Komentar

Pasji rekviem za prihodnost

Mnogi smo prepričani, da obstaja skupen temelj, ki povezuje umetnost, humanistično znanost, naravoslovno znanost in filozofijo. Hibridna umetnina je idealna oblika za oglaševanje skupnega izhodišča. Zato sploh potrebujemo hibridno umetnost! Da nas opozarja na skupno izhodišče - živo!

08.07.2017 22:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   hibridna umetnost   rekviem   Maja Smrekar

Foto: majasmrekar.org (Borut Peterlin)

Svoj čas pohlevno poklanjamo tistim, ki nas disciplinirajo, nas nadzirajo in vodijo.

Splošno veljavni, metodološko preverjeni zakoni nam skupaj s kozmično univerzalnostjo omogočajo - znanost. Poleg naravnih zakonov znanost in tehnologijo artikulirajo umetno vzpostavljeni sistemi. Vsak logičen sistem je najprej načrt, takoj zatem red, ki nam omogoča mir. Je načrtno urejen skupek enot, načel in pravil. Toda če v logičnem sistemu ni medprostora za rešitve novih in novih problemov, ne moremo na noben način razumeti kozmično-univerzalnih abstraktov.

 

Razvojna umetnost je znanje, ki nam odpira medprostore za reševanje najnovejših problemov. Umetnost v sistemu razpira prostor svobode, če skupnost ne omogoča sistemskih medprostorov, jih mora ta poiskati izven sistemskih rešitev, v izvensistemskih prostorih. Svoboda je največkrat glasna oblika, nesvoboda pa še bolj. Sploh takrat, ko je sistem presežen, ko zanika kozmično univerzalnost. Seveda v tem primeru ne moremo več govoriti o logičnem sistemu, temveč o anomaliji. V takšnem patološko-sistemskem okolju vladata predvsem morilski molk in skrivnost. Množica skrivnosti, množica travm, ran, zadanih telesu umetnosti.

 

Osrednja beseda, ki me bo vodila skozi tekst komentarja, je nadzor. Posamične, krčevito izsekane čistine umetniškega dogodka Maje Smrekar so bile to sredo pred polnim avditorijem Odra pod zvezdami (LGL) natančno prepletene. Med njimi je najbolj izstopal nadzor. Nastopal je tisti, ki je nad nami, zgoraj in zre navzdol na nas. Tisti, ki preverja ali je na čistini med nami, v spodnjem totalu mir in ali vse poteka nadzorovano.

 

Daj jim večni mir! V komentarju bom pogledal nabor sistematiziranih motivov Maje Smrekar. Naj bo tako:

 

Sistem je sestav, celotnost sestavin, urejenih in povezanih v celoto. Točno tak sistem je bilo mogoče opazovati v tridesetminutni dogodkovnosti performansa, v času režima umetnine intermedijske umetnice Maje Smrekar. Rekviem je bila prva beseda, ki jo je zastopal performans. V besedi rekviem sta nameščena dva različna pomena, na eni strani je rekviem mir oziroma izraža željo po miru, na drugi strani pa je črno obredje, maša za preminulega. V performansu Maje Smrekar je rekviem doživljanje vnaprejšnje žalosti v sedanjem času za bodočo izgubo časa. Maja Smrekar že v naslovu dodeljuje času najvišjo stopnjo smisla in vrednosti. Tudi zato je njen dogodek kratek, ne krade nam časa z nedostojno dolgo predstavo o svetu.

 

Sredin dogodek lahko razumemo na eni strani kot razširjanje želje za planetarnim mirom, na drugi strani pa kot planetarno žalost, ki se je za mir pripravljena podrediti nadzoru. Svoj čas pohlevno poklanjamo tistim, ki nas disciplinirajo, nas nadzirajo in vodijo. Ravno disciplinatorji so tisti, ki nas vzgajajo, s tem pa omogočajo nadzor. Zaradi tega in zaradi novih in novih varnostnih sistemov svet postaja vedno bolj nečloveški. Zato je zavest o prisotnosti živali na tem svetu tako neusmiljeno pomembna. Živalsko je prisotno najprej v nas samih, istočano pa je pogled v žival za človeka tako nedoumljiva.

 

V dogodku gledamo psa, vodenje psa in učenja psa. Gledamo pasjo vrsto, ki je prebegnila k nam iz volčjega tropa. Gledamo psa prebežnika. Gledamo bližnji plan pasje obraznosti. Gledamo dva prijazna, vodljiva psa. Biološka realnost psov razčisti prostor za divjo misel Maje Smrekar. Prepričana je, da nam ravno biološka energija lahko kultivira zaraslo pokrajino. Tudi takrat, ko je veliko bolj radikalna, ko doji pse.

