Razkrivamo

"Šok" za Slovenijo iz Haaga: arbitražna razsodba o meji s Hrvaško sploh ni dokončna!

Ne, niste napačno prebrali: naš sodelavec Laris Gaiser je v 373 strani dolgi arbitražni odločbi - in sicer v zadnjem stavku poglavja o dokončnih določbah (paragraf V, točka V) - izpostavil podrobnost, ki bi si jo lahko kdo razlagal tudi kot morebitno hrvaško "rešilno bilko" pri vztrajanju, da arbitraža zanjo ne velja. Razsodba je namreč resda zavezujoča za obe stranki v arbitražnem postopku, vendar le v primeru, če oziroma dokler se strani ne dogovorita drugače. Uredništvo portala+ ob tem pripominja, da je takšna klavzula povsem običajna pogodbena določba, ki odraža eno temeljnih načel - konsenz držav. Slovenija in Hrvaška se načeloma lahko vedno dogovorita tudi drugače, seveda pa je pri tem nujno njuno soglasje - česar pa, kot vemo, v četrt stoletja trajajočem mejnem sporu nista bili zmožni narediti in sta zaradi tega leta 2009 svoj spor prenesli v reševanje Arbitražnemu tribunalu v Haagu.

04.07.2017 21:20
Piše: Laris Gaiser
Ključne besede:   arbitraža   Slovenija   Hrvaška   Haag   ZDA   Karl Erjavec   Borut Pahor   poraz   teritorialno morje

Foto: arhiv portal+

Dokumenti, ki jih je slovenska odvetniška ekipa predložila arbitražnemu tribunalu, morajo postati javno dostopni. Slovenci lahko tudi sprejmemo mednarodni poraz, a v notranji politiki imamo pravico, da krivce zanj spoznamo in obsodimo.

Vsi tisti, ki se ukvarjamo z mednarodnimi odnosi, zelo dobro vemo, da Hrvaška oziroma njene vlade uživajo precej večjo podporo Nemčije kot Slovenija. Dobro vemo tudi, da je Slovenija v zadnjih letih izgubila dobršen del naklonjenosti Washingtona in to zaradi delovanja prejšnjega predsednika Danila Türka, ko je bil ameriški veleposlanik v Ljubljani Joseph Mussomeli, in tudi zaradi neprestanega koketiranja – brez širšega strateškega scenarija – Karla Erjavca z Rusijo. Zaradi vsega navedenega me že dan pred branjem razsodbe arbitražnega sodišča ni nikakor presenetila izjava Brenta Hartleyja, trenutnega ameriškega veleposlanika v Ljubljani, da so "včasih odločitve mednarodnih pravnikov zapletene" in da upa, da se "bomo na koncu Slovenci in Hrvati dogovorili". Torej je predstavnik največje velesile sveta, naše glavne partnerice v Severnoatlantskem zavezništvu, jasno povedal, da ne pričakuje nič obvezujočega iz Haaga in da računa, da bomo s Hrvati dosegli bilateralni dogovor.

 

Takšno stališče je načeloma protislovno v trenutku, ko se pričakuje dokončna odločitev nekega mednarodnega
arbitražnega organa, katerega razsodba – po mednarodnem pravu – ima moč sodbe oz. zakona med sprtimi stranmi. Arbitri oblikujejo mednarodno pravo. Še bolj – še vedno zaradi zgoraj navedenega – me je začudila zahteva nemškega veleposlanika v Zagrebu, ki je takoj po razglasitvi hrvaški vladi svetoval, naj spoštuje arbitražni izid. Za vse tiste, ki si razsodbe niso prebrali, bosta ta dva trenutka ostala nerazumljiva, vse dokler se ne bodo poglobili v končni dokument arbitražnega sodišča. Vse skupaj je skoraj preveč preprosto.

 

Nemčija podpira razsodbo, ker ta ni dokončna!

