata, ki vodijo v 20. stoletje (1913-2022)
9
30.05.2022 22:05
Pahor je resnično preživel stoletje in še več. Za njim so se zaklenila železna vrata 20. stoletja. Tista hladna, škripajoča ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
14
25.05.2022 19:28
Po HARD vladi Janeza Janše bomo imeli mehko, človeku prijazno koalicijo Slovenske Osvobodilne Fronte Tadobri (SOFT). Nova vlada ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
19
22.05.2022 21:05
Po Alemu Maksutiju je prišel čas za maščevalni pohod. Ko bo bodoča, Maksutiju ljuba vlada odšla, bomo lekcijo ponovili? In tako ... Več.
Piše: Milan Krek
Marle pa ni več
17
22.05.2022 00:00
Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. ... Več.
Piše: Ana Jud
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
10
20.05.2022 20:47
Intervju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bil predvajan v oddaji Zona bianca (Bela cona) na italijanskem ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.939
02/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 2.658
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.722
04/
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
Uredništvo
Ogledov: 2.130
05/
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
Gregor Kos
Ogledov: 1.744
06/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.511
07/
Morda bo spet kriva prejšnja vlada, če je bila lanska gospodarska rast v Sloveniji kar 10-odstotna
Bine Kordež
Ogledov: 475
08/
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
Bine Kordež
Ogledov: 646
09/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.560
10/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 2.138