Razkrivamo

"Šok" za Slovenijo iz Haaga: arbitražna razsodba o meji s Hrvaško sploh ni dokončna!

Ne, niste napačno prebrali: naš sodelavec Laris Gaiser je v 373 strani dolgi arbitražni odločbi - in sicer v zadnjem stavku poglavja o dokončnih določbah (paragraf V, točka V) - izpostavil podrobnost, ki bi si jo lahko kdo razlagal tudi kot morebitno hrvaško "rešilno bilko" pri vztrajanju, da arbitraža zanjo ne velja. Razsodba je namreč resda zavezujoča za obe stranki v arbitražnem postopku, vendar le v primeru, če oziroma dokler se strani ne dogovorita drugače. Uredništvo portala+ ob tem pripominja, da je takšna klavzula povsem običajna pogodbena določba, ki odraža eno temeljnih načel - konsenz držav. Slovenija in Hrvaška se načeloma lahko vedno dogovorita tudi drugače, seveda pa je pri tem nujno njuno soglasje - česar pa, kot vemo, v četrt stoletja trajajočem mejnem sporu nista bili zmožni narediti in sta zaradi tega leta 2009 svoj spor prenesli v reševanje Arbitražnemu tribunalu v Haagu.

04.07.2017 21:20
Piše: Laris Gaiser
Ključne besede:   arbitraža   Slovenija   Hrvaška   Haag   ZDA   Karl Erjavec   Borut Pahor   poraz   teritorialno morje

Foto: arhiv portal+

Dokumenti, ki jih je slovenska odvetniška ekipa predložila arbitražnemu tribunalu, morajo postati javno dostopni. Slovenci lahko tudi sprejmemo mednarodni poraz, a v notranji politiki imamo pravico, da krivce zanj spoznamo in obsodimo.

Vsi tisti, ki se ukvarjamo z mednarodnimi odnosi, zelo dobro vemo, da Hrvaška oziroma njene vlade uživajo precej večjo podporo Nemčije kot Slovenija. Dobro vemo tudi, da je Slovenija v zadnjih letih izgubila dobršen del naklonjenosti Washingtona in to zaradi delovanja prejšnjega predsednika Danila Türka, ko je bil ameriški veleposlanik v Ljubljani Joseph Mussomeli, in tudi zaradi neprestanega koketiranja – brez širšega strateškega scenarija – Karla Erjavca z Rusijo. Zaradi vsega navedenega me že dan pred branjem razsodbe arbitražnega sodišča ni nikakor presenetila izjava Brenta Hartleyja, trenutnega ameriškega veleposlanika v Ljubljani, da so "včasih odločitve mednarodnih pravnikov zapletene" in da upa, da se "bomo na koncu Slovenci in Hrvati dogovorili". Torej je predstavnik največje velesile sveta, naše glavne partnerice v Severnoatlantskem zavezništvu, jasno povedal, da ne pričakuje nič obvezujočega iz Haaga in da računa, da bomo s Hrvati dosegli bilateralni dogovor.

 

Takšno stališče je načeloma protislovno v trenutku, ko se pričakuje dokončna odločitev nekega mednarodnega
arbitražnega organa, katerega razsodba – po mednarodnem pravu – ima moč sodbe oz. zakona med sprtimi stranmi. Arbitri oblikujejo mednarodno pravo. Še bolj – še vedno zaradi zgoraj navedenega – me je začudila zahteva nemškega veleposlanika v Zagrebu, ki je takoj po razglasitvi hrvaški vladi svetoval, naj spoštuje arbitražni izid. Za vse tiste, ki si razsodbe niso prebrali, bosta ta dva trenutka ostala nerazumljiva, vse dokler se ne bodo poglobili v končni dokument arbitražnega sodišča. Vse skupaj je skoraj preveč preprosto.

 

Nemčija podpira razsodbo, ker ta ni dokončna!

 

Zadnji stavek poglavja o dokončnih odločitvah (paragraf V; točka V), ne glede na normalne mednarodne običaje določa, da je razsodba zavezujoča za sprti strani, a le dokler se strani ne dogovorita drugače! Arbitražno sodišče je dejansko izrazilo svoje mnenje, napisalo je priporočilo, sui generis razsodbo, ki v resnici ni popolnoma zavezujoča, ni nespremenljiva sodba in dokončno ne oblikuje mednarodnega prava! Sodba velja le, če ostanemo sprti in jo (medtem, ko smo sprti) spoštujemo. Vsa zagotovila naših strokovnjakov mednarodnega pravnega sistema o dokončnosti razsodbe so preklicani v enem samem stavku te 373 strani dolge odločitve.