 

Zadnji stavek poglavja o dokončnih odločitvah (paragraf V; točka V), ne glede na normalne mednarodne običaje določa, da je razsodba zavezujoča za sprti strani, a le dokler se strani ne dogovorita drugače! Arbitražno sodišče je dejansko izrazilo svoje mnenje, napisalo je priporočilo, sui generis razsodbo, ki v resnici ni popolnoma zavezujoča, ni nespremenljiva sodba in dokončno ne oblikuje mednarodnega prava! Sodba velja le, če ostanemo sprti in jo (medtem, ko smo sprti) spoštujemo. Vsa zagotovila naših strokovnjakov mednarodnega pravnega sistema o dokončnosti razsodbe so preklicani v enem samem stavku te 373 strani dolge odločitve.

 

Šele potem, ko prebereš ta stavek, razumeš stališči ameriškega in nemškega veleposlanika. Hrvaška bo lahko še vedno spoštovala razsodbo, v kolikor ne bo upoštevala njenega izida in se bo s Slovenijo bilateralno dogovorila. Stvar ni majhnega pomena, saj v naslednjih šestih mesecih nihče ne bo mogel prisiliti Zagreba, da se umakne iz Piranskega zaliva (še manj, če naš premier po izreku arbitrov – izkušen pravnik, ki bi moral poznati moč besed in dejstev v mednarodnem sistemu – sam trdi "da bo Slovenija ostala v lastni polovici zaliva"!) oz. zapusti ostala območja pod njeno kontrolo.

 

Zagreb ima od prejšnjega četrtka na mizo lepo položen izhod v sili, na katerega se bo mirne duše skliceval in
katerega bodo vse tuje države imele za dokončno rešitev. V trenutku, ko so se arbitri odločili za tako neobičajen stavek, so v resnici odločili v nasprotju s samim arbitražnim sporazumom, ki je v členu 7(2) izrecno zahteval, da bi bila razsodba med stranmi dokončna in zavezujoča ("the award shell be binding on the Parties and shall constitue a definitive settlement of the dispute") ter da se mora implementirati v šestih mesecih.

 

Minister Karl Erjavec pravi, da je bil zelo vesel, ko je v Haagu spoznal, da Sloveniji pripadata dve tretjini Piranskega zaliva. Zanimivo pa je, da ne komentira izgube južnega brega reke Dragonje – ki je bil na dan neodvisnosti slovenski – in izgube 12 milj teritorialnega morja, ki bi nas pripeljale do mednarodnih voda! Naša odvetniška skupina je zahtevala uveljavitev normalnega mednarodnega pravnega običaja o minimalni dolžini teritorialnih voda – kar bi pomenilo tudi upoštevanje naše ustave, ki govori o državnih mejah na dan 25.6.1991 – in se zato sklicevala na primer Kneževine Monaka, ki je ne glede na lastno majhnost in vkleščenost od Francije dobila neposreden dostop do odprtega morja (Mapa zahtevka se nahaja na strani 323 razsodbe, slika 10.3).

 

 

Žal arbitražno sodišče ni upoštevalo ne zgodovinskih dejstev, ne pravičnosti. V primerjavi z dogovorom Drnovšek-Račan, ki nikakor ni bil optimalen, smo izgubil dober del teritorialnih voda, v primerjavi z drugimi rešitvami po svetu in splošnimi mednarodnimi običaji pa smo izgubili celo dejanski stik z odprtim morjem! Minister Karl Erjavec skupaj s celotno vlado tega dela raje ne komentira. Tako kot verjetno tudi po tem članku ne bo komentiral, kako je možno, da Slovenija sprejme razsodbo, ki je v nasprotju z arbitražnim sporazumom in ki nas je stala sedem milijonov evrov
davkoplačevalskega denarja. V pisanju dokončnih odločitev je arbitražno sodišče zagotovo upoštevalo izredno nelagodno situacijo, ki je nastala zaradi prisluškovalne afere in dokazovanja s strani Hrvatov, da je minister Erjavec v času sojenja imel na razpolago notranje informacije, o katerih je govoril po lokalnih slovenskih televizijah.

 

Če Erjavec ne bi tako lahkotno vodil svoje ekipe ter neprimerno operiral s tajnimi informacijami in na koncu, ob izbruhu afere, odpotoval na počitnice, bi danes končno imeli jasno mejo s Hrvaško.

 

Ker imamo Karla Erjavca, imamo samo še dodatne probleme in luknje v proračunu.

