Komentar

Pasji rekviem za prihodnost

Mnogi smo prepričani, da obstaja skupen temelj, ki povezuje umetnost, humanistično znanost, naravoslovno znanost in filozofijo. Hibridna umetnina je idealna oblika za oglaševanje skupnega izhodišča. Zato sploh potrebujemo hibridno umetnost! Da nas opozarja na skupno izhodišče - živo!

08.07.2017 22:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   hibridna umetnost   rekviem   Maja Smrekar

Foto: majasmrekar.org (Borut Peterlin)

Svoj čas pohlevno poklanjamo tistim, ki nas disciplinirajo, nas nadzirajo in vodijo.

Splošno veljavni, metodološko preverjeni zakoni nam skupaj s kozmično univerzalnostjo omogočajo - znanost. Poleg naravnih zakonov znanost in tehnologijo artikulirajo umetno vzpostavljeni sistemi. Vsak logičen sistem je najprej načrt, takoj zatem red, ki nam omogoča mir. Je načrtno urejen skupek enot, načel in pravil. Toda če v logičnem sistemu ni medprostora za rešitve novih in novih problemov, ne moremo na noben način razumeti kozmično-univerzalnih abstraktov.

 

Razvojna umetnost je znanje, ki nam odpira medprostore za reševanje najnovejših problemov. Umetnost v sistemu razpira prostor svobode, če skupnost ne omogoča sistemskih medprostorov, jih mora ta poiskati izven sistemskih rešitev, v izvensistemskih prostorih. Svoboda je največkrat glasna oblika, nesvoboda pa še bolj. Sploh takrat, ko je sistem presežen, ko zanika kozmično univerzalnost. Seveda v tem primeru ne moremo več govoriti o logičnem sistemu, temveč o anomaliji. V takšnem patološko-sistemskem okolju vladata predvsem morilski molk in skrivnost. Množica skrivnosti, množica travm, ran, zadanih telesu umetnosti.

 

Osrednja beseda, ki me bo vodila skozi tekst komentarja, je nadzor. Posamične, krčevito izsekane čistine umetniškega dogodka Maje Smrekar so bile to sredo pred polnim avditorijem Odra pod zvezdami (LGL) natančno prepletene. Med njimi je najbolj izstopal nadzor. Nastopal je tisti, ki je nad nami, zgoraj in zre navzdol na nas. Tisti, ki preverja ali je na čistini med nami, v spodnjem totalu mir in ali vse poteka nadzorovano.

 

Daj jim večni mir! V komentarju bom pogledal nabor sistematiziranih motivov Maje Smrekar. Naj bo tako:

 

Sistem je sestav, celotnost sestavin, urejenih in povezanih v celoto. Točno tak sistem je bilo mogoče opazovati v tridesetminutni dogodkovnosti performansa, v času režima umetnine intermedijske umetnice Maje Smrekar. Rekviem je bila prva beseda, ki jo je zastopal performans. V besedi rekviem sta nameščena dva različna pomena, na eni strani je rekviem mir oziroma izraža željo po miru, na drugi strani pa je črno obredje, maša za preminulega. V performansu Maje Smrekar je rekviem doživljanje vnaprejšnje žalosti v sedanjem času za bodočo izgubo časa. Maja Smrekar že v naslovu dodeljuje času najvišjo stopnjo smisla in vrednosti. Tudi zato je njen dogodek kratek, ne krade nam časa z nedostojno dolgo predstavo o svetu.

 

Sredin dogodek lahko razumemo na eni strani kot razširjanje želje za planetarnim mirom, na drugi strani pa kot planetarno žalost, ki se je za mir pripravljena podrediti nadzoru. Svoj čas pohlevno poklanjamo tistim, ki nas disciplinirajo, nas nadzirajo in vodijo. Ravno disciplinatorji so tisti, ki nas vzgajajo, s tem pa omogočajo nadzor. Zaradi tega in zaradi novih in novih varnostnih sistemov svet postaja vedno bolj nečloveški. Zato je zavest o prisotnosti živali na tem svetu tako neusmiljeno pomembna. Živalsko je prisotno najprej v nas samih, istočano pa je pogled v žival za človeka tako nedoumljiva.

 

V dogodku gledamo psa, vodenje psa in učenja psa. Gledamo pasjo vrsto, ki je prebegnila k nam iz volčjega tropa. Gledamo psa prebežnika. Gledamo bližnji plan pasje obraznosti. Gledamo dva prijazna, vodljiva psa. Biološka realnost psov razčisti prostor za divjo misel Maje Smrekar. Prepričana je, da nam ravno biološka energija lahko kultivira zaraslo pokrajino. Tudi takrat, ko je veliko bolj radikalna, ko doji pse.

