Razkrivamo

"Šok" za Slovenijo iz Haaga: arbitražna razsodba o meji s Hrvaško sploh ni dokončna!

Ne, niste napačno prebrali: naš sodelavec Laris Gaiser je v 373 strani dolgi arbitražni odločbi - in sicer v zadnjem stavku poglavja o dokončnih določbah (paragraf V, točka V) - izpostavil podrobnost, ki bi si jo lahko kdo razlagal tudi kot morebitno hrvaško "rešilno bilko" pri vztrajanju, da arbitraža zanjo ne velja. Razsodba je namreč resda zavezujoča za obe stranki v arbitražnem postopku, vendar le v primeru, če oziroma dokler se strani ne dogovorita drugače. Uredništvo portala+ ob tem pripominja, da je takšna klavzula povsem običajna pogodbena določba, ki odraža eno temeljnih načel - konsenz držav. Slovenija in Hrvaška se načeloma lahko vedno dogovorita tudi drugače, seveda pa je pri tem nujno njuno soglasje - česar pa, kot vemo, v četrt stoletja trajajočem mejnem sporu nista bili zmožni narediti in sta zaradi tega leta 2009 svoj spor prenesli v reševanje Arbitražnemu tribunalu v Haagu.

04.07.2017 21:20
Piše: Laris Gaiser
Ključne besede:   arbitraža   Slovenija   Hrvaška   Haag   ZDA   Karl Erjavec   Borut Pahor   poraz   teritorialno morje

Foto: arhiv portal+

Dokumenti, ki jih je slovenska odvetniška ekipa predložila arbitražnemu tribunalu, morajo postati javno dostopni. Slovenci lahko tudi sprejmemo mednarodni poraz, a v notranji politiki imamo pravico, da krivce zanj spoznamo in obsodimo.

Vsi tisti, ki se ukvarjamo z mednarodnimi odnosi, zelo dobro vemo, da Hrvaška oziroma njene vlade uživajo precej večjo podporo Nemčije kot Slovenija. Dobro vemo tudi, da je Slovenija v zadnjih letih izgubila dobršen del naklonjenosti Washingtona in to zaradi delovanja prejšnjega predsednika Danila Türka, ko je bil ameriški veleposlanik v Ljubljani Joseph Mussomeli, in tudi zaradi neprestanega koketiranja – brez širšega strateškega scenarija – Karla Erjavca z Rusijo. Zaradi vsega navedenega me že dan pred branjem razsodbe arbitražnega sodišča ni nikakor presenetila izjava Brenta Hartleyja, trenutnega ameriškega veleposlanika v Ljubljani, da so "včasih odločitve mednarodnih pravnikov zapletene" in da upa, da se "bomo na koncu Slovenci in Hrvati dogovorili". Torej je predstavnik največje velesile sveta, naše glavne partnerice v Severnoatlantskem zavezništvu, jasno povedal, da ne pričakuje nič obvezujočega iz Haaga in da računa, da bomo s Hrvati dosegli bilateralni dogovor.

 

Takšno stališče je načeloma protislovno v trenutku, ko se pričakuje dokončna odločitev nekega mednarodnega
arbitražnega organa, katerega razsodba – po mednarodnem pravu – ima moč sodbe oz. zakona med sprtimi stranmi. Arbitri oblikujejo mednarodno pravo. Še bolj – še vedno zaradi zgoraj navedenega – me je začudila zahteva nemškega veleposlanika v Zagrebu, ki je takoj po razglasitvi hrvaški vladi svetoval, naj spoštuje arbitražni izid. Za vse tiste, ki si razsodbe niso prebrali, bosta ta dva trenutka ostala nerazumljiva, vse dokler se ne bodo poglobili v končni dokument arbitražnega sodišča. Vse skupaj je skoraj preveč preprosto.

 

Nemčija podpira razsodbo, ker ta ni dokončna!

 

Zadnji stavek poglavja o dokončnih odločitvah (paragraf V; točka V), ne glede na normalne mednarodne običaje določa, da je razsodba zavezujoča za sprti strani, a le dokler se strani ne dogovorita drugače! Arbitražno sodišče je dejansko izrazilo svoje mnenje, napisalo je priporočilo, sui generis razsodbo, ki v resnici ni popolnoma zavezujoča, ni nespremenljiva sodba in dokončno ne oblikuje mednarodnega prava! Sodba velja le, če ostanemo sprti in jo (medtem, ko smo sprti) spoštujemo. Vsa zagotovila naših strokovnjakov mednarodnega pravnega sistema o dokončnosti razsodbe so preklicani v enem samem stavku te 373 strani dolge odločitve.

 

Šele potem, ko prebereš ta stavek, razumeš stališči ameriškega in nemškega veleposlanika. Hrvaška bo lahko še vedno spoštovala razsodbo, v kolikor ne bo upoštevala njenega izida in se bo s Slovenijo bilateralno dogovorila. Stvar ni majhnega pomena, saj v naslednjih šestih mesecih nihče ne bo mogel prisiliti Zagreba, da se umakne iz Piranskega zaliva (še manj, če naš premier po izreku arbitrov – izkušen pravnik, ki bi moral poznati moč besed in dejstev v mednarodnem sistemu – sam trdi "da bo Slovenija ostala v lastni polovici zaliva"!) oz. zapusti ostala območja pod njeno kontrolo.

