Komentar

Nekoč so slovenski voditelji govorili: "Slovenci smo alpski Hrvati."

V zgodovini so bili Slovenci za Hrvate nadležen pojav, nemara celo nekakšen žepni problem. Hrvaški problem so vedno bili Srbi, ki so imeli nasprotno (pravoslavno, protikatoliško in protiavstrijsko, južnoslovansko in južno- oz. vzhodnoevropsko) zgodovino pa isti jezik, kar Hrvati deklarativno zanikajo od leta 1967. Boter tedanje deklaracije je bil sam Miroslav Krleža, na njeni podlagi pa se je začelo t.i. množično gibanje Maspok.

05.07.2017 18:15
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Hrvati   Srbi   Slovenci   Tudjman   France Bučar   Dimitrij Rupel   Dobrica Ćosić   Beograd   SFRJ   arbitraža   meja   sporazum Drnovšek-Račan

Foto: arhiv portal+

Konservativnejši del slovenske politike je bil navezan na Hrvate zaradi vere, navadni slovenski državljani pa zaradi Jadrana, kjer so si mnogi - ob zaničevanju slovenske obale - postavili počitniške hiše.

Vse do osvoboditve 1945, v nekem pogledu celo do osamosvojitve leta 1991, so imeli Hrvati Slovence v žepu. Slovenski voditelji (Krek, Šušteršič, Tavčar ...) so na ves glas priznavali, da so Slovenci del hrvaškega naroda ("Slovenci so alpski Hrvati"), nato so šli še korak dalje, ko so se ob razpadu Avstro-Ogrske veselo sprijaznili, da je Slovenija del hrvaške države s prestolnico v Zagrebu. Hrvati, na katere se nikoli ni bilo mogoče zanesti (niti v začetku vojne 1991 niti pri Ljubljanski banki niti pri sporazumih o meji), so se nato s figo in s Slovenci v žepu strinjali, da bo prestolnica v Beogradu. V stari Jugoslaviji so se strinjali s stapljanjem Srbov, Hrvatov in Slovencev v troedini narod in z iznajdbo srbsko-hrvaško-slovenskega jezika. V Jugoslaviji so slovenski politiki kmalu ugotovili, kolikšna je bila cena za lahkomiselnost in so se začeli družiti s Srbi. Veljalo je, da so Slovenci in Srbi veliki prijatelji.

 

Pred osamosvojitvijo so marsikje po svetu mislili, da sta Slovenija in Hrvaška siamska dvojčka, kar smo Slovenci do neke mere podpirali, misleč, da so Srbi naš skupni problem, čeprav so bili predvsem hrvaški problem (Hrvati pa srbski). Res je leta 1986 prišlo do polemik med srbskimi in slovenskimi pisatelji, in beograjski novinarji so proizvajali članke z mastnimi naslovi in provokativnim vprašanjem: Kdo neti spor med Srbi in Slovenci? Res je tudi, da sem se - pisec teh vrstic - dejavno udeleževal teh polemik in javnih pogovorov v obeh prestolnicah. Imeli pa smo med Srbi tudi veliko prijateljev, med katerimi je bil Dobrica Ćosić, ki je postal srbski predsednik in del Miloševićeve ekipe. Ko sem ga poleti 1992 srečal v Londonu, se nisva rokovala. Najbolj vnet za prijateljstvo s Srbi je bil moj prijatelj Taras Kermauner.

 

V kritičnem času je bil slovenski problem seveda jugoslovanski Beograd, v katerem so poleg Miloševića in generalov vladali trije Hrvati: Ante Marković, Stipe Mesić in Budimir Lončar. Stvari smo poleti 1991 postavili na svoje mesto s slovensko-srbskimi pogovori. Drnovšek se je na Brionih dogovarjal z Jovićem, midva z Bučarjem in Dobrica Ćosić smo avgusta 1991 sklenili nekakšen pakt v Beogradu. Seveda je Mesić kot član predsedstva nasprotoval umiku JLA iz Slovenije.

 

Konservativnejši (tradicionalni) del slovenske politike je bil navezan na Hrvate zaradi vere, navadni slovenski državljani pa zaradi Jadrana, kjer so si mnogi - ob zaničevanju slovenske obale - postavili počitniške hiše. Po slovenskih volitvah (1990) smo se pogosto družili bodisi v vladnem, bodisi v strankarskem formatu (SDZ-HDZ). Udeležil sem se veličastnega ustanovnega zborovanja HDZ v zagrebški dvorani Vatroslav Lisinski, kjer sem tudi govoril in požel aplavz; po hrvaški zmagi pa sva bila z Bučarjem gosta na bučni proslavi, ki jo je Tuđman pripravil ob jezeru Jarun blizu Zagreba. Kadar smo se sestajali, je bil na hrvaški strani vedno Tuđman, na naši strani pa sva bila pogosto Bučar in jaz, včasih je bil tudi Kučan. Janša in Bavčar sta sklenila prijateljstvo s hrvaškima kolegoma Špegljem in Boljkovcem in celo sestavila pogodbo o sodelovanju slovenskih in hrvaških vojska oz. policij. V začetku so bili moji odnosi s Tuđmanom prijateljski. Večkrat sem mu telefoniral, ob neki priložnosti naju je z Bučarjem sprejel v svojem zagrebškem stanovanju.

