Komentar

Intervencija proti beli Evropi: Po nacionalistični je na vrsto prišla rasistična revolucija

Dr. Anton Medved je pred več kot sto leti slikarje realiste zaradi njihovih slikarskih nuditet razglašal za pohujšljivce. Antona smo si zapomnili po temu izumu. Pa ne mor'š verjet'!

16.07.2017 00:30
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Polona Tratnik   Roland Barthes   znanost   Evropa

Znanost je v zadnjih dvajsetih letih postala še bolj uslužna, še bolj na razpolago državi in njenemu aparatu represije. Znastveniki in znanstvenice so postali služinčad države.

13. julij 2017 je pomemben dan, zato ga imam namen praznovati, čeprav njegovega pravega pomena še ne zmorem doumeti. Dvigoval in spuščal sem se skozi čas, skozi drugo desetletje tega stoletja, vse do presečišča današnjega dne, ko bom pred vami izgovarjal poudarjeno intonirane stavke z izbranim besediščem. S točke slavnostnega izjavljanja napovedujem 21. stoletju fascinantne stilne formate. Naj povem, da nimam namena popustiti vulgarni resničnosti, kaj šele bodoči stvarnosti. Ne morete si niti predstavljati, kaj vse sem te dni doživljal. Še dobro, da se od mene ne pričakuje komentiranja dnevnih primitivnosti.

 

Izgovarjal bom stavke, ki so povezani s civilizacijskimi umetniškimi stroji. Izgovoril bom misel, ki je v neposrednem skladu z današnjim izjemnim dnem: Za naš čas je zančilno predvsem to, da ni več gotovosti. To misel je v zaključnem delu svoje najnovejše knjige zapisala dr. Polona Tratnik, pionirka bio-umetnosti, predsednica Slovenskega društva za estetiko. Stavek je značilen za čas, ki ga določa postkolonialni kulturni val, ki se je začel lomiti čez naše zapuščene kulturne pokrajine takoj po razpadu utopičnih držav XX. stoletja.

 

Evropa enaindvajsetega stoletja je še vedno združenje nacionalnih držav. 

 

Ne moreš verjeti kakšna iluzija in sveta preproščina se oblikujeta okrog nacionalnih jezikov. Verjamete, da je nacionalni jezik edino dovolj čvrsto vezivo identitete, da je v njem več kot dovolj moči, da se upre "korporativni digitalni državi"? Ne moreš verjeti, da bi lahko bila rimokatoliška identiteta ali katerakoli druga religiozna mitologija dovolj povezovalna, da bi lahko bila etično vezivo celotnega planeta. To ni in tudi ne more biti. To nalogo lahko opravi le sekularen svet, svet znanosti in umetnosti.

 

Ne moreš verjeti kako Evropa ne zaupa več helenističnem izročilu, še manj judovski civilizaciji. Preprosto ne zaupa jima več! Ne moreš verjeti, kako Evropa ponovno zaupa le v belo Evropo, nič več v graciozno demokracijo! Transformirala se je v moškega, v moško telo, namenjeno izvajanju belega terorja, v telo, ustrojeno na vojaških akademijah. Evropa je spet pognala v prve vrste moško zver z namenom, da okrepi in utrdi hegemonijo belega človeka. Tudi belega znanstvenika!

 

Zakaj znanost sploh potrebuje umetnika v svoji bližini? Iz preprostega razloga, ki je razviden iz misli, ki jo je enostavno razumeti. Zato, ker je znanost v zadnjih dvajsetih letih postala še bolj uslužna, še bolj na razpolago državi in njenemu aparatu represije. Znastveniki in znanstvenice so postali služinčad države. Prav posebej humanistični znanstveniki in znanstvenice. Seveda to nikakor ni res! Je zgolj delno res. Želel sem vas samo za hip vznemiriti. Toda ego-moškega, še posebej vojaka-moškega, pričakuje in zahteva od znanstvenika ogromno in še več. Samo poglejte militantne izraze obrazov ministrov za gospodarstvo. Njihova prostaškost kar kriči: Dajte nam uporabno znanost, nepotrebujemo razvojne znanosti!

