Komentar

Paradoks otroških olajšav: več kot zaslužite, večja je finančna podpora države

Ali veste, da imamo v državi tudi socialne pomoči, kjer velja obratna logika: višje ko imaš dohodke ali premoženje, večja je državna podpora. Verjamem, da se vam to zdi nelogično, a točno takšna je veljavna zakonodaja, takšna so izplačila, a nihče na to ni pozoren. Ko so sprejemali takšno zakonodajo, najbrž tega poslancem ni nihče ustrezno predstavil. Bojim se celo, da se mogoče tega ne zavedajo niti na Ministrstvu za finance. Dvomim namreč, da bi kdo zavestno predlagal rešitev, s katero bi nagrajeval premožnejše, še težje bi jo zagovarjal v parlamentu in javnosti. Pri tem ne gre za neke obrobne zneske, temveč za podporo, katere učinki se merijo v nekaj sto milijonih evrov. O kakšni podpori torej govorimo?

13.07.2017 20:56
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   otroški dodatki   podpora   obdavčitev   dohodnina   otroci   progresivna lestvica

Res smo lahko proti podporam premožnejšim, a bolje da to razrešujemo z bolj progresivno obdavčitvijo, otrokom pa omogočimo enak status. Ali ni bolj pošteno in smiselno, da imajo vsi otroci brezplačen obrok in enotnih 100 evrov podpore, bogatejši pa v ta namen raje plačujejo kak odstotek višjo dohodnino?

Kot vemo, dobivajo starši za svoje otroke različna nadomestila. Najbolj znan je otroški dodatek, pri plači nam obračunavajo olajšavo za otroke, potem pa imamo še subvencije za vrtce ter prehrano in prevoz v šolo. Do večine teh ugodnosti so upravičene predvsem družine z nižjimi dohodki. Če starša prejemata le minimalno plačo, potem dobivata za vsakega otroka okoli 100 evrov mesečnega otroškega dodatka. Seveda pa se ta znesek z rastjo prejemkov postopno znižuje in ko starša dosežeta približno povprečno plačo, otroških dodatkov ni več. Tudi sicer se otroški dodatki prejemajo samo do otrokove starosti 18 let.

 

Kriterij so torej prejemki, pri čemer strokovne službe preverjajo, da nimate slučajno prevelike hiše ali avtomobila, kaj šele kakšno drugo premoženje ali dohodke. Tudi če vam teta iz Amerike podari 10 tisoč evrov, lahko to hitro vpliva na upravičenost do otroških dodatkov. Zato babico vedno zaprosite, da vam morebitno darilo da kar na roke, nakazilo na vaš ali otrokov tekoči račun je že sporno.

 

Precej drugačna zgodba pa je z olajšavami pri obračunu plač za otroke. Ti prejemki so precej bolj skriti, ker jih pač ne dobivamo v obliki nekega dodatnega nakazila, temveč samo kot nekaj višjo plačo. Ob koncu leta svojemu delodajalcu vsi sporočajo, koliko otrok uveljavljajo, le redko kdo pa ve, kako to vpliva na njegovo plačo. Dobi sicer nekaj višjo plačo, a ne ve, koliko bi dobil, če te olajšave ne bi bilo in zato je ta prejemek kar nekako skrit. Ima pa to državno nadomestilo še drugo pomembno značilnost - da namreč narašča z višino plače. Poglejmo.

 

Pri obračunu plač nam odtegnejo vse prispevke, obračunajo olajšave ter izračunajo tako imenovano osnovo za dohodnino. Ta se zniža tudi za olajšave za otroke, kolikor jih je pač kdo od staršev prijavil. Vendar je problem v tem, da ima nekdo z minimalno plačo že toliko rednih olajšav, da dohodninske osnove sploh nima in že brez prijavljenih otrok ne plača nobene dohodnine. In čeprav mu zakonodajalec za prvega otroka nudi dodatno znižanje osnove za 220 evrov, za drugega še dodatnih 368 evrov in tako naprej, mu to nič ne koristi. Tudi brez otrok bo dobil maksimalno 600 evrov neto mesečne plače in plača ne bo nič večja, pa naj uveljavlja dva, tri ali pet otrok.

 

Pri plači tisoč evrov bruto brez otrok prejemnik plača le 70 evrov dohodnine in zaradi olajšav na otroke se mu plača lahko poveča največ za teh 70 evrov.

 

Kaj pa nekdo, ki prejema 5.000 evrov neto plače? On seveda danes plača skoraj tri tisoč evrov dohodnine. In če uveljavlja dohodnino za enega otroka, bo njegov prejemek višji za 100 evrov, ob štirih otrocih celo za 850 evrov. Posameznik s takšnimi dohodki pač plačuje na mejne prejemke kar 50 % dohodnine in v primeru uveljavljanja olajšave za otroke mu tega na višino olajšave ni treba in neto plača je ustrezno višja. Višjo ko imaš plačo, bolj se ti ta poveča ob uveljavljanju olajšav za otroke.

