Razkrivamo

Kot kaže bo general Petraeus, nekdanji direktor Cie, po vojaško ukrojil slovensko medijsko zakonodajo

United Group, na čelu katerega je srbski milijonar in blejski rezident Dragan Šolak, prevzema komercialni televiziji Pop TV in Kanal A. Pri tem je pomemben podatek, da gre za podjetje, ki je v lasti sklada KKR, ki ga vodi nekdanji direktor ameriške Centralne obveščevalne agencije (CIA), upokojeni general David Petraeus, znan tudi kot poveljnik koalicijskih sil v Iraku in Afganistanu. Dobro je vedeti tudi to, da je prav Petraeus v Srbiji dosegel spremembo medijske zakonodaje, ki omogoča, da je po novem operater kabelskega sistema lahko tudi izdajatelj televizijskega programa. Srbski SBB, ki je v lasti KKR, je denimo v Srbiji že ukinili domači neodvisni TV program B92, ker je bil - "moteč".

11.07.2017 00:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   kabelska televizija   KKR   United Group   Pro Plus   POP TV   Kanal A   David Petraeus   CIA   Srbija   Aleksandar Vučić   Brent Sadler   N1   Tone Peršak   Telemach

Fotomontaža portal+

Ameriški lobisti pri kulturnem ministru Tonetu Peršaku ne bodo imeli težkega dela, saj je naš kulturni minister že ob pripravi osnutka medijske strategije pristal na logiko, da v poslovanje največjih kabelskih operaterjev, dvigovanje cen in njihov monopol ne bo posegal.

Slovenski mediji so poročali, da bo podjetje United Grup kupilo družbo Pro Plus, ki lastniško obvladuje Kanal A in POP TV. V paketu bo prodana tudi hrvaška Nova TV. Gre, skratka, za kar velik posel. No, manj znano pa je, da je podjetje United Gorup v lasti newyorškega sklada (investicijske družbe) Kohlberg Kravis Roberts & Co., ki ga od maja 2013 vodi general David Petraeus (decembra 2014 je postal tudi partner te firme). KKR - kar je okrajšava te družbe - je nekdanjega generala ameriške vojske s štirimi zvezdicami, ki se je upokojil po 37 letih službovanja, angažirala zaradi njegovih vodstvenih sposobnosti, poznavanja razmer v svetu in referenc. Morda ni odveč omeniti neprijetno podrobnost, in sicer da je bil Petraeus, ki je v letih 2011 in 2012 vodil ameriško Centralno obveščevalno agencijo CIA (imenoval ga je Barack Obama), 23. aprila 2015 pogojno obsojen in kaznovan tudi s plačilom 100.000 evrov kazni. Razlog za to je bil odmeven škandal, ki je Petraeusa stal direktorskega položaja: general je imel namreč zunajzakonsko razmerje s Paulo Broadwell, ki je v tistem času pisala njegovo biografijo, on pa ji je po ugotovitvah Zveznega preiskovalnega urada (FBI) pri tem razkril več zaupnih podatkov (kar je Petraeus priznal in bil obsojen zaradi nevestnega ravnanja z zaupnimi informacijami.

 

