Komentar

Lustracija ni rešitev. Rešitev je nov zakon o transparentnosti.

Čudno se mi zdi, da se je Slovenija, ki se trudi, da bi jo druge države mentalno umestile v Srednjo Evropo, znašla v družbi Rusije, Belorusije in nekdanjih sovjetskih republik v Centralni Aziji, pravi naš britanski kolumnist, ki v tokratnem prispevku razmišlja o lustraciji in transparentnosti.

07.07.2017 11:30
Piše: Keith Miles
Ključne besede:   lustracija   Slovenija   partija   režim   totalitarizem   Češka   Poljska   sodniki

Foto: arhiv portal+

Sankcije, ki jih je ponekod uvedla lustracija - denimo izguba državljanskih pravic za določeno obdobje -, so bile tudi kritizirane, vendar je bil njihov cilj jasen: pripeljati v ospredje elito, ki ne bo zaznamovana s preteklostjo, ter zavarovati demokracijo pred grožnjami zagovornikov starega režima.

Lustracijo so predlagali pred več kot dvema desetletjema, a jo je parlament zavrnil. Mislil sem, da je bilo to slabo za ugled nove demokratične države, vendar se je zgodilo. Razumevajoč sem do izgovora, da je bila v novi suvereni deželi pač močna potreba po enotnosti in sodelovanju. Namen lustracije v tistem času je bil, da se vzpostavi politika množičnega zavračanja tistih, ki so bili povezani z zlorabami pod bivšim totalitarnim režimom. Nekatere dežele so lustracijo uveljavljale že proti tistim, ki so bili zgolj člani komunistične partije, druge so v to vključile tudi špiclje tajne policije. Na splošno rečeno so bile lustracije stroge na Češkem, manj na Sloveškem, izpostavljene na Madžarskem in spovedane na Poljskem. Prav poljska pot je bila na nek način podobna Komisiji za resnico in spravo v Južni Afriki. Politiki lustracije so sicer sledile tudi Albanija, Bolgarija, baltske tri države, Nemčija, Romunija in Makedonija. Svojo verzijo lustracije pa je imela tudi Ukrajina.

 

Čudno se mi zdi, da se je Slovenija, ki se trudi, da bi jo druge države mentalno umestile v Srednjo Evropo, znašla v družbi Rusije, Belorusije in nekdanjih sovjetskih republik v Centralni Aziji. Vse države so se soočile s težavami, ker so številni pomembni poslovneži, znanstveniki in drugi nekoč morali vstopiti v partijo, če so želeli delati kariero. Imamo pa tudi primere informantov (špicljev), ki so si izmišljevali informacije in zgodbe samo zato, ker so za to dobivali denar. Seveda so tu tudi očitne kategorije, ki potrebujejo celovito pozornost: sodniki, funkcionarji komunistične partije, pripadniki tajne policije, policisti na najvišjih položajih, obmejni stražarji, najvišji nosilci javnih funkcij, vrhunski akademiki, uredniki medijskih hiš pod nadzorom partije, čuvaji v zaporih in visoki vojaški oficirji.

 

Sankcije, ki so jih uvedli v nekaterih državah z lustracijo - denimo izguba državljanskih pravic za določeno obdobje -, so bile včasih deležne kritike, vendar je bil cilj teh ukrepov jasen: pripeljati v ospredje elito, ki ne bo zaznamovana s preteklostjo, in zavarovati novonastale demokracije pred grožnjami zagovornikov starega režima. Vsak program sankcij je potreboval možnost pritožbenega postopka za primer, če bi šlo za primer lažnih informacij v dosjeju tajne policije. Kljub takšnim skrbem se lustracijski proces na Češkem ni sprevrgel v "brezumni buldožer". Verjetno je bil najbolj učinkovit proces izpeljan v Nemčiji, toda tam so imeli seveda neposredno izkušnjo denacifikacije in so lahko videli probleme kot tudi prednosti v izgrajevanju zaupanja v demokratične institucije.

 

Nedavna zasebna raziskava, narejena v Sloveniji, je pokazala, da velik delež vprašanjih misli, da bi bilo lustracijo smiselno izvesti kljub takšni časovni oddaljenosti. Verjetno je vzrok za to dejstvo, da so se v zadnjih 25 letih v Sloveniji razkrivale nove in nove zgodbe, zaradi katerih so ljudje zaskrbljeni. Gre za preiskovalno delo Igorja Omerze in Romana Leljaka, kot tudi za razkritje enormnega števila skritih grobišč ter omejevanje dostopa do arhivskih gradiv.

 

Zdi se mi, da je čas za sankcioniranje minil, čeprav to ne velja za dokazane zločine. Najboljša pot naprej torej ni nov zakon o lustraciji, ampak nov zakon o transparentnosti. Zakon, ki bi identificiral najpomembnejše izvajalce totalitarnega sistema, obenem pa opral madežev in sumov vseh tistih, ki so bili na nižjih nivojih sicer del totalitarnega režima, vendar so zgolj opravljali svoje delo ali bili člani lokalne mladinske organizacije.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
17
01.12.2020 22:30
Proti neumnosti so se bogovi bojevali zaman, je svojčas zapisal avstrijski mislec Karl Kraus. Neumnost pa ima moč vode kljub ... Več.
Piše: Anej Sam
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
19
29.11.2020 10:00
Bistvo priljubljenosti Jacinde Ardern je v komunikaciji z ljudstvom in zaznavanju realnih namenov vlade s strani ljudstva! To ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
5
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
29
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.943
02/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.022
03/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.541
04/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.109
05/
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
Žiga Stupica
Ogledov: 1.916
06/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.967
07/
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
Anej Sam
Ogledov: 1.156
08/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.242
09/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 1.228
10/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 5.167