 

Imamo torej situacijo, da osebe z najnižjimi prejemki prejemajo okoli 100 evrov za otroka, vse samo v obliki otroškega dodatka. Tisti z najvišjimi pa dobijo prav tako 100 evrov, le da v obliki višje neto plače kot če olajšave ne bi uveljavljali. Vsi starši vmes pa dobijo prav tako okoli 100 evrov na otroka, le da slabše plačani nekaj več iz naslova otroškega dodatka in manj iz olajšav, z rastjo plač pa se povečujejo viri iz olajšav in se zmanjšuje otroški dodatek.

 

Struktura teh prihodkov je lepo prikazana na spodnji sliki. Upoštevali smo povprečno slovensko družino, starša in dva mladoletna otroka ter pogledali višino skupne državne podpore (otroški dodatek in učinki olajšav) za ta dva otroka. Predpostavili smo, da oba starša dobivata enak neto prejemek (različne kombinacije plač ne dajo bistveno drugačnih rezultatov, le učinki olajšave so nekaj višji). Na spodnjem grafikonu so tako z zelenim poljem prikazani naraščajoči učinki olajšav glede na višino ene neto plače, z rumenim pa dodatno prejet otroški dodatek. Tega glede na veljavno zakonodajo dobivajo 4-članske družine, dokler njihovi dohodki ne presežejo dveh povprečnih plač (sicer le do 18. leta starosti otrok, medtem ko olajšave ves čas vzdrževanja otrok). Na grafikonu je dodan tudi podatek, kolikšen del zaposlenih (kumulativno) prejema posamezno višino neto plače. Skupaj je npr. blizu 70 % vseh zaposlenih upravičenih vsaj do nekoliko otroškega dodatka in ti zaposleni prejemajo manj kot znaša povprečna plača (1.030 evrov neto mesečno).

 

 

Dobili smo torej zanimive rezultate in sicer, da v Sloveniji večina otrok dobiva približno 100 evrov mesečno, v premožnejših družinah v celoti preko olajšav, pri ostalih pa kombinirano. V nekaj slabšem položaju so edino družine s prejemki nekoliko nad povprečno plačo (gre za kako šestino zaposlenih), ki niso več upravičeni do otroških dodatkov, učinek olajšav pa je še nizek.

 

Rezultati so verjetno za večino presenetljivi, vsekakor ne v skladu s pričakovanji – a takšne imamo že kar nekaj let, pa nihče ne protestira (višja plača zaradi olajšav se pač nikjer ne vidi in verjetno le malokdo ve, koliko točno dobi zaradi otroka več).

 

Možnosti imamo dve:

 

  • tudi olajšavo bi lahko preko drugačnega načina obračuna dohodnine opredelili tako, da bi bila obratno-sorazmerna z višino prejemkov (kot velja za ostale podpore) in torej spremenili obstoječi način preko ustreznih sprememb zakonodaje,

 

  • lahko pa sprejmemo tudi stališče, da je takšna distribucija podpor ustrezna, da torej vsak otrok, ne glede na višino prejemkov staršev, dobi 100 evrov mesečno – v tem primeru pa bi bilo potem smiselno ukiniti obstoječi način ugotavljanja upravičenosti za otroške dodatke in odpraviti olajšave, torej vso birokracijo in preprosto vsakemu otroku mesečno nakazati 100 evrov državne podpore.

 

 

Slednji predlog bi bil verjetno predmet kritik, da s tem podpiramo tudi otroke premožnejših družin, ki državne podpore res ne potrebujejo. To sicer drži – a sprašujem se, zakaj imamo potem takšno prakso uzakonjeno že deset let in več? Se res ne vidi in ne da izračunati? Ta zadnji predlog pa ima poleg poenostavitve dosedanjega načina še eno logiko. Res smo lahko proti podporam premožnejšim, a bolje da to razrešujemo z bolj progresivno obdavčitvijo, otrokom pa omogočimo enak status. Ali ni bolj pošteno in smiselno, da imajo vsi otroci brezplačen obrok in enotnih 100 evrov podpore (da jih ne ločujemo med bogate in revne), bogatejši pa v ta namen raje plačujejo kak odstotek višjo dohodnino?

 

Vsekakor imamo s predvidenimi spremembami davčne zakonodaje ponovno možnost da sledimo predlaganim rešitvam, a verjetno bo ostalo tako, kot je. Zlonamerneži bodo trdili, da zato, ker tisti, ki odločajo, želijo zadržati olajšave. A bojim se, da je razlog bolj v tem, da večina te problematike sploh ne pozna.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
7
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,369
02/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,253
03/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,655
04/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,923
05/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,599
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,349
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,071
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,205
09/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 921
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 827