 

Tuđman je pogosto menjaval zunanje ministre. Na tem položaju so se v mojem prvem polčasu (1990-1993) zvrstili: Zdravko Mršić, Frane Golem, Davorin Rudolf (ki je na pol Slovenec), Zvonimir Šeparović in Zdenko Škrabalo. V drugem polčasu (2000-2008) sem imel naslednje kolege: Tonino Picula, Miomir Žužul, Kolinda Grabar Kitarović in Goran Jandroković. Čeprav je bil najresnejši od vseh - morda pa prav zato - sem imel največ težav z Davorinom Rudolfom, s katerim sva začela pogovore o državni meji med Slovenijo in Hrvaško. Za Rudolfa ni bilo sprejemljivo, da bi v vseh primerih rabili ista merila, npr. katastrsko mejo. Kadar je bilo koristno za Hrvaško, je veljalo načelo naravne meje (npr. sredina reke), sicer pa naj bi veljal kataster. Od začetka mi je bilo jasno, da bo imela Slovenija po običajnem mednarodnem pravu - pa čeprav bi k njej spadal cel Piranski zaliv - težavo z dostopom do mednarodnih voda. Veliko smo se ukvarjali z zaselki Bužini, Mlini in Škodelin, vendar mi je po posvetih s strokovnjaki kmalu postalo jasno, da jih je zapravila ena prvih povojnih slovenskih vlad. Arbitražno sodišče je junija 2017 problem meje na Dragonji oz. zaselkov Mlini, Bužini in Škodelin rešilo s sklicevanjem na dogovor med slovenskim in hrvaškim izvršnim svetom: posebna Komisija za mejo, ki jo je bil pred 62 leti, 17. junija 1955 ustanovil Izvršni svet Socialistične republike Slovenije - pod predsedstvom Borisa Kraigherja - je predlagala mejo na Dragonji, torej "v skladu z dejanskim položajem". Ta predlog sta sprejela slovenski in hrvaški izvršni svet.

 

(Ta dokument smo na ministrstvu za zunanje zadeve v mojem času skrivali.)

 

Razsodba haaškega arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško, ki je bila po mnogih letih in zapletih predstavljena javnosti 29. junija 2017, je po vsem videzu izpolnila pričakovanja slovenskih avtorjev Arbitražnega sporazuma (t.j. slovenske vladajoče politike), ni pa izpolnila pričakovanj slovenskih poznavalcev, ki so bili temu sporazumu od začetka nasprotovali. Glede pričakovanj obmejnih Slovencev in njihovega glasovanja na referendumu nimamo podatkov, vendar jih je, kot vidimo, užaljenih kar precej. Razsodba po vsem videzu ni zadovoljila niti hrvaške strani. Ta naj bi bila sicer iz arbitražnega procesa izstopila zaradi "okužbe", ki naj bi jo bil povzročil telefonski dialog med sodelavcema na slovenski strani (Sekolec-Drenik). To pomeni, da so slovenski in hrvaški državljani, ki jih zadeva omenjena razsodba, večinoma nezadovoljni.

 

Bistvene kritične pripombe se nanašajo na sam Arbitražni sporazum, ki sta ga konec leta 2009 podpisala Borut Pahor in Jadranka Kosor. Naročilo sodišču, naj Sloveniji prisodi "stik z odprtim morjem", je bilo - kot so pravočasno opozarjali poznavalci - preveč dvoumno, da se sodišče ne bi moglo izogniti zadregi. Tako so - da bi bila nenasitni hrvaški volk sit in prostodušna slovenska koza cela - našli rešitev s t.i. stičnim območjem (Junction Area). Ta seveda ne predstavlja meje med slovenskim in mednarodnim morjem, ampak mejo med slovenskim in hrvaškim morjem. Sodišče je, po svojih lastnih besedah, "ustvarilo območje med slovenskimi ozemeljskimi vodami in odprtim morjem, kjer je zajamčena svoboda komunikacij med tema dvema conama" oz. "stično območje v hrvaških ozemeljskih vodah". Sodniki so poudarili potrebo po zajamčeni celovitosti hrvaškega ozemeljskega morja in slovenski neprekinjeni in neprekinljivi dostop do in izstop iz odprtega morja. Sodišče je tudi povedalo, kaj Slovenija sme in česa ne sme početi v stičnem območju. Slovenija npr. na tem področju ne sme delati raziskav, ne sme varovati ali upravljati z naravnimi - živimi ali neživimi - viri; ne sme postavljati in uporabljati umetnih otokov itn.

 

Razsodba je v marsičem podobna rešitvam v dvostranskem sporazumu Drnovšek-Račan, razen ko gre za mejo na morju. S hrvaške strani razveljavljeni sporazum iz leta 2001 je napeljal mednarodne vode do slovenskih ozemeljskih voda po t.i. dimniku, s čimer je uresničil interes Slovenije, da ohrani svojo pomorsko istovetnost in usmeritev. Je pa haaško sodišče povedalo še nekaj, kar so mnogi prezrli. Takole pravi: "Sodišče najprej ugotavlja, da nikjer v Sredozemskem morju ni nobenega območja, kjer bi bilo mogoče uresničevati režim odprtega morja, če bi vsaka sredozemska država zahtevala izključno gospodarsko cono, do katere je upravičena."

 

 

Besedilo je odlomek iz predzadnjega poglavja knjige Zadnjih sto let, ki jo bo dr. Dimitrij Rupel v kratkem izdal.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
17
28.01.2020 01:00
Ponedeljkov odstop predsednika vlade, ki ga je sicer za nekaj ur prehitel finančni minister, je presenetil zgolj popolne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
6
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
17
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
8
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
13
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
11
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,725
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 4,215
03/
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,531
04/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,179
05/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 2,445
06/
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,808
07/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,461
08/
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
Simona Rebolj
Ogledov: 1,212
09/
Zdravko Počivalšek je tisti politik, od katerega je odvisno, ali bomo dobili novo koalicijo, ali pa gremo na predčasne volitve
Uredništvo
Ogledov: 808
10/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,914