Komentar

Paradoks otroških olajšav: več kot zaslužite, večja je finančna podpora države

Ali veste, da imamo v državi tudi socialne pomoči, kjer velja obratna logika: višje ko imaš dohodke ali premoženje, večja je državna podpora. Verjamem, da se vam to zdi nelogično, a točno takšna je veljavna zakonodaja, takšna so izplačila, a nihče na to ni pozoren. Ko so sprejemali takšno zakonodajo, najbrž tega poslancem ni nihče ustrezno predstavil. Bojim se celo, da se mogoče tega ne zavedajo niti na Ministrstvu za finance. Dvomim namreč, da bi kdo zavestno predlagal rešitev, s katero bi nagrajeval premožnejše, še težje bi jo zagovarjal v parlamentu in javnosti. Pri tem ne gre za neke obrobne zneske, temveč za podporo, katere učinki se merijo v nekaj sto milijonih evrov. O kakšni podpori torej govorimo?

13.07.2017 20:56
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   otroški dodatki   podpora   obdavčitev   dohodnina   otroci   progresivna lestvica

Res smo lahko proti podporam premožnejšim, a bolje da to razrešujemo z bolj progresivno obdavčitvijo, otrokom pa omogočimo enak status. Ali ni bolj pošteno in smiselno, da imajo vsi otroci brezplačen obrok in enotnih 100 evrov podpore, bogatejši pa v ta namen raje plačujejo kak odstotek višjo dohodnino?

Kot vemo, dobivajo starši za svoje otroke različna nadomestila. Najbolj znan je otroški dodatek, pri plači nam obračunavajo olajšavo za otroke, potem pa imamo še subvencije za vrtce ter prehrano in prevoz v šolo. Do večine teh ugodnosti so upravičene predvsem družine z nižjimi dohodki. Če starša prejemata le minimalno plačo, potem dobivata za vsakega otroka okoli 100 evrov mesečnega otroškega dodatka. Seveda pa se ta znesek z rastjo prejemkov postopno znižuje in ko starša dosežeta približno povprečno plačo, otroških dodatkov ni več. Tudi sicer se otroški dodatki prejemajo samo do otrokove starosti 18 let.

 

Kriterij so torej prejemki, pri čemer strokovne službe preverjajo, da nimate slučajno prevelike hiše ali avtomobila, kaj šele kakšno drugo premoženje ali dohodke. Tudi če vam teta iz Amerike podari 10 tisoč evrov, lahko to hitro vpliva na upravičenost do otroških dodatkov. Zato babico vedno zaprosite, da vam morebitno darilo da kar na roke, nakazilo na vaš ali otrokov tekoči račun je že sporno.

 

Precej drugačna zgodba pa je z olajšavami pri obračunu plač za otroke. Ti prejemki so precej bolj skriti, ker jih pač ne dobivamo v obliki nekega dodatnega nakazila, temveč samo kot nekaj višjo plačo. Ob koncu leta svojemu delodajalcu vsi sporočajo, koliko otrok uveljavljajo, le redko kdo pa ve, kako to vpliva na njegovo plačo. Dobi sicer nekaj višjo plačo, a ne ve, koliko bi dobil, če te olajšave ne bi bilo in zato je ta prejemek kar nekako skrit. Ima pa to državno nadomestilo še drugo pomembno značilnost - da namreč narašča z višino plače. Poglejmo.

 

Pri obračunu plač nam odtegnejo vse prispevke, obračunajo olajšave ter izračunajo tako imenovano osnovo za dohodnino. Ta se zniža tudi za olajšave za otroke, kolikor jih je pač kdo od staršev prijavil. Vendar je problem v tem, da ima nekdo z minimalno plačo že toliko rednih olajšav, da dohodninske osnove sploh nima in že brez prijavljenih otrok ne plača nobene dohodnine. In čeprav mu zakonodajalec za prvega otroka nudi dodatno znižanje osnove za 220 evrov, za drugega še dodatnih 368 evrov in tako naprej, mu to nič ne koristi. Tudi brez otrok bo dobil maksimalno 600 evrov neto mesečne plače in plača ne bo nič večja, pa naj uveljavlja dva, tri ali pet otrok.

