Komentar

Predreferendumske dileme: Ali je drugi tir zaradi Luke Koper ali zaradi železnice?

Napovedani referendum o drugem tiru železnice med Divačo in Koprom, ki bo na sporedu najverjetneje septembra, izhaja iz predpostavke, da gre za tako visoko - glede na finančno konstrukcijo krepko prek milijarde evrov - obremenitev slovenskih davkoplačevalcev, da o tem ne more odločati politika, še manj pa lobiji v ozadju. Toda naš komentator Bine Kordež opozarja na vidik, ki ga v razpravi o visokih stroških investicije v ta železniški odsek praviloma zanemarjamo - in sicer, da je Slovenija samo zadnja štiri leta za funkcioniranje železniškega omrežja namenila skoraj dve milijardi evrov (!) davkoplačevalskega denarja.

02.07.2017 22:45
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Luka Koper   drugi tir   železnica   Hodoš   Slovenske železnice   referendum

Foto: Slovenske železnice

Davkoplačevalci so v zadnjih štirih letih v različnih oblikah prispevali skoraj 2 milijardi evrov za funkcioniranje železniškega omrežja, pa kakšne odmevnejše debate o upravičenosti teh izdatkov nisem zasledil.

Drugi tir je postal ena od tistih vseslovenskih zgodb (kot na primer TEŠ, sanacija NLB, avtoceste), o katerih ve vse (in nič) tudi zadnji Slovenec. Primer praktično vsak dan zaposluje tako politiko, medije, organe pregona, strokovno javnost in debate "za šankom". Seveda gre pri teh projektih za velike zneske, vseeno pa niso tako usodni za Slovenijo, kakršen pomen se jim pripisuje. Pri drugem tiru se trenutno krešejo mnenja o razliki mogoče v višini dvesto milijonov evrov, pri čemer bi ta investicija ob dolgoročnem financiranju investitorja letno bremenila za kakih 40 milijonov evrov (vemo, da se danes lahko država zadolži po manj kot dve odstotni obrestni meri tudi na 30 let). Ob teh, vsem znanih številkah, pa je na  primer država samo zadnja štiri leta za funkcioniranje železniškega omrežja namenila skoraj dve milijardi evrov (!) davkoplačevalskega denarja. Tega mediji seveda ne spremljajo, ljudje ne vedo in zato se s tem nihče posebej ne obremenjuje. Verjetno številka preseneča, zato jo poglejmo nekoliko podrobneje.

 

Skupino Slovenske železnice danes sestavlja več podjetij, od katerih nekatera (Tovorni in Potniški promet, Vleka in tehnika) opravljajo dejavnost transporta na železniškem omrežju in za uporabo nekaj plačujejo, sicer ne prav veliko. Samo železniško omrežje s progami, viadukti in postajami je namreč neposredno v lasti države in potrebno ga je vzdrževati ter dograjevati (obnavljati, širiti). To je potem zato tudi naloga ter strošek države (Ministrstva za infrastrukturo) in za opravljanje teh nalog država najema družbe iz Skupine Slovenske železnice (Infrastruktura d.o.o., Železniško gradbeno podjetje) ter tudi druge, zunanje izvajalce.

 

Slovenske železnice d.o.o. so sicer v 100-odstotni lasti države in skupaj z vsemi naštetimi hčerinskimi družbami ustvarjajo preko 500 milijonov prihodkov od prodaje ter ostalih prihodkov na leto. S čisto transportno dejavnostjo (s prevozom blaga za zunanje naročnike in prevozom potnikov) ter špedicijo realizirajo približno 230 milijonov prihodkov, skoraj podoben znesek pa dobijo tudi od proračuna za opravljene storitve vzdrževanja in popravila prog ter v obliki subvencij potniškega prometa. Razliko do skupnega zneska prihodkov predstavljajo gradbena dela, ki pa jih zopet v pretežni deli opravljajo za državo, ki gradi nove proge.

 

Če pogledamo nekaj osnovnih podatkov za Skupino Slovenske železnice (spodnji grafikon), vidimo, da so v zadnjih letih uspeli pomembno izboljšati svoje poslovanje. Prihodki postopno rastejo kljub znižanju števila zaposlenih od 10 na 8 tisoč ljudi, tudi prosti denarni tok in dobiček sta se dvignila na zavidljiv nivo, krediti pa več kot razpolovili (od 450 na 150 milijonov evrov). Seveda pa je tudi res, da manj kot polovico svojih prihodkov realizirajo s transportno dejavnostjo, ostalo pa z opravljanjem storitev za državo in njenimi subvencijami.

 

 

 

 

Zato poglejmo delovanje železniškega omrežja še z vidika proračunskih izdatkov. Za transportno področje je v Sloveniji zadolženo Ministrstvo za infrastrukturo in to največ sredstev namenja za železniško in cestno omrežje.  V javnosti nekako prevladuje ocena, da se je v preteklih letih vlagalo predvsem v ceste, železnice pa smo kar zanemarili. Dejansko je v zgodovini največ denarja, preko 6 milijard evrov, šlo v gradnjo avtocestnega omrežja. Vendar je pri tem pomembno, da bodo te naložbe v celoti poravnali uporabniki avtocest in zadolževanje DARS-a ne bremeni državnega proračuna (razen za začasno poroštvo). Neposredno iz proračuna pa gre letno okoli 200 milijonov evrov za vzdrževanje in razvoj ostalega cestnega omrežja, a tudi ta izdatek v veliki meri pokrijejo uporabniki cest. S cestnino namreč država na drugi strani zbere okoli 150 milijonov, tako da je obremenitev proračuna za ceste le okoli 50 milijonov evrov letno (podrobnejši podatki po letih so v tabeli na koncu teksta).