 

Ponovimo: ne obstaja dobra ali slaba umetnost, obstaja le umetniško delo, ki je blizu resnice ali zelo oddaljeno od nje. Umetnina z naslovom Rekviem za prihodnost se dotakne resnice v trikotniku antropomorfno, tehnomorfno in zoomorfno. Točno tako je zapisano v spremni besedi, ki opremlja umetnino in točno tako Maja Smrekar poveže svoje pomene v umetniški sistem! Premesila je tisto, česar se ne da premesiti, racionalno človeško z iracionalnsotjo živalskega in tehnološkega. Z mešanjem prvin je dobila štiridimenzionalno analitsko skulpturo. V naseljeni skulpturi smo gledali nadzor in posredno nasilje. Do prejšnje srede še nikoli nisem v scenskem prostoru gledal oblike, ki bi tako brutalno temno temo, kot je nadzor, videl materializirane na tako svetel in rahločuten način.

 

V scenskem prostoru sem gledal pregledno obrednost. Polno lepih, vodljivih psov in majhnih dronov ter elegantnih dreserk. V performansu sem gledal vse polno razsvetljenega in racionalnega ter vse polno enostavnega dokazovanja. Verjamem, da se zavedate, da nam ravno večpomenski jezik omejuje dostop do resnice. Zato hibridna umetnost teži k idealu enoznačnega. Premesi dvoje, troje, a vedno tisto, kar je enoznačno. Z apriornimi principi. Z gibom živali, z gibom psa. S premikom stroja, z vodenim premikom drona. V finalu performansa smo gledali drsenje drona z nadzorno kamero, ki je prenašal digitalno sliko v živo in jo projeciral na kubusne strukture, ki so istočasno opravljali funkcijo dresurnega pohištva.

 

Mnogi smo prepričani, da obstaja skupen temelj, ki povezuje umetnost, humanistično znanost, naravoslovno znanost in filozofijo. Hibridna umetnina je idealna oblika za oglaševanje skupnega izhodišča. Zato sploh potrebujemo hibridno umetnost! Da nas opozarja na skupno izhodišče - živo!

 

Iščemo razsvetlitev in razjasnitev.

 

Hibridna umetnost se pojavi z nastopom novotehnoloških orodij, z nastopom sodobne umetnosti, v kateri umetniki začnejo izvajati svoje operacije tudi v polju znanosti. V umetnine uvajajo najnovejše tehnologije in programe. Umetniki proizvajajo umetnine, zgrajene iz bioloških spoznanj, z orodji umetne inteligence, z robotiko in prostetiko, umetnine opremljajo s tehno vmesniki. Največkrat so umetnine kritika znanosti, sploh njene znanstvene srenje. Lahko pa je njihova pozicija obratna, umetniki skupaj z znanstveniki eksperimentirajo in raziskujejo na različne načine, na različnih področjih! Mešajo stvarnosti in širijo našo zavest. S postopki mešanja pridobivajo nove kvalitete. Logično razvijajo metode pretekle sistemske umetnosti XX. stoletja.

 

Vse to sproža Maja Smrekar v svoji umetnosti, tudi v dogodku Rekviem za prihodnost, v  hibridni umetnini prvega reda. Sistem je skupina povezanih naravnih ali družbenih enot, ki sestavljajo zaključeno celoto, ki jih moramo razdreti, ko ne opravljajo več dodeljene funkcije. Realnost ni sama po sebi umevna, temveč se ves čas, vsak hip znova in znova konstruira. V performansu smo gledali jezik infografije in geometrije. Gledali smo tri korpuse kubusov. Na njih sta se projecirali dve konstrukciji stvarnosti brez upa zmage. Vsak nelogični jezik je za znanost nejezik, ker se ne izraža v oblikah, ki ščitijo zakonitosti in natančne formulacije.

 

Sredin dogodek je zavestno in disciplinirano izbral oba jezika. Na eni strani jezik umetnosti, na drugi strani jezik tehnologije, ki ga je avtorica pred nami dosledno in racionalno razvijala. Dogodek je opremila logično. Uporabljala je postopke, ki so ji omogočili, da smo bili gledalci v nenehni poziciji sistemsko-estetsko-empiričnega gledanja.

 

Tako je performativno prežarčilo in preseglo svojo lastno živalskost.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
5
22.09.2019 10:00
Pozivati iz Ljubljane na krepitev odvračalne drže zveze Nato, je najmanj nehigienično. Koristi politične narave so kratkoročno ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stoletje, prvič: Umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje!
3
21.09.2019 22:06
Napovedujem dva zaporedna komentarja, izhajajoč iz časovnega vrtinčenja stotih let. Oba izhajata iz umetniških gest, ki so se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
11
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
8
17.09.2019 22:15
Raziskave javnega mnenja so v Sloveniji politični fenomen in podaljšek lobijev, je prepričan Tilen Majnardi, nekdanji novinar ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
9
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
16
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,270
02/
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,309
03/
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 1,596
04/
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
Tilen Majnardi
Ogledov: 1,654
05/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,676
06/
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,559
07/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,141
08/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,244
09/
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 633
10/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,413