 

"Zato je potrebno misliti umetnost kot intervencijo, kot poseg v obstoječe strukture, pomeni misliti potencial umetnosti za spremembo. V tem smislu obravnavamo umetnost kot dedinjo romantične revolucionarnosti." Tako v svoji najnovejši knjigi razmišlja dr. Polona Tratnik. Sam dodajam: potrebno se je zavzeti za ponovno združitev umetnosti in znanosti, ki smo jo poznali pred umetno povzročenim razkolom, ki se je zgodil zato, da oblastniki lažje nadzirajo kapital, ideje, njihovo distribucijo in informacije.

 

Največkrat je "dvoumnost estetskega sporočila pravzaprav preizpraševanje sistema, njegovega reda, reda kot sistema verjetnosti, je rezultat namernega ne-reda, koda, kot je vpeljan z entropističnimi značilnostmi nereda vseh virov informacij", v nadaljevanju premišljuje dr. Polona Tratnik. Dvoumnost vsekakor ni končna postaja v procesu komunikacijske verige. Informacija ima nedvoumno za vsako državo strateški in taktični položaj. Zato smo umetniki dolžni intervenirati v medijske resničnosti. Poiskati jim moramo alterantive oziroma najti logiko, s katero si lahko izborimo medijsko neodvisnost. Takšen je pretok mišljenja dr. Polone Tratnik; boj proti ideološkemu obvladovanju ljudi. Danes vidimo natančno izrisan hitlerjanski ornament v P.R. jeziku nacionalnih taborov. V imenu nacionalnih korpusov so se stranke brez zadržkov pripravljene odreči svojim značilnostim in posebnostim v korist nacionalne enotnosti. Njihovi edini nadstrukturi, na kateri pristajajo, sta rasa in bog. Gradijo si oder za uprizarjanje svoje nacionalne, rasne in religiozne superiornosti.

 

Po nacionalistični je na vrsto prišla rasistična revolucija!

 

Intervencija v tekst I.: različnost je lepa, mešanje je lepo, majhno je lepo, anarhija še lepša! Mogoče je ravno zato 13. 7. 2017 zame pomemben dan. Resnična nevarnost je v masovnih človeških formacijah, ko se pasivni in neopredeljeni zaradi krize začnejo povezovati z armado ali organizirati v paravojsko. Kapitalizem nenehno generira zgolj militarizem in vojno. Samo to in nič več. 

 

Intervencija v tekst I.: revolucionar mora, da bi lahko spreminjal svet, najprej spoznati, kaj vse obstaja v mnogoterosti, nacist pa uporablja svet kot material za svojo totalno enotnost, za svojo nedeljivo nacionalno celost. Tukaj nastopi umetnost kot komunikacijski kanal zavse nedefinirano.

 

"Jezikovni sistemi so skrivne inkarnacije moči; z njimi je človeku že vnaprej predpisano, kako naj dojema svet in klasificira stvari ter ljudi v njem. To dominacijo sistema jezika je treba razbiti in ga zaznati onkraj moči sistema", pravi Ronald Barthes. Direktor galerije Kapelica Jurij Krpan pa pravi: "Tako obiskovalec, ki pride v galerijo, ne pride po razvedrilo, ne pride počivat ali se sproščat, temveč pride delat ... Velika večina ljudi umetnosti noče razumeti kot medij za proizvodnjo vsebin, pomenov, vrednot, vedenja. Na eni strani imamo znanost, ki je proizvodnja vednosti, na drugi strani ekonomijo, ki proizvaja vrednosti, na tretji strani pa je umetnost, ki je proizvodnja pomenov, vrednot, ki tvori pomenjanje. Za to se borimo."