 

Pri plači tisoč evrov bruto brez otrok prejemnik plača le 70 evrov dohodnine in zaradi olajšav na otroke se mu plača lahko poveča največ za teh 70 evrov.

 

Kaj pa nekdo, ki prejema 5.000 evrov neto plače? On seveda danes plača skoraj tri tisoč evrov dohodnine. In če uveljavlja dohodnino za enega otroka, bo njegov prejemek višji za 100 evrov, ob štirih otrocih celo za 850 evrov. Posameznik s takšnimi dohodki pač plačuje na mejne prejemke kar 50 % dohodnine in v primeru uveljavljanja olajšave za otroke mu tega na višino olajšave ni treba in neto plača je ustrezno višja. Višjo ko imaš plačo, bolj se ti ta poveča ob uveljavljanju olajšav za otroke.

 

Imamo torej situacijo, da osebe z najnižjimi prejemki prejemajo okoli 100 evrov za otroka, vse samo v obliki otroškega dodatka. Tisti z najvišjimi pa dobijo prav tako 100 evrov, le da v obliki višje neto plače kot če olajšave ne bi uveljavljali. Vsi starši vmes pa dobijo prav tako okoli 100 evrov na otroka, le da slabše plačani nekaj več iz naslova otroškega dodatka in manj iz olajšav, z rastjo plač pa se povečujejo viri iz olajšav in se zmanjšuje otroški dodatek.

 

Struktura teh prihodkov je lepo prikazana na spodnji sliki. Upoštevali smo povprečno slovensko družino, starša in dva mladoletna otroka ter pogledali višino skupne državne podpore (otroški dodatek in učinki olajšav) za ta dva otroka. Predpostavili smo, da oba starša dobivata enak neto prejemek (različne kombinacije plač ne dajo bistveno drugačnih rezultatov, le učinki olajšave so nekaj višji). Na spodnjem grafikonu so tako z zelenim poljem prikazani naraščajoči učinki olajšav glede na višino ene neto plače, z rumenim pa dodatno prejet otroški dodatek. Tega glede na veljavno zakonodajo dobivajo 4-članske družine, dokler njihovi dohodki ne presežejo dveh povprečnih plač (sicer le do 18. leta starosti otrok, medtem ko olajšave ves čas vzdrževanja otrok). Na grafikonu je dodan tudi podatek, kolikšen del zaposlenih (kumulativno) prejema posamezno višino neto plače. Skupaj je npr. blizu 70 % vseh zaposlenih upravičenih vsaj do nekoliko otroškega dodatka in ti zaposleni prejemajo manj kot znaša povprečna plača (1.030 evrov neto mesečno).

 

 

Dobili smo torej zanimive rezultate in sicer, da v Sloveniji večina otrok dobiva približno 100 evrov mesečno, v premožnejših družinah v celoti preko olajšav, pri ostalih pa kombinirano. V nekaj slabšem položaju so edino družine s prejemki nekoliko nad povprečno plačo (gre za kako šestino zaposlenih), ki niso več upravičeni do otroških dodatkov, učinek olajšav pa je še nizek.

 

Rezultati so verjetno za večino presenetljivi, vsekakor ne v skladu s pričakovanji – a takšne imamo že kar nekaj let, pa nihče ne protestira (višja plača zaradi olajšav se pač nikjer ne vidi in verjetno le malokdo ve, koliko točno dobi zaradi otroka več).

 

Možnosti imamo dve:

 

  • tudi olajšavo bi lahko preko drugačnega načina obračuna dohodnine opredelili tako, da bi bila obratno-sorazmerna z višino prejemkov (kot velja za ostale podpore) in torej spremenili obstoječi način preko ustreznih sprememb zakonodaje,

 

  • lahko pa sprejmemo tudi stališče, da je takšna distribucija podpor ustrezna, da torej vsak otrok, ne glede na višino prejemkov staršev, dobi 100 evrov mesečno – v tem primeru pa bi bilo potem smiselno ukiniti obstoječi način ugotavljanja upravičenosti za otroške dodatke in odpraviti olajšave, torej vso birokracijo in preprosto vsakemu otroku mesečno nakazati 100 evrov državne podpore.