 

Karl Erjavec tudi ne bo komentiral ali prevzel odgovornost skupaj s takratnim predsednikom vlade Borutom Pahorjem in predsednikom republike Danilom Türkom – pravnikom z domnevnimi mednarodnimi izkušnjami – da smo v arbitražni sporazum zapisali pojem "odprto morje", namesto da bi jasneje definirali želje po stiku z mednarodnimi vodami. Ob prebiranju razsodbe nas je predsednik sodišča Gilbert Guillame elegantno opomnil, da nikjer v sredozemskem prostoru ne moremo govoriti strictu sensu o odprtem morju ter da je pojem neuporaben. Zato smo dobili vse svoboščine, ki se lahko izvajajo na odprtem morju, a na območju teritorialnih voda Hrvaške. Naši strokovnjaki za mednarodno pravo, ki v teh dneh zasedajo vse televizijske programe in naši politiki že na samem začetku arbitražnega problema niso znali pravilno formulirati slovenskih zahtev in so, kar je še huje, rezultat lastne ignorance prevalili na državljane z referendumom.

 

Vsi tisti dokumenti, ki dokazujejo, da smo se v prejšnjih letih odrekli južnemu bregu Dragonje, južnim mejam Piranskih solin, pravičnosti delitve meje na kopnem in primernim formulacijam arbitražnih zahtev (da bomo spoznali, kateri pravnik je zapisal in potrdil kot sprejemljiv za naš primer pojem "odprto morje") morajo postati javno dostopni! Slovenci lahko tudi sprejmemo mednarodni poraz, a v notranji politiki imamo pravico, da krive spoznamo in obsodimo.

 

 

Mnenje avtorja ne odraža nujno mnenja uredništva. Celotna razsodba Arbitražnega sodišča je dostopna na tej povezavi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
11
10.12.2019 20:00
Zahodne države glede Kitajske uporabljajo različna merila. Proteste v Hongkongu, usmerjene proti komunističnemu režimu v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
1
08.12.2019 20:00
Upravo družbe Petrol na podlagi zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) v četrtek, 12. decembra čaka skupščina družbe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
1
27.11.2019 20:10
Čas je za resno analizo sprejetega proračuna za prihodnje leto. Nikakor ne drži, da gre iz proračuna 80 % za plače, 20 % za ... Več.
Piše: Bine Kordež
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
6
26.11.2019 20:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki ga je uredništvo 13. novembra 2019 objavilo na portalu+ pod naslovom Dosje ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ko milijarderji jokajo
5
24.11.2019 23:59
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike 3. novembra 2020 lahko pomenijo resen preobrat vodenja države. Volivci bodo ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Državljanska vojna (1941-1991): Grahovo v ognju groze, v katerem je zgorel tudi pesnik France Balantič
18
22.11.2019 16:45
V Grahovem pri Cerknici je 24. novembra 1943 potekal prvi napad partizanov na domobrance, s čemer se je dokončno razplamtela ... Več.
Piše: Uredništvo
Bloomberg o Luki Koper: Kitajsko-avstrijski projekt hitre železnice do Trsta ogroža privilegiran položaj edinega slovenskega pristanišča
11
21.11.2019 20:00
Newyorški finančno-poslovni spletni medij Bloomberg se je razpisal o negotovi prihodnosti koprskega pristanišča, ki ga ogrožata ... Več.
Piše: Uredništvo
(Popravek) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
1
20.11.2019 19:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki smo ga 13. novembra 2019 objavili na portalu+ pod naslovom Dosje Slovenska ... Več.
Piše: Uredništvo
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
6
17.11.2019 21:00
V Boliviji konec skoraj štirinajstletne vladavine Eva Moralesa predstavlja še eno spodbudo Washingtonu za že usihajočo moč v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
8
14.11.2019 21:00
Pred približno letom in pol me je ugledni ameriški zgodovinar in znanstvenikNoam Chomskypo elektronski pošti opozoril na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
8
13.11.2019 21:00
Karla Viktorja Erjavca v vlogi ministra za obrambo spremljajo afere že od prvega dne ministrovanja. In to v obeh mandatih. Kar ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
15
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje
2
02.11.2019 09:00
Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
18
31.10.2019 10:00
Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,283
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,680
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,518
04/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,687
05/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,387
06/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,442
07/
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
Špela Adamič
Ogledov: 763
08/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 737
09/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 686
10/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,007