Komentar

Nekoč so slovenski voditelji govorili: "Slovenci smo alpski Hrvati."

V zgodovini so bili Slovenci za Hrvate nadležen pojav, nemara celo nekakšen žepni problem. Hrvaški problem so vedno bili Srbi, ki so imeli nasprotno (pravoslavno, protikatoliško in protiavstrijsko, južnoslovansko in južno- oz. vzhodnoevropsko) zgodovino pa isti jezik, kar Hrvati deklarativno zanikajo od leta 1967. Boter tedanje deklaracije je bil sam Miroslav Krleža, na njeni podlagi pa se je začelo t.i. množično gibanje Maspok.

05.07.2017 18:15
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Hrvati   Srbi   Slovenci   Tudjman   France Bučar   Dimitrij Rupel   Dobrica Ćosić   Beograd   SFRJ   arbitraža   meja   sporazum Drnovšek-Račan

Foto: arhiv portal+

Konservativnejši del slovenske politike je bil navezan na Hrvate zaradi vere, navadni slovenski državljani pa zaradi Jadrana, kjer so si mnogi - ob zaničevanju slovenske obale - postavili počitniške hiše.

Vse do osvoboditve 1945, v nekem pogledu celo do osamosvojitve leta 1991, so imeli Hrvati Slovence v žepu. Slovenski voditelji (Krek, Šušteršič, Tavčar ...) so na ves glas priznavali, da so Slovenci del hrvaškega naroda ("Slovenci so alpski Hrvati"), nato so šli še korak dalje, ko so se ob razpadu Avstro-Ogrske veselo sprijaznili, da je Slovenija del hrvaške države s prestolnico v Zagrebu. Hrvati, na katere se nikoli ni bilo mogoče zanesti (niti v začetku vojne 1991 niti pri Ljubljanski banki niti pri sporazumih o meji), so se nato s figo in s Slovenci v žepu strinjali, da bo prestolnica v Beogradu. V stari Jugoslaviji so se strinjali s stapljanjem Srbov, Hrvatov in Slovencev v troedini narod in z iznajdbo srbsko-hrvaško-slovenskega jezika. V Jugoslaviji so slovenski politiki kmalu ugotovili, kolikšna je bila cena za lahkomiselnost in so se začeli družiti s Srbi. Veljalo je, da so Slovenci in Srbi veliki prijatelji.

 

Pred osamosvojitvijo so marsikje po svetu mislili, da sta Slovenija in Hrvaška siamska dvojčka, kar smo Slovenci do neke mere podpirali, misleč, da so Srbi naš skupni problem, čeprav so bili predvsem hrvaški problem (Hrvati pa srbski). Res je leta 1986 prišlo do polemik med srbskimi in slovenskimi pisatelji, in beograjski novinarji so proizvajali članke z mastnimi naslovi in provokativnim vprašanjem: Kdo neti spor med Srbi in Slovenci? Res je tudi, da sem se - pisec teh vrstic - dejavno udeleževal teh polemik in javnih pogovorov v obeh prestolnicah. Imeli pa smo med Srbi tudi veliko prijateljev, med katerimi je bil Dobrica Ćosić, ki je postal srbski predsednik in del Miloševićeve ekipe. Ko sem ga poleti 1992 srečal v Londonu, se nisva rokovala. Najbolj vnet za prijateljstvo s Srbi je bil moj prijatelj Taras Kermauner.

 

V kritičnem času je bil slovenski problem seveda jugoslovanski Beograd, v katerem so poleg Miloševića in generalov vladali trije Hrvati: Ante Marković, Stipe Mesić in Budimir Lončar. Stvari smo poleti 1991 postavili na svoje mesto s slovensko-srbskimi pogovori. Drnovšek se je na Brionih dogovarjal z Jovićem, midva z Bučarjem in Dobrica Ćosić smo avgusta 1991 sklenili nekakšen pakt v Beogradu. Seveda je Mesić kot član predsedstva nasprotoval umiku JLA iz Slovenije.

 

Konservativnejši (tradicionalni) del slovenske politike je bil navezan na Hrvate zaradi vere, navadni slovenski državljani pa zaradi Jadrana, kjer so si mnogi - ob zaničevanju slovenske obale - postavili počitniške hiše. Po slovenskih volitvah (1990) smo se pogosto družili bodisi v vladnem, bodisi v strankarskem formatu (SDZ-HDZ). Udeležil sem se veličastnega ustanovnega zborovanja HDZ v zagrebški dvorani Vatroslav Lisinski, kjer sem tudi govoril in požel aplavz; po hrvaški zmagi pa sva bila z Bučarjem gosta na bučni proslavi, ki jo je Tuđman pripravil ob jezeru Jarun blizu Zagreba. Kadar smo se sestajali, je bil na hrvaški strani vedno Tuđman, na naši strani pa sva bila pogosto Bučar in jaz, včasih je bil tudi Kučan. Janša in Bavčar sta sklenila prijateljstvo s hrvaškima kolegoma Špegljem in Boljkovcem in celo sestavila pogodbo o sodelovanju slovenskih in hrvaških vojska oz. policij. V začetku so bili moji odnosi s Tuđmanom prijateljski. Večkrat sem mu telefoniral, ob neki priložnosti naju je z Bučarjem sprejel v svojem zagrebškem stanovanju.