Zdaj pa k bistvu današnjega razkritja: tako kot v slovenskem 61. členu Zakona o medijih (Nezdružljivost opravljanja telekomunikacijske ter radijske in televizijske dejavnosti), je tudi srbska medijska zakonodaja prepovedovala kabelskim operaterjem lastništvo televizijskih programov. Zato se je general Petraeus -  domnevamo, da je imel kot nekdanji direktor Cie dovolj informacij in znanja za kaj takšnega - aktivno vključil v intenzivni postopek lobiranja. Srbijo je celo dvakrat obiskal in se srečal s takratnim predsednikom srbske vlade Aleksandrom Vučićem. Direktor televizije N1 - gre za vedno bolj prepoznavno srbsko informativno televizijo, ki spada v partnersko mrežo ameriškega CNN-a, ustanovljena pa je bila leta 2014 kot neke vrste ameriški odgovor na Al Jazeero Balkan - je bivši novinar Brent Sadler, nekoč prepoznavni obraz CNN-a. N1 je sicer ravno tako v lasti sklada KKR, njen direktor Sadler pa je šel celo dlje od Petraeusa, saj je srbskim zakonodajalcem zelo neposredno zagrozil, da bo primer spravil pred Evropsko komisijo, če se srbski medijski zakon ne bo spremenil. Ker je Srbija v postopku pogajanj z Evropsko unijo kmalu podlegla pritiskom - za KKR je njihova srbska partnerica United Group v Bruslju v ta namen najela odvetniško pisarno Gide Loyrette Nouel, da je lobirala pri Evropski komisiji za spremembo medijske zakonodaje v Srbiji -, so zakonodajalci v Beogradu dejansko spremenili 109. člen srbskega medijskega zakona. Tako je po novem v Srbiji lahko kabelski operater (distributer) hkrati tudi lastnik televizijskega programa. Verjetno ni odveč dodati, da si je s tem ameriški sklad še bolj utrdil svoj položaj na srbskem medijskem trgu.

 

S kom bo general Petraeus nazdravil v Sloveniji?

 

 

In ker slovenski premier Miro Cerar ni ravno znan po svoji odločnosti, še manj pa sposobnosti kljubovati tujim lobistom (dober primer je že avstrjska Magna), je verjetnost, da bo imel KKR pri nakupu Pro Plus prosto pot, izredno velika. Ravno tako ni pretirane skrbi, da nekdanji direktor Cie ni že dosegel spremembe slovenske zakonodaje v svojo korist na podoben način, kot se je zgodilo v Srbiji. Kajti po naših informacijah se je David H. Petraeus s Cerarjem že srečal. V lobistični uspeh nekdanjega direktorja notorične ameriške obveščevalne agencije ne dvomimo tudi zato, ker je v preteklosti že peščica amaterskih slovenskih glasbenih lobistov z nekaj obiski dosegla, da je vladajoča stranka SMC uzakonila najbolj zapleten sistem glasbenih kvot na svetu - vse to z namenom zagotoviti mesečne rente nekaj glasbenikom.

 

 

Bo po zaslugi Toneta Peršaka kabelska naročnina 100 evrov?

 

Ameriški lobisti tudi pri kulturnem ministru Tonetu Peršaku ne bodo imeli težkega dela, saj je naš kulturni minister že ob pripravi osnutka medijske strategije pristal na logiko, da v poslovanje največjih kabelskih operaterjev, dvigovanje cen in njihov monopol ne bo posegal. Na srečanju s predstavniki medijev sta denimo tako minister Peršak kot njegova ekipa dala vedeti, da bodo ščitili zgolj in samo javno RTV. Jasno so povedali, da jih usoda ostalih slovenskih televizijskih programov ne zanima preveč. Čeprav je v 4. členu Zakona o medijih nedvoumno zapisano, da je javni interes republike Slovenije tudi "zagotavljanje pluralnosti in raznolikosti medijev", Peršak in njegova ekipa trdijo, da so dolžni ščititi samo RTV Slovenija - tako kot je bilo v tistih časih, ko smo imeli na voljo samo dva programa, in sicer Ljubljana 1 in Ljubljana 2. Za Peršaka je torej povsem isto, če imajo gledalci v Sloveniji na voljo enega ali deset tv programov. In ravno tako mu je vseeno, če bo bodo morala gospodinjstva na koncu plačevati 100 evrov na mesec za spremljanje programov. Zaradi zgrešene politike ministra Peršaka in njegovih predhodnikov lahko slovenski gledalci brezplačno s svojo anteno spremljamo vedno manj televizijskih programov. Cilj kabelskih operaterjev je namreč ta, da bi bila ponudba preko multipleksa oziroma "antene" tako slaba, da bi bili vsi naročniki prisiljeni naročiti razmeroma drago kabelsko TV, če želijo spremljati kaj več kot (tri) programe RTV. Zato so kabelski operaterji tako programom POP TV, Kanala A in Planeta TV pogojevali plačilo "kabelske naročnine" s tem, da ugasnejo oddajanje preko multipleksa.

