V odgovoru na moj članek o bližajočem se razpisu za nakup novih osemkolesnih oklepnikov za Slovensko vojsko, ki je bil objavljen na portalu+ 28. junija letos, je Ministrstvo za obrambo (MORS) 30. junija zapisalo vrsto neresnic (vir). Trditev obrambnega ministrstva, da "ne drži" moja navedba, da je "Patria že pred objavo razpisa praktično izbrana za izdelavo novih 13 večkolesnikov", predstavlja le pavšalno zanikanje brez vsakršne vsebine. Resničnost teh navedb bo mogoče dejansko preveriti šele v prihodnje, ko bomo videli, katerega proizvajalca bo MORS res izbralo. Sam sem opozoril zgolj na dejstvo, da se "v vladi pri tem nakupu znova nagibajo k izbiri finskih patrij", česar pa Ministrstvo za obrambo sploh ni zanikalo.
Ta moja navedba je zapisana na podlagi informacij dobro obveščenih virov iz same vlade in zato gotovo drži. Pomenljiv pa je tudi podatek, da je tudi ljubljanski Dnevnik (vir) 12. maja 2017 zapisal, da bo "obrambno ministrstvo predvidoma do konca prihodnjega meseca končalo investicijski načrt, plod katerega bo tudi nakup 13 srednjekolesnih oklepnih vozil 8x8", ter da "bodo najverjetneje spet izbrali razvpite finske patrie". Ob novici s to vsebino pa Ministrstvo za obrambo ni zahtevalo nobenega popravka ali prikaza "nasprotnih dejstev". Če različni viri, ki sodelujejo pri izdelavi projektne dokumentacije, potrjujejo, da "bo najverjetneje izbrana Patria", potem je vsekakor utemeljen tudi moj sklep, da je že pred razpisom "Patria praktično že izbrana za izdelavo novih 13 večkolesnikov". Ob tem pa MORS zavaja tudi z navedbo, da sem v svojem članku zapisal, da investicijska dokumentacija "predvideva nakup patrij". Tega stavka v mojem članku - ni! Ministrstvo si ga je očitno gladko izmislilo, da bi na ta način "utemeljilo" svoja domnevna "nasprotna dejstva", ki jih dejansko sploh ni.
Enako zavajajoča je trditev Ministrstva za obrambo, češ da sem napisal neresnico, da je za nakup kombiniranih terenskih vozil ponudbo oddal samo Renault. Ministrstvo ob tem prizna, da je najprej ponudbo res oddal samo Renault, vendar ta ponudba ni bila izbrana, nato pa sta se prijavila še dva ponudnika in da je bil znova izbran Renault. V resnici pa je na portalu javnih naročil objavljen podatek, da so naročilo oddali Renaultu in da je bil le en ponudnik, kar se vidi iz slikanega dokumenta, ki ga objavljamo. Na dokumentu namreč piše, da je naročilo oddano ("DA") in da je bil en sam ("1") ponudnik, ter da je posel dobil Renault!

Če je bilo pozneje razpis potrebno ponoviti, da bi se očitno samo formalno zadostilo zakonodaji na način, da bi se formalno prijavila še dva ponudnika, in na koncu posel vendarle dobil Renault, potem to dejstvo v ničemer ne izpodbija bistvo objavljene informacije in kvečjemu le še dodatno utemeljuje sum, da tudi ta razpis ni bil že od začetka povsem transparenten.
Ne nazadnje, trditve Ministrstva za obrambo, da evropsko direktivo 2009/81/ES dobro poznajo, ker je Zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (v nadaljevanju: ZJNPOV), v pravni red Republike Slovenije "prenesel del Direktive 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009", pa kažejo tudi na skupen vir problemov vseh navedb Ministrstva za obrambo - namreč na dejstvo, da se je v slovenski pravni red prenesel le del evropskega predpisa in da je bil torej "pozabljen" ter "izbrisan" prav tisti del, ki bi lahko preprečil ali vsaj zmanjšal korupcijo v državi.
Določila iz omenjene evropske direktive, ki od držav zahtevajo, da se izogibajo sklepanju poslov s koruptivnimi podjetji so namreč v slovenskem zakonu žal precej omiljena. Zakon sicer izključuje oddajo naročila "pravnim osebam" (ali zakonitim zastopnikom), ki so bile obsojene zaradi nedovoljenega sprejemanja daril, jemanja ali dajanja podkupnin, sprejemanja daril za nezakonito posredovanje in podobno. Vendar je to precej ožje od določil direktive 2009/81/ES. Lahko bi se celo postavilo vprašanje, ali je direktiva sploh prenesena v pravi obliki in ali to morda ne bi bilo potrebno preveriti na sodišču v Luksemburgu? Evropska direktiva namreč iz razpisov izključuje tudi "obtožene" kaznivih dejanj korupcije in tistih, za katere naročnik izve za "pravnomočno sodno odločbo v zvezi s takimi dejanji". Po teh določilih bi bilo zato torej lažje iz javnih naročil izključiti podjetja, ki so bila vpletena in "v zvezi" s podobnimi dejanji, vendar zgolj preko posrednikov.
Ne glede na to pa Ministrstvo za obrambo v ničemer ni nasprotovalo bistvenim navedbam mojega članka, v katerem opozarjam na vpletenost podjetja Patria v korupcijo. Prav to pa bi moral biti oteževalni in izločitveni razlog za to podjetje ob naslednjem razpisu za nakup, ne pa da je Patria obravnavana enakopravno z vsemi ostalimi ponudniki, ki v Sloveniji (ali kje drugje) niso podkupovali državnih uradnikov. In prav zato bo najverjetneje res znova izbrana Patria. Mi pa se bomo na portalu+ iz istega razloga še bolj posvetili tako preteklemu delovanju oseb, povezanih s Patrio, kot tudi novim nakupom orožja v Sloveniji.