Razkrivamo

"Šok" za Slovenijo iz Haaga: arbitražna razsodba o meji s Hrvaško sploh ni dokončna!

Ne, niste napačno prebrali: naš sodelavec Laris Gaiser je v 373 strani dolgi arbitražni odločbi - in sicer v zadnjem stavku poglavja o dokončnih določbah (paragraf V, točka V) - izpostavil podrobnost, ki bi si jo lahko kdo razlagal tudi kot morebitno hrvaško "rešilno bilko" pri vztrajanju, da arbitraža zanjo ne velja. Razsodba je namreč resda zavezujoča za obe stranki v arbitražnem postopku, vendar le v primeru, če oziroma dokler se strani ne dogovorita drugače. Uredništvo portala+ ob tem pripominja, da je takšna klavzula povsem običajna pogodbena določba, ki odraža eno temeljnih načel - konsenz držav. Slovenija in Hrvaška se načeloma lahko vedno dogovorita tudi drugače, seveda pa je pri tem nujno njuno soglasje - česar pa, kot vemo, v četrt stoletja trajajočem mejnem sporu nista bili zmožni narediti in sta zaradi tega leta 2009 svoj spor prenesli v reševanje Arbitražnemu tribunalu v Haagu.

04.07.2017 21:20
Piše: Laris Gaiser
Ključne besede:   arbitraža   Slovenija   Hrvaška   Haag   ZDA   Karl Erjavec   Borut Pahor   poraz   teritorialno morje

Foto: arhiv portal+

Dokumenti, ki jih je slovenska odvetniška ekipa predložila arbitražnemu tribunalu, morajo postati javno dostopni. Slovenci lahko tudi sprejmemo mednarodni poraz, a v notranji politiki imamo pravico, da krivce zanj spoznamo in obsodimo.

Vsi tisti, ki se ukvarjamo z mednarodnimi odnosi, zelo dobro vemo, da Hrvaška oziroma njene vlade uživajo precej večjo podporo Nemčije kot Slovenija. Dobro vemo tudi, da je Slovenija v zadnjih letih izgubila dobršen del naklonjenosti Washingtona in to zaradi delovanja prejšnjega predsednika Danila Türka, ko je bil ameriški veleposlanik v Ljubljani Joseph Mussomeli, in tudi zaradi neprestanega koketiranja – brez širšega strateškega scenarija – Karla Erjavca z Rusijo. Zaradi vsega navedenega me že dan pred branjem razsodbe arbitražnega sodišča ni nikakor presenetila izjava Brenta Hartleyja, trenutnega ameriškega veleposlanika v Ljubljani, da so "včasih odločitve mednarodnih pravnikov zapletene" in da upa, da se "bomo na koncu Slovenci in Hrvati dogovorili". Torej je predstavnik največje velesile sveta, naše glavne partnerice v Severnoatlantskem zavezništvu, jasno povedal, da ne pričakuje nič obvezujočega iz Haaga in da računa, da bomo s Hrvati dosegli bilateralni dogovor.

 

Takšno stališče je načeloma protislovno v trenutku, ko se pričakuje dokončna odločitev nekega mednarodnega
arbitražnega organa, katerega razsodba – po mednarodnem pravu – ima moč sodbe oz. zakona med sprtimi stranmi. Arbitri oblikujejo mednarodno pravo. Še bolj – še vedno zaradi zgoraj navedenega – me je začudila zahteva nemškega veleposlanika v Zagrebu, ki je takoj po razglasitvi hrvaški vladi svetoval, naj spoštuje arbitražni izid. Za vse tiste, ki si razsodbe niso prebrali, bosta ta dva trenutka ostala nerazumljiva, vse dokler se ne bodo poglobili v končni dokument arbitražnega sodišča. Vse skupaj je skoraj preveč preprosto.

 

Nemčija podpira razsodbo, ker ta ni dokončna!

 

Zadnji stavek poglavja o dokončnih odločitvah (paragraf V; točka V), ne glede na normalne mednarodne običaje določa, da je razsodba zavezujoča za sprti strani, a le dokler se strani ne dogovorita drugače! Arbitražno sodišče je dejansko izrazilo svoje mnenje, napisalo je priporočilo, sui generis razsodbo, ki v resnici ni popolnoma zavezujoča, ni nespremenljiva sodba in dokončno ne oblikuje mednarodnega prava! Sodba velja le, če ostanemo sprti in jo (medtem, ko smo sprti) spoštujemo. Vsa zagotovila naših strokovnjakov mednarodnega pravnega sistema o dokončnosti razsodbe so preklicani v enem samem stavku te 373 strani dolge odločitve.

 

Šele potem, ko prebereš ta stavek, razumeš stališči ameriškega in nemškega veleposlanika. Hrvaška bo lahko še vedno spoštovala razsodbo, v kolikor ne bo upoštevala njenega izida in se bo s Slovenijo bilateralno dogovorila. Stvar ni majhnega pomena, saj v naslednjih šestih mesecih nihče ne bo mogel prisiliti Zagreba, da se umakne iz Piranskega zaliva (še manj, če naš premier po izreku arbitrov – izkušen pravnik, ki bi moral poznati moč besed in dejstev v mednarodnem sistemu – sam trdi "da bo Slovenija ostala v lastni polovici zaliva"!) oz. zapusti ostala območja pod njeno kontrolo.