 

Samo z izklopom POP TV in A Kanala iz multipleksa naj bi kabelski operaterji pridobili več kot 50.000 dodatnih naročnikov. S tem pa se je povečala tako naročnina na kabelsko TV kot stroški poslovanja javne RTV, saj POP TV ne nosi več sorazmernega dela stroškov oddajniškega omrežja. Z eno potezo se je torej zgodilo dvoje: poslovanje RTV se je podražilo in podražile so se naročnine na kabelsko TV. Pri tem naj še dodamo, da so cilji, ki jih želijo doseči kabelski operaterji, sicer povsem legitimni: doseči čim večji dobiček. Na strani države pa je, da poskrbi, da se ti dobički ne dosegajo v škodo javnega interesa.

 

 

35 milijonov plusa in izklop "nezaželenih programov"

 

Če se bodo napovedi uresničile in bomo naročniki za programe Pro Plus (POP TV, A Kanal, Brio, Kino in Oto) plačevali 5 evrov mesečno, pomeni to ob 590.000 kabelskih priključkih dodatnih 35 milijonov evrov letno za Pro Plus. Če k temu prištejemo še prihodke iz oglaševanja in prihodke družbe Telemach, ki je prav tako v lasti Šolakovega United Group, potem dejansko dobimo najmočnejšo medijsko skupino v Sloveniji, ki bo ustvarila več prihodkov kot vsi ostali mediji skupaj. Mnogi se zato že zdaj bojijo, da bi lahko ta skupina zlorabila svoj prevladujoč položaj. V Srbiji je namreč družba SBB, ki je v lasti iste skupine, izklopila svojim naročnikom dostop do televizije B92 (gre za 24-urni srbski informativni program, ki je igral ključno vlogo v postopku demokratizacije srbske države). B92 namreč ni bil po godu SBB, ki ima svoj program N1, ta pa je pričel dodajati takoj, ko se je spremenila srbska medijska zakonodaja. To je tudi eden od razlogov, zakaj se mnogi bojijo, da se lahko zgodba o izklapljanju domačih programov v primeru nakupa družbe Pro Plus ponovi tudi v Sloveniji.

 

Podjetje United, ki je v lasti ameriškega sklada KKR, ima v Sloveniji v lasti družbo Telemach, ki je trenutno z 68% tržnim deležem kabelske TV največji slovenski kabelski operater. Ameriški sklad KKR je bil ustanovljen leta 1976. Danes upravlja z skoraj 130 milijardami kapitala. Podjetja, kjer je lastniško udeležen, skupaj ustvarijo skoraj 200 milijard dolarjev prihodkov. Številki so za slovenske razmere seveda impresivni.

 

Pomembno je torej, kot je dejal za časnik Večer profesor dr. Marko Milosavljevič, da so posledice tega prevzema lahko tako kompleksne, kot so raznolika področja, iz katerih obe družbi izhajata. Gre namreč za področja kabelske televizije, telekomunikacij, interneta, televizijskih storitev, umeščanja vsebin znotraj različnih paketov ... kar ima nadalje neposredne posledice za uporabnike storitev, za druge televizije, oglaševalce, oglaševalske zakupnike, potrošnike, cenovno politiko, odkup športnih in ostalih pravic ... Ne gre namreč pozabiti, da je skupina United Group lastniško posredno povezana tudi s programi Sport klub

 

Bo minister Tone Peršak, ki ne loči splošno-informativnega dnevnega časopisa od revije, sploh znal ukrepati oziroma se odločiti? Bojimo se, da ne.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
19
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
22
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
3
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.740
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.686
03/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.735
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.421
05/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.374
06/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.218
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.278
08/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.189
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.153
10/
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.083