Komentar

Nekoč so slovenski voditelji govorili: "Slovenci smo alpski Hrvati."

V zgodovini so bili Slovenci za Hrvate nadležen pojav, nemara celo nekakšen žepni problem. Hrvaški problem so vedno bili Srbi, ki so imeli nasprotno (pravoslavno, protikatoliško in protiavstrijsko, južnoslovansko in južno- oz. vzhodnoevropsko) zgodovino pa isti jezik, kar Hrvati deklarativno zanikajo od leta 1967. Boter tedanje deklaracije je bil sam Miroslav Krleža, na njeni podlagi pa se je začelo t.i. množično gibanje Maspok.

05.07.2017 18:15
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Hrvati   Srbi   Slovenci   Tudjman   France Bučar   Dimitrij Rupel   Dobrica Ćosić   Beograd   SFRJ   arbitraža   meja   sporazum Drnovšek-Račan

Foto: arhiv portal+

Konservativnejši del slovenske politike je bil navezan na Hrvate zaradi vere, navadni slovenski državljani pa zaradi Jadrana, kjer so si mnogi - ob zaničevanju slovenske obale - postavili počitniške hiše.

Vse do osvoboditve 1945, v nekem pogledu celo do osamosvojitve leta 1991, so imeli Hrvati Slovence v žepu. Slovenski voditelji (Krek, Šušteršič, Tavčar ...) so na ves glas priznavali, da so Slovenci del hrvaškega naroda ("Slovenci so alpski Hrvati"), nato so šli še korak dalje, ko so se ob razpadu Avstro-Ogrske veselo sprijaznili, da je Slovenija del hrvaške države s prestolnico v Zagrebu. Hrvati, na katere se nikoli ni bilo mogoče zanesti (niti v začetku vojne 1991 niti pri Ljubljanski banki niti pri sporazumih o meji), so se nato s figo in s Slovenci v žepu strinjali, da bo prestolnica v Beogradu. V stari Jugoslaviji so se strinjali s stapljanjem Srbov, Hrvatov in Slovencev v troedini narod in z iznajdbo srbsko-hrvaško-slovenskega jezika. V Jugoslaviji so slovenski politiki kmalu ugotovili, kolikšna je bila cena za lahkomiselnost in so se začeli družiti s Srbi. Veljalo je, da so Slovenci in Srbi veliki prijatelji.

 

Pred osamosvojitvijo so marsikje po svetu mislili, da sta Slovenija in Hrvaška siamska dvojčka, kar smo Slovenci do neke mere podpirali, misleč, da so Srbi naš skupni problem, čeprav so bili predvsem hrvaški problem (Hrvati pa srbski). Res je leta 1986 prišlo do polemik med srbskimi in slovenskimi pisatelji, in beograjski novinarji so proizvajali članke z mastnimi naslovi in provokativnim vprašanjem: Kdo neti spor med Srbi in Slovenci? Res je tudi, da sem se - pisec teh vrstic - dejavno udeleževal teh polemik in javnih pogovorov v obeh prestolnicah. Imeli pa smo med Srbi tudi veliko prijateljev, med katerimi je bil Dobrica Ćosić, ki je postal srbski predsednik in del Miloševićeve ekipe. Ko sem ga poleti 1992 srečal v Londonu, se nisva rokovala. Najbolj vnet za prijateljstvo s Srbi je bil moj prijatelj Taras Kermauner.

 

V kritičnem času je bil slovenski problem seveda jugoslovanski Beograd, v katerem so poleg Miloševića in generalov vladali trije Hrvati: Ante Marković, Stipe Mesić in Budimir Lončar. Stvari smo poleti 1991 postavili na svoje mesto s slovensko-srbskimi pogovori. Drnovšek se je na Brionih dogovarjal z Jovićem, midva z Bučarjem in Dobrica Ćosić smo avgusta 1991 sklenili nekakšen pakt v Beogradu. Seveda je Mesić kot član predsedstva nasprotoval umiku JLA iz Slovenije.

 

Konservativnejši (tradicionalni) del slovenske politike je bil navezan na Hrvate zaradi vere, navadni slovenski državljani pa zaradi Jadrana, kjer so si mnogi - ob zaničevanju slovenske obale - postavili počitniške hiše. Po slovenskih volitvah (1990) smo se pogosto družili bodisi v vladnem, bodisi v strankarskem formatu (SDZ-HDZ). Udeležil sem se veličastnega ustanovnega zborovanja HDZ v zagrebški dvorani Vatroslav Lisinski, kjer sem tudi govoril in požel aplavz; po hrvaški zmagi pa sva bila z Bučarjem gosta na bučni proslavi, ki jo je Tuđman pripravil ob jezeru Jarun blizu Zagreba. Kadar smo se sestajali, je bil na hrvaški strani vedno Tuđman, na naši strani pa sva bila pogosto Bučar in jaz, včasih je bil tudi Kučan. Janša in Bavčar sta sklenila prijateljstvo s hrvaškima kolegoma Špegljem in Boljkovcem in celo sestavila pogodbo o sodelovanju slovenskih in hrvaških vojska oz. policij. V začetku so bili moji odnosi s Tuđmanom prijateljski. Večkrat sem mu telefoniral, ob neki priložnosti naju je z Bučarjem sprejel v svojem zagrebškem stanovanju.