 

 

Slednji predlog bi bil verjetno predmet kritik, da s tem podpiramo tudi otroke premožnejših družin, ki državne podpore res ne potrebujejo. To sicer drži – a sprašujem se, zakaj imamo potem takšno prakso uzakonjeno že deset let in več? Se res ne vidi in ne da izračunati? Ta zadnji predlog pa ima poleg poenostavitve dosedanjega načina še eno logiko. Res smo lahko proti podporam premožnejšim, a bolje da to razrešujemo z bolj progresivno obdavčitvijo, otrokom pa omogočimo enak status. Ali ni bolj pošteno in smiselno, da imajo vsi otroci brezplačen obrok in enotnih 100 evrov podpore (da jih ne ločujemo med bogate in revne), bogatejši pa v ta namen raje plačujejo kak odstotek višjo dohodnino?

 

Vsekakor imamo s predvidenimi spremembami davčne zakonodaje ponovno možnost da sledimo predlaganim rešitvam, a verjetno bo ostalo tako, kot je. Zlonamerneži bodo trdili, da zato, ker tisti, ki odločajo, želijo zadržati olajšave. A bojim se, da je razlog bolj v tem, da večina te problematike sploh ne pozna.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
6
15.06.2021 06:15
Pred kratkim sem bila na kofetku z zelo prijetno osebo. Zapriseženo levičarko, a prisrčno in prijazno. Poglavje, da ljudi ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
6
14.06.2021 08:00
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
8
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
12
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
12
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali smo res imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole med državami članicami EU in zakaj smo jih imeli zaprte?
11
31.05.2021 04:00
Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer ... Več.
Piše: Milan Krek
Neozdravljiva bolest nesmrtnih očetov naroda
15
30.05.2021 11:05
Janševa politika ne ponuja ničesar, kar bi dosegalo osnovno raven sodobne, socialne, razvojno učinkovite in kulturno razvite ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Hommage Tonetu Stojku: Naša jeza je brezmejna
9
30.05.2021 05:10
Slovenski narod se je konec koncev porodil iz protesta, ki se mu reče protestantizem, protesti so nam položeni v zibelko. Svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija d.o.o., Janševa družba z omejeno odgovornostjo
18
29.05.2021 05:00
Oblast oglašuje cepljenje in glede na moč nasprotnikov cepljenja je takšna aktivnost smotrna. Ne moremo pa mimo dejstva, kako se ... Več.
Piše: Ana Jud
30-letnica Slovenije: Narod, ki ne ve, kaj hoče, se vrti v večnem krogu
15
28.05.2021 06:17
Po neuspeli ustavni obtožbi predsednika vlade je jasno predvsem dvoje: da je levi del opozicije nesposoben prevzeti oblast brez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekateri simptomi koronavirusa spominjajo na izgubo spomina in "možgansko meglo" v postkomunističnih deželah
6
27.05.2021 06:32
Ko sem bral o različnih simptomih novega koronavirusa, denimo o težavah s spominom in koncentracijo, me je prešinila njihova ... Več.
Piše: Keith Miles
Ali bomo v Sloveniji sploh našli pot sodelovanja in argumentacije, kajti zdi se, da se znamo samo še zmerjati in žaliti?
17
25.05.2021 05:00
Zametki sodelovanja in konstruktivne argumentacije so se doslej v Sloveniji že večkrat pojavili kot komentarji na različne, ne ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.594
02/
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
Matija Ogrin
Ogledov: 1.892
03/
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.207
04/
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
Shane Quinn
Ogledov: 1.295
05/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 818
06/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 565
07/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 735
08/
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
Ivan Simič
Ogledov: 2.511
09/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 701
10/
Današnja množična družba je družba kiča ...
Dragan Živadinov
Ogledov: 581