Komentar

Paradoks otroških olajšav: več kot zaslužite, večja je finančna podpora države

Ali veste, da imamo v državi tudi socialne pomoči, kjer velja obratna logika: višje ko imaš dohodke ali premoženje, večja je državna podpora. Verjamem, da se vam to zdi nelogično, a točno takšna je veljavna zakonodaja, takšna so izplačila, a nihče na to ni pozoren. Ko so sprejemali takšno zakonodajo, najbrž tega poslancem ni nihče ustrezno predstavil. Bojim se celo, da se mogoče tega ne zavedajo niti na Ministrstvu za finance. Dvomim namreč, da bi kdo zavestno predlagal rešitev, s katero bi nagrajeval premožnejše, še težje bi jo zagovarjal v parlamentu in javnosti. Pri tem ne gre za neke obrobne zneske, temveč za podporo, katere učinki se merijo v nekaj sto milijonih evrov. O kakšni podpori torej govorimo?

13.07.2017 20:56
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   otroški dodatki   podpora   obdavčitev   dohodnina   otroci   progresivna lestvica

Res smo lahko proti podporam premožnejšim, a bolje da to razrešujemo z bolj progresivno obdavčitvijo, otrokom pa omogočimo enak status. Ali ni bolj pošteno in smiselno, da imajo vsi otroci brezplačen obrok in enotnih 100 evrov podpore, bogatejši pa v ta namen raje plačujejo kak odstotek višjo dohodnino?

Kot vemo, dobivajo starši za svoje otroke različna nadomestila. Najbolj znan je otroški dodatek, pri plači nam obračunavajo olajšavo za otroke, potem pa imamo še subvencije za vrtce ter prehrano in prevoz v šolo. Do večine teh ugodnosti so upravičene predvsem družine z nižjimi dohodki. Če starša prejemata le minimalno plačo, potem dobivata za vsakega otroka okoli 100 evrov mesečnega otroškega dodatka. Seveda pa se ta znesek z rastjo prejemkov postopno znižuje in ko starša dosežeta približno povprečno plačo, otroških dodatkov ni več. Tudi sicer se otroški dodatki prejemajo samo do otrokove starosti 18 let.

 

Kriterij so torej prejemki, pri čemer strokovne službe preverjajo, da nimate slučajno prevelike hiše ali avtomobila, kaj šele kakšno drugo premoženje ali dohodke. Tudi če vam teta iz Amerike podari 10 tisoč evrov, lahko to hitro vpliva na upravičenost do otroških dodatkov. Zato babico vedno zaprosite, da vam morebitno darilo da kar na roke, nakazilo na vaš ali otrokov tekoči račun je že sporno.

 

Precej drugačna zgodba pa je z olajšavami pri obračunu plač za otroke. Ti prejemki so precej bolj skriti, ker jih pač ne dobivamo v obliki nekega dodatnega nakazila, temveč samo kot nekaj višjo plačo. Ob koncu leta svojemu delodajalcu vsi sporočajo, koliko otrok uveljavljajo, le redko kdo pa ve, kako to vpliva na njegovo plačo. Dobi sicer nekaj višjo plačo, a ne ve, koliko bi dobil, če te olajšave ne bi bilo in zato je ta prejemek kar nekako skrit. Ima pa to državno nadomestilo še drugo pomembno značilnost - da namreč narašča z višino plače. Poglejmo.

 

Pri obračunu plač nam odtegnejo vse prispevke, obračunajo olajšave ter izračunajo tako imenovano osnovo za dohodnino. Ta se zniža tudi za olajšave za otroke, kolikor jih je pač kdo od staršev prijavil. Vendar je problem v tem, da ima nekdo z minimalno plačo že toliko rednih olajšav, da dohodninske osnove sploh nima in že brez prijavljenih otrok ne plača nobene dohodnine. In čeprav mu zakonodajalec za prvega otroka nudi dodatno znižanje osnove za 220 evrov, za drugega še dodatnih 368 evrov in tako naprej, mu to nič ne koristi. Tudi brez otrok bo dobil maksimalno 600 evrov neto mesečne plače in plača ne bo nič večja, pa naj uveljavlja dva, tri ali pet otrok.

 

Pri plači tisoč evrov bruto brez otrok prejemnik plača le 70 evrov dohodnine in zaradi olajšav na otroke se mu plača lahko poveča največ za teh 70 evrov.

 

Kaj pa nekdo, ki prejema 5.000 evrov neto plače? On seveda danes plača skoraj tri tisoč evrov dohodnine. In če uveljavlja dohodnino za enega otroka, bo njegov prejemek višji za 100 evrov, ob štirih otrocih celo za 850 evrov. Posameznik s takšnimi dohodki pač plačuje na mejne prejemke kar 50 % dohodnine in v primeru uveljavljanja olajšave za otroke mu tega na višino olajšave ni treba in neto plača je ustrezno višja. Višjo ko imaš plačo, bolj se ti ta poveča ob uveljavljanju olajšav za otroke.