 

Tuđman je pogosto menjaval zunanje ministre. Na tem položaju so se v mojem prvem polčasu (1990-1993) zvrstili: Zdravko Mršić, Frane Golem, Davorin Rudolf (ki je na pol Slovenec), Zvonimir Šeparović in Zdenko Škrabalo. V drugem polčasu (2000-2008) sem imel naslednje kolege: Tonino Picula, Miomir Žužul, Kolinda Grabar Kitarović in Goran Jandroković. Čeprav je bil najresnejši od vseh - morda pa prav zato - sem imel največ težav z Davorinom Rudolfom, s katerim sva začela pogovore o državni meji med Slovenijo in Hrvaško. Za Rudolfa ni bilo sprejemljivo, da bi v vseh primerih rabili ista merila, npr. katastrsko mejo. Kadar je bilo koristno za Hrvaško, je veljalo načelo naravne meje (npr. sredina reke), sicer pa naj bi veljal kataster. Od začetka mi je bilo jasno, da bo imela Slovenija po običajnem mednarodnem pravu - pa čeprav bi k njej spadal cel Piranski zaliv - težavo z dostopom do mednarodnih voda. Veliko smo se ukvarjali z zaselki Bužini, Mlini in Škodelin, vendar mi je po posvetih s strokovnjaki kmalu postalo jasno, da jih je zapravila ena prvih povojnih slovenskih vlad. Arbitražno sodišče je junija 2017 problem meje na Dragonji oz. zaselkov Mlini, Bužini in Škodelin rešilo s sklicevanjem na dogovor med slovenskim in hrvaškim izvršnim svetom: posebna Komisija za mejo, ki jo je bil pred 62 leti, 17. junija 1955 ustanovil Izvršni svet Socialistične republike Slovenije - pod predsedstvom Borisa Kraigherja - je predlagala mejo na Dragonji, torej "v skladu z dejanskim položajem". Ta predlog sta sprejela slovenski in hrvaški izvršni svet.

 

(Ta dokument smo na ministrstvu za zunanje zadeve v mojem času skrivali.)

 

Razsodba haaškega arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško, ki je bila po mnogih letih in zapletih predstavljena javnosti 29. junija 2017, je po vsem videzu izpolnila pričakovanja slovenskih avtorjev Arbitražnega sporazuma (t.j. slovenske vladajoče politike), ni pa izpolnila pričakovanj slovenskih poznavalcev, ki so bili temu sporazumu od začetka nasprotovali. Glede pričakovanj obmejnih Slovencev in njihovega glasovanja na referendumu nimamo podatkov, vendar jih je, kot vidimo, užaljenih kar precej. Razsodba po vsem videzu ni zadovoljila niti hrvaške strani. Ta naj bi bila sicer iz arbitražnega procesa izstopila zaradi "okužbe", ki naj bi jo bil povzročil telefonski dialog med sodelavcema na slovenski strani (Sekolec-Drenik). To pomeni, da so slovenski in hrvaški državljani, ki jih zadeva omenjena razsodba, večinoma nezadovoljni.

 

Bistvene kritične pripombe se nanašajo na sam Arbitražni sporazum, ki sta ga konec leta 2009 podpisala Borut Pahor in Jadranka Kosor. Naročilo sodišču, naj Sloveniji prisodi "stik z odprtim morjem", je bilo - kot so pravočasno opozarjali poznavalci - preveč dvoumno, da se sodišče ne bi moglo izogniti zadregi. Tako so - da bi bila nenasitni hrvaški volk sit in prostodušna slovenska koza cela - našli rešitev s t.i. stičnim območjem (Junction Area). Ta seveda ne predstavlja meje med slovenskim in mednarodnim morjem, ampak mejo med slovenskim in hrvaškim morjem. Sodišče je, po svojih lastnih besedah, "ustvarilo območje med slovenskimi ozemeljskimi vodami in odprtim morjem, kjer je zajamčena svoboda komunikacij med tema dvema conama" oz. "stično območje v hrvaških ozemeljskih vodah". Sodniki so poudarili potrebo po zajamčeni celovitosti hrvaškega ozemeljskega morja in slovenski neprekinjeni in neprekinljivi dostop do in izstop iz odprtega morja. Sodišče je tudi povedalo, kaj Slovenija sme in česa ne sme početi v stičnem območju. Slovenija npr. na tem področju ne sme delati raziskav, ne sme varovati ali upravljati z naravnimi - živimi ali neživimi - viri; ne sme postavljati in uporabljati umetnih otokov itn.

 

Razsodba je v marsičem podobna rešitvam v dvostranskem sporazumu Drnovšek-Račan, razen ko gre za mejo na morju. S hrvaške strani razveljavljeni sporazum iz leta 2001 je napeljal mednarodne vode do slovenskih ozemeljskih voda po t.i. dimniku, s čimer je uresničil interes Slovenije, da ohrani svojo pomorsko istovetnost in usmeritev. Je pa haaško sodišče povedalo še nekaj, kar so mnogi prezrli. Takole pravi: "Sodišče najprej ugotavlja, da nikjer v Sredozemskem morju ni nobenega območja, kjer bi bilo mogoče uresničevati režim odprtega morja, če bi vsaka sredozemska država zahtevala izključno gospodarsko cono, do katere je upravičena."

 

 

Besedilo je odlomek iz predzadnjega poglavja knjige Zadnjih sto let, ki jo bo dr. Dimitrij Rupel v kratkem izdal.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
12
16.08.2022 22:10
Vojna v Ukrajini je razgalila resnico o Rusiji. Kdor ni želel opaziti, da se Putinova država nagiba k imperializmu, se mora ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
22
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 3.290
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.675
03/
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
Frederick William Engdahl
Ogledov: 1.157
04/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.247
05/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.273
06/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.878
07/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.619
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 881
09/
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
Mateusz Morawiecki
Ogledov: 545
10/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 608