 

Šele potem, ko prebereš ta stavek, razumeš stališči ameriškega in nemškega veleposlanika. Hrvaška bo lahko še vedno spoštovala razsodbo, v kolikor ne bo upoštevala njenega izida in se bo s Slovenijo bilateralno dogovorila. Stvar ni majhnega pomena, saj v naslednjih šestih mesecih nihče ne bo mogel prisiliti Zagreba, da se umakne iz Piranskega zaliva (še manj, če naš premier po izreku arbitrov – izkušen pravnik, ki bi moral poznati moč besed in dejstev v mednarodnem sistemu – sam trdi "da bo Slovenija ostala v lastni polovici zaliva"!) oz. zapusti ostala območja pod njeno kontrolo.

 

Zagreb ima od prejšnjega četrtka na mizo lepo položen izhod v sili, na katerega se bo mirne duše skliceval in
katerega bodo vse tuje države imele za dokončno rešitev. V trenutku, ko so se arbitri odločili za tako neobičajen stavek, so v resnici odločili v nasprotju s samim arbitražnim sporazumom, ki je v členu 7(2) izrecno zahteval, da bi bila razsodba med stranmi dokončna in zavezujoča ("the award shell be binding on the Parties and shall constitue a definitive settlement of the dispute") ter da se mora implementirati v šestih mesecih.

 

Minister Karl Erjavec pravi, da je bil zelo vesel, ko je v Haagu spoznal, da Sloveniji pripadata dve tretjini Piranskega zaliva. Zanimivo pa je, da ne komentira izgube južnega brega reke Dragonje – ki je bil na dan neodvisnosti slovenski – in izgube 12 milj teritorialnega morja, ki bi nas pripeljale do mednarodnih voda! Naša odvetniška skupina je zahtevala uveljavitev normalnega mednarodnega pravnega običaja o minimalni dolžini teritorialnih voda – kar bi pomenilo tudi upoštevanje naše ustave, ki govori o državnih mejah na dan 25.6.1991 – in se zato sklicevala na primer Kneževine Monaka, ki je ne glede na lastno majhnost in vkleščenost od Francije dobila neposreden dostop do odprtega morja (Mapa zahtevka se nahaja na strani 323 razsodbe, slika 10.3).

 

 

Žal arbitražno sodišče ni upoštevalo ne zgodovinskih dejstev, ne pravičnosti. V primerjavi z dogovorom Drnovšek-Račan, ki nikakor ni bil optimalen, smo izgubil dober del teritorialnih voda, v primerjavi z drugimi rešitvami po svetu in splošnimi mednarodnimi običaji pa smo izgubili celo dejanski stik z odprtim morjem! Minister Karl Erjavec skupaj s celotno vlado tega dela raje ne komentira. Tako kot verjetno tudi po tem članku ne bo komentiral, kako je možno, da Slovenija sprejme razsodbo, ki je v nasprotju z arbitražnim sporazumom in ki nas je stala sedem milijonov evrov
davkoplačevalskega denarja. V pisanju dokončnih odločitev je arbitražno sodišče zagotovo upoštevalo izredno nelagodno situacijo, ki je nastala zaradi prisluškovalne afere in dokazovanja s strani Hrvatov, da je minister Erjavec v času sojenja imel na razpolago notranje informacije, o katerih je govoril po lokalnih slovenskih televizijah.

 

Če Erjavec ne bi tako lahkotno vodil svoje ekipe ter neprimerno operiral s tajnimi informacijami in na koncu, ob izbruhu afere, odpotoval na počitnice, bi danes končno imeli jasno mejo s Hrvaško.

 

Ker imamo Karla Erjavca, imamo samo še dodatne probleme in luknje v proračunu.

 

Karl Erjavec tudi ne bo komentiral ali prevzel odgovornost skupaj s takratnim predsednikom vlade Borutom Pahorjem in predsednikom republike Danilom Türkom – pravnikom z domnevnimi mednarodnimi izkušnjami – da smo v arbitražni sporazum zapisali pojem "odprto morje", namesto da bi jasneje definirali želje po stiku z mednarodnimi vodami. Ob prebiranju razsodbe nas je predsednik sodišča Gilbert Guillame elegantno opomnil, da nikjer v sredozemskem prostoru ne moremo govoriti strictu sensu o odprtem morju ter da je pojem neuporaben. Zato smo dobili vse svoboščine, ki se lahko izvajajo na odprtem morju, a na območju teritorialnih voda Hrvaške. Naši strokovnjaki za mednarodno pravo, ki v teh dneh zasedajo vse televizijske programe in naši politiki že na samem začetku arbitražnega problema niso znali pravilno formulirati slovenskih zahtev in so, kar je še huje, rezultat lastne ignorance prevalili na državljane z referendumom.

 

Vsi tisti dokumenti, ki dokazujejo, da smo se v prejšnjih letih odrekli južnemu bregu Dragonje, južnim mejam Piranskih solin, pravičnosti delitve meje na kopnem in primernim formulacijam arbitražnih zahtev (da bomo spoznali, kateri pravnik je zapisal in potrdil kot sprejemljiv za naš primer pojem "odprto morje") morajo postati javno dostopni! Slovenci lahko tudi sprejmemo mednarodni poraz, a v notranji politiki imamo pravico, da krive spoznamo in obsodimo.