 

Kaj pa železnice?

 

Preje omenjeni prihodki Slovenskih železnic za upravljanje in vzdrževanja železniškega omrežja se v proračunu namreč kažejo kot izdatki. Tako je v zadnjih štirih letih Ministrstvo za infrastrukturo za "vzdrževanje javne železniške infrastrukture ter zagotavljanje varnosti", (uradno poimenovanje teh izdatkov) namenilo preko 400 milijonov evrov. Dodatno pa so precej tudi vlagali v novo železniško omrežje (investicijska dejavnost). Brez velikega pompa ali posebnih zakonov kot v primeru drugega tira, je država samo v obdobju 2013-2016 za investicije v železnice namenila blizu milijarde evrov. Preko 400 milijonov samo v modernizacijo proge do Madžarske (Pragersko - Hodoš), brez prispevka sosednje države. Seveda vse transparentno, tudi s pomočjo EU.

 

Vendar tudi brez večje diskusije v javnosti.

 

Kot pomemben proračunski izdatek se pojavljajo tudi subvencije potniškega prometa. Za zagotavljanje "trajnostne mobilnosti" država letno namenja preko 100 milijonov. Poleg avtobusnih prevoznikov je do tega upravičena tudi železnica, saj potniki z nakupom karte pokrijejo le polovico stroškov prevoza. Drugo polovico prispeva proračun in tudi tega je bilo zadnja štiri leta preko 200 milijonov.

 

Ob vseh navedenih zneskih je država za 110 milijonov evrov povečala tudi svoj kapitalski vložek v Slovenske železnice ter priznala obveznosti izpred leta 1999 v višini 134 milijonov. To dodatno vplačilo je Slovenskim železnicam omogočilo razpolovitev zadolženosti ter dvignilo skupni prispevek proračuna na 1,9 milijarde evrov. Davkoplačevalci so tako v zadnjih štirih letih v različnih oblikah prispevali skoraj 2 milijardi evrov za funkcioniranje železniškega omrežja. Pa se ne spomnim, da bi zasledil kakšne odmevnejše debate o upravičenosti teh izdatkov.

 

Pri tem je potrebno poudariti, da močno državno sofinanciranje delovanja železniške infrastrukture značilno za vse evropske države. To je pač med drugim tudi cena za ekološko bolj sprejemljiv način transporta. A zanimivo je, kako gredo določeni, tudi ogromni izdatki mirno skozi, nihče se ne obremenjuje ne z višino, ne z načinom porabe, oddajo del, lobiji in podobno - za kak projekt pa bi moral vedeti vsak Slovenec porabo vsakega evra. In to se nam dogaja z drugim tirom. Ne zaradi zneska, temveč ker se je pa tu koncentrirala vsa medijska pozornost in tega ne zna nihče ustaviti in spraviti v normalne okvire odločanja kot pri drugih izdatkih.

 

K temu bi ponovil samo še ključen poudarek investicije v drugi tir, o čemer sem pisal februarja letos v članku Franc Jožef in drugi tir (vir). Predvsem je napačno, da drugi tir gledamo kot naložbo v tistih 30 kilometrov železniške proge. Gre za odpravo ozkega grla, ki bo omogočil potencialnih 10 milijonov ton dodatnih prevozov na celotnem železniškem omrežju Slovenije. Da bo enkrat v prihodnosti Tovorni promet železnic namesto dosedanjih 170 milijonov zaslužil letno polovico več, kar bo znižalo prispevke države za delovanje železnice. In samo tu je kalkulacija vlaganj v odpravljanje ozkih grl na transportni poti. Seveda bi bila povezava s Trstom bistveno cenejša, a Železnice bi izgubile ves zaslužek iz prevoza do/od Šentilja ali Jesenic. Ob takšni računici imajo vlaganja v drugi tir čisto drugačno dimenzijo in so v vsakem primeru zanimiva naložba. Predvsem drugače, kot je bilo na primer pri modernizaciji proge do Hodoša, kjer ekonomske učinkovitosti seveda ni nihče računal (se nikakor ne bi izšla).

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Slovenci in Amerika: Od malikovanja do sovraštva
0
11.08.2020 00:12
Ob objavi obiska ameriškega državnega sekretarja Mikea Pompea v Sloveniji se je zagnala mašinerija, ki sicer z nižjimi obrati ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
15
09.08.2020 11:00
Puhlice o prekletih feministkah, možačastih nedojebankah in poženščenih impotentnežih so na Slovenskem ponarodele. Praviloma jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Dobrodošli nazaj v leto 1988: Spremenite že ime Roške v Domobransko ulico
3
08.08.2020 22:32
To je moja prva in zadnja gledališka kritika, ki jo bom napisal za časa svojega življenja. Analitično bom vstopil v gledališko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
24
07.08.2020 23:50
Prihodnji teden prihaja na uradni obisk v Ljubljano ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Prvi visoki ameriški obisk po več kot ... Več.
Piše: Igor Mekina
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
12
07.08.2020 06:03
Slovenci živimo v prepričanju, da so nekje v tujini stvari mnogo bolje urejene kot pri nas. Kdo med nami ni izrekel ali slišal ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.780
02/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.928
03/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 1.894
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.793
05/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.282
06/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.446
07/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.528
08/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.214
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 889
10/
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
Tomaž Seljak
Ogledov: 904