 

Tuđman je pogosto menjaval zunanje ministre. Na tem položaju so se v mojem prvem polčasu (1990-1993) zvrstili: Zdravko Mršić, Frane Golem, Davorin Rudolf (ki je na pol Slovenec), Zvonimir Šeparović in Zdenko Škrabalo. V drugem polčasu (2000-2008) sem imel naslednje kolege: Tonino Picula, Miomir Žužul, Kolinda Grabar Kitarović in Goran Jandroković. Čeprav je bil najresnejši od vseh - morda pa prav zato - sem imel največ težav z Davorinom Rudolfom, s katerim sva začela pogovore o državni meji med Slovenijo in Hrvaško. Za Rudolfa ni bilo sprejemljivo, da bi v vseh primerih rabili ista merila, npr. katastrsko mejo. Kadar je bilo koristno za Hrvaško, je veljalo načelo naravne meje (npr. sredina reke), sicer pa naj bi veljal kataster. Od začetka mi je bilo jasno, da bo imela Slovenija po običajnem mednarodnem pravu - pa čeprav bi k njej spadal cel Piranski zaliv - težavo z dostopom do mednarodnih voda. Veliko smo se ukvarjali z zaselki Bužini, Mlini in Škodelin, vendar mi je po posvetih s strokovnjaki kmalu postalo jasno, da jih je zapravila ena prvih povojnih slovenskih vlad. Arbitražno sodišče je junija 2017 problem meje na Dragonji oz. zaselkov Mlini, Bužini in Škodelin rešilo s sklicevanjem na dogovor med slovenskim in hrvaškim izvršnim svetom: posebna Komisija za mejo, ki jo je bil pred 62 leti, 17. junija 1955 ustanovil Izvršni svet Socialistične republike Slovenije - pod predsedstvom Borisa Kraigherja - je predlagala mejo na Dragonji, torej "v skladu z dejanskim položajem". Ta predlog sta sprejela slovenski in hrvaški izvršni svet.

 

(Ta dokument smo na ministrstvu za zunanje zadeve v mojem času skrivali.)

 

Razsodba haaškega arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško, ki je bila po mnogih letih in zapletih predstavljena javnosti 29. junija 2017, je po vsem videzu izpolnila pričakovanja slovenskih avtorjev Arbitražnega sporazuma (t.j. slovenske vladajoče politike), ni pa izpolnila pričakovanj slovenskih poznavalcev, ki so bili temu sporazumu od začetka nasprotovali. Glede pričakovanj obmejnih Slovencev in njihovega glasovanja na referendumu nimamo podatkov, vendar jih je, kot vidimo, užaljenih kar precej. Razsodba po vsem videzu ni zadovoljila niti hrvaške strani. Ta naj bi bila sicer iz arbitražnega procesa izstopila zaradi "okužbe", ki naj bi jo bil povzročil telefonski dialog med sodelavcema na slovenski strani (Sekolec-Drenik). To pomeni, da so slovenski in hrvaški državljani, ki jih zadeva omenjena razsodba, večinoma nezadovoljni.

 

Bistvene kritične pripombe se nanašajo na sam Arbitražni sporazum, ki sta ga konec leta 2009 podpisala Borut Pahor in Jadranka Kosor. Naročilo sodišču, naj Sloveniji prisodi "stik z odprtim morjem", je bilo - kot so pravočasno opozarjali poznavalci - preveč dvoumno, da se sodišče ne bi moglo izogniti zadregi. Tako so - da bi bila nenasitni hrvaški volk sit in prostodušna slovenska koza cela - našli rešitev s t.i. stičnim območjem (Junction Area). Ta seveda ne predstavlja meje med slovenskim in mednarodnim morjem, ampak mejo med slovenskim in hrvaškim morjem. Sodišče je, po svojih lastnih besedah, "ustvarilo območje med slovenskimi ozemeljskimi vodami in odprtim morjem, kjer je zajamčena svoboda komunikacij med tema dvema conama" oz. "stično območje v hrvaških ozemeljskih vodah". Sodniki so poudarili potrebo po zajamčeni celovitosti hrvaškega ozemeljskega morja in slovenski neprekinjeni in neprekinljivi dostop do in izstop iz odprtega morja. Sodišče je tudi povedalo, kaj Slovenija sme in česa ne sme početi v stičnem območju. Slovenija npr. na tem področju ne sme delati raziskav, ne sme varovati ali upravljati z naravnimi - živimi ali neživimi - viri; ne sme postavljati in uporabljati umetnih otokov itn.