 

Imamo torej situacijo, da osebe z najnižjimi prejemki prejemajo okoli 100 evrov za otroka, vse samo v obliki otroškega dodatka. Tisti z najvišjimi pa dobijo prav tako 100 evrov, le da v obliki višje neto plače kot če olajšave ne bi uveljavljali. Vsi starši vmes pa dobijo prav tako okoli 100 evrov na otroka, le da slabše plačani nekaj več iz naslova otroškega dodatka in manj iz olajšav, z rastjo plač pa se povečujejo viri iz olajšav in se zmanjšuje otroški dodatek.

 

Struktura teh prihodkov je lepo prikazana na spodnji sliki. Upoštevali smo povprečno slovensko družino, starša in dva mladoletna otroka ter pogledali višino skupne državne podpore (otroški dodatek in učinki olajšav) za ta dva otroka. Predpostavili smo, da oba starša dobivata enak neto prejemek (različne kombinacije plač ne dajo bistveno drugačnih rezultatov, le učinki olajšave so nekaj višji). Na spodnjem grafikonu so tako z zelenim poljem prikazani naraščajoči učinki olajšav glede na višino ene neto plače, z rumenim pa dodatno prejet otroški dodatek. Tega glede na veljavno zakonodajo dobivajo 4-članske družine, dokler njihovi dohodki ne presežejo dveh povprečnih plač (sicer le do 18. leta starosti otrok, medtem ko olajšave ves čas vzdrževanja otrok). Na grafikonu je dodan tudi podatek, kolikšen del zaposlenih (kumulativno) prejema posamezno višino neto plače. Skupaj je npr. blizu 70 % vseh zaposlenih upravičenih vsaj do nekoliko otroškega dodatka in ti zaposleni prejemajo manj kot znaša povprečna plača (1.030 evrov neto mesečno).

 

 

Dobili smo torej zanimive rezultate in sicer, da v Sloveniji večina otrok dobiva približno 100 evrov mesečno, v premožnejših družinah v celoti preko olajšav, pri ostalih pa kombinirano. V nekaj slabšem položaju so edino družine s prejemki nekoliko nad povprečno plačo (gre za kako šestino zaposlenih), ki niso več upravičeni do otroških dodatkov, učinek olajšav pa je še nizek.

 

Rezultati so verjetno za večino presenetljivi, vsekakor ne v skladu s pričakovanji – a takšne imamo že kar nekaj let, pa nihče ne protestira (višja plača zaradi olajšav se pač nikjer ne vidi in verjetno le malokdo ve, koliko točno dobi zaradi otroka več).

 

Možnosti imamo dve:

 

  • tudi olajšavo bi lahko preko drugačnega načina obračuna dohodnine opredelili tako, da bi bila obratno-sorazmerna z višino prejemkov (kot velja za ostale podpore) in torej spremenili obstoječi način preko ustreznih sprememb zakonodaje,

 

  • lahko pa sprejmemo tudi stališče, da je takšna distribucija podpor ustrezna, da torej vsak otrok, ne glede na višino prejemkov staršev, dobi 100 evrov mesečno – v tem primeru pa bi bilo potem smiselno ukiniti obstoječi način ugotavljanja upravičenosti za otroške dodatke in odpraviti olajšave, torej vso birokracijo in preprosto vsakemu otroku mesečno nakazati 100 evrov državne podpore.

 

 

Slednji predlog bi bil verjetno predmet kritik, da s tem podpiramo tudi otroke premožnejših družin, ki državne podpore res ne potrebujejo. To sicer drži – a sprašujem se, zakaj imamo potem takšno prakso uzakonjeno že deset let in več? Se res ne vidi in ne da izračunati? Ta zadnji predlog pa ima poleg poenostavitve dosedanjega načina še eno logiko. Res smo lahko proti podporam premožnejšim, a bolje da to razrešujemo z bolj progresivno obdavčitvijo, otrokom pa omogočimo enak status. Ali ni bolj pošteno in smiselno, da imajo vsi otroci brezplačen obrok in enotnih 100 evrov podpore (da jih ne ločujemo med bogate in revne), bogatejši pa v ta namen raje plačujejo kak odstotek višjo dohodnino?

 

Vsekakor imamo s predvidenimi spremembami davčne zakonodaje ponovno možnost da sledimo predlaganim rešitvam, a verjetno bo ostalo tako, kot je. Zlonamerneži bodo trdili, da zato, ker tisti, ki odločajo, želijo zadržati olajšave. A bojim se, da je razlog bolj v tem, da večina te problematike sploh ne pozna.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
4
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
15
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,836
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,684
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,032
04/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,616
05/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,819
06/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,381
07/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,791
08/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 929
09/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,003
10/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 759