 

Zagreb ima od prejšnjega četrtka na mizo lepo položen izhod v sili, na katerega se bo mirne duše skliceval in
katerega bodo vse tuje države imele za dokončno rešitev. V trenutku, ko so se arbitri odločili za tako neobičajen stavek, so v resnici odločili v nasprotju s samim arbitražnim sporazumom, ki je v členu 7(2) izrecno zahteval, da bi bila razsodba med stranmi dokončna in zavezujoča ("the award shell be binding on the Parties and shall constitue a definitive settlement of the dispute") ter da se mora implementirati v šestih mesecih.

 

Minister Karl Erjavec pravi, da je bil zelo vesel, ko je v Haagu spoznal, da Sloveniji pripadata dve tretjini Piranskega zaliva. Zanimivo pa je, da ne komentira izgube južnega brega reke Dragonje – ki je bil na dan neodvisnosti slovenski – in izgube 12 milj teritorialnega morja, ki bi nas pripeljale do mednarodnih voda! Naša odvetniška skupina je zahtevala uveljavitev normalnega mednarodnega pravnega običaja o minimalni dolžini teritorialnih voda – kar bi pomenilo tudi upoštevanje naše ustave, ki govori o državnih mejah na dan 25.6.1991 – in se zato sklicevala na primer Kneževine Monaka, ki je ne glede na lastno majhnost in vkleščenost od Francije dobila neposreden dostop do odprtega morja (Mapa zahtevka se nahaja na strani 323 razsodbe, slika 10.3).

 

 

Žal arbitražno sodišče ni upoštevalo ne zgodovinskih dejstev, ne pravičnosti. V primerjavi z dogovorom Drnovšek-Račan, ki nikakor ni bil optimalen, smo izgubil dober del teritorialnih voda, v primerjavi z drugimi rešitvami po svetu in splošnimi mednarodnimi običaji pa smo izgubili celo dejanski stik z odprtim morjem! Minister Karl Erjavec skupaj s celotno vlado tega dela raje ne komentira. Tako kot verjetno tudi po tem članku ne bo komentiral, kako je možno, da Slovenija sprejme razsodbo, ki je v nasprotju z arbitražnim sporazumom in ki nas je stala sedem milijonov evrov
davkoplačevalskega denarja. V pisanju dokončnih odločitev je arbitražno sodišče zagotovo upoštevalo izredno nelagodno situacijo, ki je nastala zaradi prisluškovalne afere in dokazovanja s strani Hrvatov, da je minister Erjavec v času sojenja imel na razpolago notranje informacije, o katerih je govoril po lokalnih slovenskih televizijah.

 

Če Erjavec ne bi tako lahkotno vodil svoje ekipe ter neprimerno operiral s tajnimi informacijami in na koncu, ob izbruhu afere, odpotoval na počitnice, bi danes končno imeli jasno mejo s Hrvaško.

 

Ker imamo Karla Erjavca, imamo samo še dodatne probleme in luknje v proračunu.

 

Karl Erjavec tudi ne bo komentiral ali prevzel odgovornost skupaj s takratnim predsednikom vlade Borutom Pahorjem in predsednikom republike Danilom Türkom – pravnikom z domnevnimi mednarodnimi izkušnjami – da smo v arbitražni sporazum zapisali pojem "odprto morje", namesto da bi jasneje definirali želje po stiku z mednarodnimi vodami. Ob prebiranju razsodbe nas je predsednik sodišča Gilbert Guillame elegantno opomnil, da nikjer v sredozemskem prostoru ne moremo govoriti strictu sensu o odprtem morju ter da je pojem neuporaben. Zato smo dobili vse svoboščine, ki se lahko izvajajo na odprtem morju, a na območju teritorialnih voda Hrvaške. Naši strokovnjaki za mednarodno pravo, ki v teh dneh zasedajo vse televizijske programe in naši politiki že na samem začetku arbitražnega problema niso znali pravilno formulirati slovenskih zahtev in so, kar je še huje, rezultat lastne ignorance prevalili na državljane z referendumom.

 

Vsi tisti dokumenti, ki dokazujejo, da smo se v prejšnjih letih odrekli južnemu bregu Dragonje, južnim mejam Piranskih solin, pravičnosti delitve meje na kopnem in primernim formulacijam arbitražnih zahtev (da bomo spoznali, kateri pravnik je zapisal in potrdil kot sprejemljiv za naš primer pojem "odprto morje") morajo postati javno dostopni! Slovenci lahko tudi sprejmemo mednarodni poraz, a v notranji politiki imamo pravico, da krive spoznamo in obsodimo.

 

 

Mnenje avtorja ne odraža nujno mnenja uredništva. Celotna razsodba Arbitražnega sodišča je dostopna na tej povezavi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
1
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
17
27.10.2020 21:00
Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
11
25.10.2020 21:25
Ljubljanski Institut Jožef Stefan (IJS) je pripravil novo projekcijo širjenja okužb s Covid-19 v Sloveniji, ki je po naši oceni ... Več.
Piše: Uredništvo
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
16
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 5.125
02/
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
Uredništvo
Ogledov: 2.396
03/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.607
04/
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
Božo Cerar
Ogledov: 1.874
05/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.563
06/
Se Evropa med drugim valom pandemije še lahko izogne množičnim uličnim neredom?
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.341
07/
Iz regij na občine ali zakaj naj bi bilo bolje iz majhnega na manjše
Mire Steinbuch
Ogledov: 1.228
08/
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
Žiga Stupica
Ogledov: 1.301
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 19.995
10/
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
Bine Kordež
Ogledov: 1.226