 

Razsodba je v marsičem podobna rešitvam v dvostranskem sporazumu Drnovšek-Račan, razen ko gre za mejo na morju. S hrvaške strani razveljavljeni sporazum iz leta 2001 je napeljal mednarodne vode do slovenskih ozemeljskih voda po t.i. dimniku, s čimer je uresničil interes Slovenije, da ohrani svojo pomorsko istovetnost in usmeritev. Je pa haaško sodišče povedalo še nekaj, kar so mnogi prezrli. Takole pravi: "Sodišče najprej ugotavlja, da nikjer v Sredozemskem morju ni nobenega območja, kjer bi bilo mogoče uresničevati režim odprtega morja, če bi vsaka sredozemska država zahtevala izključno gospodarsko cono, do katere je upravičena."

 

 

Besedilo je odlomek iz predzadnjega poglavja knjige Zadnjih sto let, ki jo bo dr. Dimitrij Rupel v kratkem izdal.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
0
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
17
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
5
13.10.2019 06:00
Zelo dolg naslov, a izjemno kratek odgovor: do mafije. To pa je beseda, ki v Sloveniji, ko gre za javno zdravstvo, sploh nikogar ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti
0
12.10.2019 17:01
Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
12
11.10.2019 00:17
Pravzaprav me ne čudi, da je med ljudstvom završalo ob novici, da je Peter Handke prejemnik letošnje Nobelove nagrade za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
19
09.10.2019 22:20
Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsednikuTrumpu, da je ta sklenil pripadnike ... Več.
Piše: Božo Cerar
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
16
06.10.2019 18:00
Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
10
06.10.2019 09:00
Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo
0
05.10.2019 20:34
Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
8
04.10.2019 21:40
Dozdevno neskončen spektakel britanskega poskusa izhoda izEvropske unijeje del širše slabosti v zvezi evropskih držav.EUje v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Fenomen Kris je moralna zaveza k boljši in pravičnejši državi. Te nam ne bo dala oblast, ampak jo bomo morali ustvariti sami!
2
02.10.2019 22:30
Kaj je fenomen Kris? To, da smo slovenski državljani v nekaj dnevih zbrali preko 3 milijone evrov za nekaj mililitrov zdravila ... Več.
Piše: Miha Burger
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
30
01.10.2019 23:00
Predsednik vlade je zlorabil svoj položaj in vplival na nacionalno obveščevalno službo, da je zaposlila njegovo nekdanjo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu
12
30.09.2019 22:00
1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Aleksander Čeferin in evropski nogomet
5
29.09.2019 11:00
Ljubljana - in z njo Slovenija - sta za en dan postali središče evropskega nogometa. Za to je bil najbolj zaslužen Aleksander ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020
2
28.09.2019 22:59
Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jacques René Chirac (1932-2019)
2
26.09.2019 22:06
O Chiracu sem pisal večkrat kot o katerem drugem francoskem predsedniku, saj je naša delegacija v Evropskem svetu sedela poleg ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pahor, Šarec in intelektualci
14
23.09.2019 23:59
Ob nedavnih nastopih predsednika republike (na Bledu) in predsednika vlade (v Ajdovščini) se že spet postavlja vprašanje, kam ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Slovenija kot Adria Airways
8
22.09.2019 23:04
Skoraj nobenega dvoma ni več: Adria Airways bo še en nacionalni letalski prevoznik, ki ga čaka bridek konec. Po nekajletni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
10
22.09.2019 10:00
Pozivati iz Ljubljane na krepitev odvračalne drže zveze Nato, je najmanj nehigienično. Koristi politične narave so kratkoročno ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stoletje, prvič: Umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje!
3
21.09.2019 22:06
Napovedujem dva zaporedna komentarja, izhajajoč iz časovnega vrtinčenja stotih let. Oba izhajata iz umetniških gest, ki so se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
Uredništvo
Ogledov: 3,521
02/
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
Uredništvo
Ogledov: 2,743
03/
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
Uredništvo
Ogledov: 2,259
04/
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,345
05/
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
Uredništvo
Ogledov: 1,560
06/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,713
07/
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
Božo Cerar
Ogledov: 1,662
08/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 1,276
09/
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,763
10/
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
Dimitrij Rupel
Ogledov: 944