 

Ponovimo: ne obstaja dobra ali slaba umetnost, obstaja le umetniško delo, ki je blizu resnice ali zelo oddaljeno od nje. Umetnina z naslovom Rekviem za prihodnost se dotakne resnice v trikotniku antropomorfno, tehnomorfno in zoomorfno. Točno tako je zapisano v spremni besedi, ki opremlja umetnino in točno tako Maja Smrekar poveže svoje pomene v umetniški sistem! Premesila je tisto, česar se ne da premesiti, racionalno človeško z iracionalnsotjo živalskega in tehnološkega. Z mešanjem prvin je dobila štiridimenzionalno analitsko skulpturo. V naseljeni skulpturi smo gledali nadzor in posredno nasilje. Do prejšnje srede še nikoli nisem v scenskem prostoru gledal oblike, ki bi tako brutalno temno temo, kot je nadzor, videl materializirane na tako svetel in rahločuten način.

 

V scenskem prostoru sem gledal pregledno obrednost. Polno lepih, vodljivih psov in majhnih dronov ter elegantnih dreserk. V performansu sem gledal vse polno razsvetljenega in racionalnega ter vse polno enostavnega dokazovanja. Verjamem, da se zavedate, da nam ravno večpomenski jezik omejuje dostop do resnice. Zato hibridna umetnost teži k idealu enoznačnega. Premesi dvoje, troje, a vedno tisto, kar je enoznačno. Z apriornimi principi. Z gibom živali, z gibom psa. S premikom stroja, z vodenim premikom drona. V finalu performansa smo gledali drsenje drona z nadzorno kamero, ki je prenašal digitalno sliko v živo in jo projeciral na kubusne strukture, ki so istočasno opravljali funkcijo dresurnega pohištva.

 

Mnogi smo prepričani, da obstaja skupen temelj, ki povezuje umetnost, humanistično znanost, naravoslovno znanost in filozofijo. Hibridna umetnina je idealna oblika za oglaševanje skupnega izhodišča. Zato sploh potrebujemo hibridno umetnost! Da nas opozarja na skupno izhodišče - živo!

 

Iščemo razsvetlitev in razjasnitev.

 

Hibridna umetnost se pojavi z nastopom novotehnoloških orodij, z nastopom sodobne umetnosti, v kateri umetniki začnejo izvajati svoje operacije tudi v polju znanosti. V umetnine uvajajo najnovejše tehnologije in programe. Umetniki proizvajajo umetnine, zgrajene iz bioloških spoznanj, z orodji umetne inteligence, z robotiko in prostetiko, umetnine opremljajo s tehno vmesniki. Največkrat so umetnine kritika znanosti, sploh njene znanstvene srenje. Lahko pa je njihova pozicija obratna, umetniki skupaj z znanstveniki eksperimentirajo in raziskujejo na različne načine, na različnih področjih! Mešajo stvarnosti in širijo našo zavest. S postopki mešanja pridobivajo nove kvalitete. Logično razvijajo metode pretekle sistemske umetnosti XX. stoletja.

 

Vse to sproža Maja Smrekar v svoji umetnosti, tudi v dogodku Rekviem za prihodnost, v  hibridni umetnini prvega reda. Sistem je skupina povezanih naravnih ali družbenih enot, ki sestavljajo zaključeno celoto, ki jih moramo razdreti, ko ne opravljajo več dodeljene funkcije. Realnost ni sama po sebi umevna, temveč se ves čas, vsak hip znova in znova konstruira. V performansu smo gledali jezik infografije in geometrije. Gledali smo tri korpuse kubusov. Na njih sta se projecirali dve konstrukciji stvarnosti brez upa zmage. Vsak nelogični jezik je za znanost nejezik, ker se ne izraža v oblikah, ki ščitijo zakonitosti in natančne formulacije.

 

Sredin dogodek je zavestno in disciplinirano izbral oba jezika. Na eni strani jezik umetnosti, na drugi strani jezik tehnologije, ki ga je avtorica pred nami dosledno in racionalno razvijala. Dogodek je opremila logično. Uporabljala je postopke, ki so ji omogočili, da smo bili gledalci v nenehni poziciji sistemsko-estetsko-empiričnega gledanja.

 

Tako je performativno prežarčilo in preseglo svojo lastno živalskost.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
22
06.07.2020 00:30
Napovedovali so tesen izid, morda celo zmago opozicijskih socialistov, ki so šli na volitve s koalicijo Restart, pa se je na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko sem na odru in so vame uprte stotine oči, se šele zavem, da zares obstajam!
13
04.07.2020 21:59
Katarina Stegnar povezuje svojo osebno obliko z natančno nadzorovanim izjavljanjem. Tudi takrat, ko se v njej sproži ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.960
02/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.182
03/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.404
04/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.774
05/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.698
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.635
07/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.288
08/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.211
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.223
10/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 4.060