 

 

Mnenje avtorja ne odraža nujno mnenja uredništva. Celotna razsodba Arbitražnega sodišča je dostopna na tej povezavi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
16
22.01.2020 23:49
Slovence lahko reši samo zmagovita Evropa. Evropo pa more pripeljati k resnični zmagi samo Nemčija. Tako je 29. junija 1944 na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
27
21.01.2020 22:22
Aleksander Osolnik, župnik iz Grahovega pri Cerknici, ki je včeraj dvignil nemalo prahu s svojim zapisom na dveh spletnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
17
19.01.2020 22:59
Karla Erjavca ni več. Na domačem igrišču ga je suvereno deklasirala nova igralka Aleksandra Pivec. Kdo stoji za njenim vzponom, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
11
12.01.2020 22:00
Februarja 2018 je v vzhodni Siriji prvič po vietnamski vojni dejansko prišlo do neposredne vojaške konfrontacije med ameriškimi ... Več.
Piše: Shane Quinn
Vojna v Perzijskem zalivu: Za zdaj blago maščevanje Irana, ki pa se lahko nadaljuje v množici samomorilskih napadov na ameriške tarče
9
08.01.2020 22:13
Vse kaže, da med Iranom in Združenimi državami Amerike vsaj za zdaj še ne bo vojne in da je napetost dosegla vrhunec z raketnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Davki v Sloveniji, 4. del: Država nam pobere 9 milijard od dohodkov od dela in 500 milijonov od kapitala fizičnih oseb
3
07.01.2020 23:00
Po podatkih o strukturi lastništva gospodarskih družb imajo danes domače fizične osebe v lasti dobro tretjino lastništva ... Več.
Piše: Bine Kordež
Volitve v Ameriki: Iowa bo za Demokrate prvi preizkus, kako dejansko kotirajo med ljudstvom Biden, Sanders in Warrenova
10
05.01.2020 23:00
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike bodo 3. novembra letos in medtem ko bo republikanski kandidat nesporno Donald ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Davki v Sloveniji, 3. del: Povprečni davkoplačevalec državi prispeva okoli 500 evrov na mesec
8
02.01.2020 23:02
In kako država porabi teh 500 evrov? Največji del, dobrih 300 evrov, gre za financiranje šolstva in zdravstva za vse državljane. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo predsedniku Pahorju: Sedanji volilni sistem za volitve v državni zbor je nedemokratičen, izvoljeni poslanci so nelegitimni predstavniki ljudstva!
8
02.01.2020 00:36
Gospod predsednik, vi in vaši predhodniki od leta 1992 dalje ste edini demokratično in legitimno izvoljeni predstavniki države ... Več.
Piše: Boris Nemec
Davki v Sloveniji 2. del: Če odmislimo plače, bi o kakšni progresivni obdavčitvi težko govorili
12
30.12.2019 23:00
Povprečni zaposleni v Sloveniji namenja za skupne potrebe v obliki davkov in prispevkov znesek v višini 54 % skupnega stroška ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pregled celotne obdavčitve glede na višino prejemkov v Sloveniji, 1. del: Davek na plače
4
27.12.2019 02:00
V Sloveniji več ali manj prevladuje prepričanje, da imamo dokaj visoko in tudi močno progresivno davčno obremenitev dela. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Putinova Rusija in nemirni muslimani: Kavkaški sod smodnika
8
25.12.2019 23:58
Ruska federacija pod Vladimirjem Putinom je vedno bolj suverena na mednarodnem prizorišču. Ne le politično in vojaško, ampak ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Pogled iz Pariza: Položaj bolnika in zdravnika v francoskem zdravstvenem sistemu
7
16.12.2019 20:10
Odkar živim vFranciji, nisem srečal še nikogar, ki bi se pritoževal čez njihov zdravstveni sistem, čeprav so Francozi izredno ... Več.
Piše: Andrej Vranič
Minister za zdravje Aleš Šabeder je res dvoličnež: managerjem govori eno, koalicijskim tovarišem in javnosti pa drugo!
9
15.12.2019 19:00
V ponedeljek, 16. decembra bodo poslanci državnega zbora začeli odločati o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ... Več.
Piše: Uredništvo
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskih Ujgurov ne!
11
10.12.2019 20:00
Zahodne države glede Kitajske uporabljajo različna merila. Proteste v Hongkongu, usmerjene proti komunističnemu režimu v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
1
08.12.2019 20:00
Upravo družbe Petrol na podlagi zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) v četrtek, 12. decembra čaka skupščina družbe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,312
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,059
03/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,404
04/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,805
05/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,421
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,613
07/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,241
08/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,212
09/
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
Shane Quinn
Ogledov: 2,093
10/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 990