 

Zagreb ima od prejšnjega četrtka na mizo lepo položen izhod v sili, na katerega se bo mirne duše skliceval in
katerega bodo vse tuje države imele za dokončno rešitev. V trenutku, ko so se arbitri odločili za tako neobičajen stavek, so v resnici odločili v nasprotju s samim arbitražnim sporazumom, ki je v členu 7(2) izrecno zahteval, da bi bila razsodba med stranmi dokončna in zavezujoča ("the award shell be binding on the Parties and shall constitue a definitive settlement of the dispute") ter da se mora implementirati v šestih mesecih.

 

Minister Karl Erjavec pravi, da je bil zelo vesel, ko je v Haagu spoznal, da Sloveniji pripadata dve tretjini Piranskega zaliva. Zanimivo pa je, da ne komentira izgube južnega brega reke Dragonje – ki je bil na dan neodvisnosti slovenski – in izgube 12 milj teritorialnega morja, ki bi nas pripeljale do mednarodnih voda! Naša odvetniška skupina je zahtevala uveljavitev normalnega mednarodnega pravnega običaja o minimalni dolžini teritorialnih voda – kar bi pomenilo tudi upoštevanje naše ustave, ki govori o državnih mejah na dan 25.6.1991 – in se zato sklicevala na primer Kneževine Monaka, ki je ne glede na lastno majhnost in vkleščenost od Francije dobila neposreden dostop do odprtega morja (Mapa zahtevka se nahaja na strani 323 razsodbe, slika 10.3).

 

 

Žal arbitražno sodišče ni upoštevalo ne zgodovinskih dejstev, ne pravičnosti. V primerjavi z dogovorom Drnovšek-Račan, ki nikakor ni bil optimalen, smo izgubil dober del teritorialnih voda, v primerjavi z drugimi rešitvami po svetu in splošnimi mednarodnimi običaji pa smo izgubili celo dejanski stik z odprtim morjem! Minister Karl Erjavec skupaj s celotno vlado tega dela raje ne komentira. Tako kot verjetno tudi po tem članku ne bo komentiral, kako je možno, da Slovenija sprejme razsodbo, ki je v nasprotju z arbitražnim sporazumom in ki nas je stala sedem milijonov evrov
davkoplačevalskega denarja. V pisanju dokončnih odločitev je arbitražno sodišče zagotovo upoštevalo izredno nelagodno situacijo, ki je nastala zaradi prisluškovalne afere in dokazovanja s strani Hrvatov, da je minister Erjavec v času sojenja imel na razpolago notranje informacije, o katerih je govoril po lokalnih slovenskih televizijah.

 

Če Erjavec ne bi tako lahkotno vodil svoje ekipe ter neprimerno operiral s tajnimi informacijami in na koncu, ob izbruhu afere, odpotoval na počitnice, bi danes končno imeli jasno mejo s Hrvaško.

 

Ker imamo Karla Erjavca, imamo samo še dodatne probleme in luknje v proračunu.

 

Karl Erjavec tudi ne bo komentiral ali prevzel odgovornost skupaj s takratnim predsednikom vlade Borutom Pahorjem in predsednikom republike Danilom Türkom – pravnikom z domnevnimi mednarodnimi izkušnjami – da smo v arbitražni sporazum zapisali pojem "odprto morje", namesto da bi jasneje definirali želje po stiku z mednarodnimi vodami. Ob prebiranju razsodbe nas je predsednik sodišča Gilbert Guillame elegantno opomnil, da nikjer v sredozemskem prostoru ne moremo govoriti strictu sensu o odprtem morju ter da je pojem neuporaben. Zato smo dobili vse svoboščine, ki se lahko izvajajo na odprtem morju, a na območju teritorialnih voda Hrvaške. Naši strokovnjaki za mednarodno pravo, ki v teh dneh zasedajo vse televizijske programe in naši politiki že na samem začetku arbitražnega problema niso znali pravilno formulirati slovenskih zahtev in so, kar je še huje, rezultat lastne ignorance prevalili na državljane z referendumom.

 

Vsi tisti dokumenti, ki dokazujejo, da smo se v prejšnjih letih odrekli južnemu bregu Dragonje, južnim mejam Piranskih solin, pravičnosti delitve meje na kopnem in primernim formulacijam arbitražnih zahtev (da bomo spoznali, kateri pravnik je zapisal in potrdil kot sprejemljiv za naš primer pojem "odprto morje") morajo postati javno dostopni! Slovenci lahko tudi sprejmemo mednarodni poraz, a v notranji politiki imamo pravico, da krive spoznamo in obsodimo.

 

 

Mnenje avtorja ne odraža nujno mnenja uredništva. Celotna razsodba Arbitražnega sodišča je dostopna na tej povezavi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
8
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
22
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
O afriškem sodstvu in sodniku, ki je bil napol pismen
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.472
02/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 2.427
03/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 2.065
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.023
05/
Slovenci in Amerika: Od malikovanja do sovraštva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.705
06/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.785
07/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.426
08/
Vse, kar ste želeli vedeti o slovenskih telekomunikacijah, pa vam nihče ni povedal
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.336
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 1.193
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 14.849