 

Danšnji komentar je oglas za knjigo dr. Polone Tratnik z naslovom Umetnost kot intervencija, ki je izšlav šestih poglavjih v založbi Sophia, v zbirki Naprej. Urednik knjige je Uroš Zorman, odgovorna urednica pa je Tanja Velagić. Naj v zaključku teksta opozorim na vsebino njene knjige, predvsem za tiste, ki je ne bodo prebrali:

 

"V človeški naravi je, da poskuša vse v svojem življenju spraviti v neko celoto, enost, ker ta stabilizira. Tukaj pa kažemo umetnosti, ki takšno enost, celost poskušajo razgrajevati, razstavljati in stalno preverjati. Vsak dan se rodimo v novo situacijo, v nove okoliščine, vse se razvija. Tudi ta umetnost opozarja na to, da se vse spreminja - pogoji okoliščine naših življenj, materialnih in nematerialnih stvari, ideoloških zadev."

 

I. Odprtost / Odpiranje umetniškega dela / Namesto proizvodnje artefaktov komunikacija pomenov / Dekonstrukcija celosti kot kritična poteza / Kulturno polje, kulturni agens, umetnostna institucija / umetniški projekt kot rizom / 

 

II. Raziskovanje, znanstveno in umetniško / Divergenca - kaj pa Leonardo? / (Moderno) polje znanosti / Umetnost med znanstveno vednostjo in mitsko misijo/ Sodobna produkcija znanosti / Epistemologija negotovosti in nepredvidljivosti / III. / IV. / V. / VI.

 

13. 7. 2017 me je utrudil! Nisem prepričan, da ga bom praznoval!

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
3
25.07.2021 11:00
Logično, da UEFA ni podprla mavrične promocije zaradi nasprotovanja madžarski homofobni politiki. Ker UEFA, a veste, se ne vtika ... Več.
Piše: Simona Rebolj
George Costakis je kupoval za človeštvo neskončno pomembne umetnine, ki niso imele nobenega trga, kaj šele cene
3
24.07.2021 22:00
George Costakisje zbiral umetnine, ki jih ni nihče želel na zidovih svojih domov, še manj pa v muzejih. V svojem stanovanju je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
23
23.07.2021 21:04
Potem ko smo skoraj poldrugo desetletje nemo opazovali prorusko orientiranost slovenske zunanje politike, smo lani iz dežja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
16
22.07.2021 22:20
Umetnik, če ni zmožen ohraniti človeka v sebi, naj se obesi, je povedal Cankar. Če pa se prilagodi, ni umetnik. Janji Vidmar se ... Več.
Piše: Anej Sam
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
15
21.07.2021 22:18
K meni na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) lahko pride vsak davčni zavezanec in vsakdo, ki ima ali nima težave s ... Več.
Piše: Ivan Simič
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
13
20.07.2021 20:30
Janševa izjava o neodvisni preiskavi množičnih pobojev političnih zapornikov v Iranu konec osemdesetih je v precejšnjo zadrego ... Več.
Piše: Božo Cerar
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
16
19.07.2021 20:00
Junija so evropski poslanci izglasovali resolucijo, po kateri so reproduktivne pravice žensk priznane kot človekove pravice. ... Več.
Piše: Ana Jud
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
18
18.07.2021 21:00
Pa začnimo tokrat s pljuvanjem pri alpakah, udomačenih južnoameriških kamelah andskega visokogorja. Alpake uporabljajo pljuvanje ... Več.
Piše: Milan Krek
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
5
17.07.2021 21:00
Ko govorimo o bolečini, govorimo o tistem trenutku, ko se naša govorica prelomi in se popolnoma spremeni, njen izraz pa postane ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
7
16.07.2021 20:18
Spomladi 1998 sem bil svetovalec predsednika državnega zbora. V mesečniku Parlamentarec sem objavil članek o svoji ideji ... Več.
Piše: Miha Burger
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
14
15.07.2021 21:26
Le kaj naj človek pet dni po referendumu še pove o tem, zakaj je dobro, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
19
13.07.2021 21:36
Slovenska politična scena je jasna kot bel dan. Imamo anacionalne leve in nacionalne desne sile, ki nikdar do sedaj in še lep ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bodo maturanti, ki so se iz Španije domov vrnili okuženi, sprožili četrti val epidemije Covid-19 v Sloveniji?
19
12.07.2021 21:00
Maturantski izlet je vedno nekaj lepega, poln pričakovanj, zabave, druženja in srečanj z mnogimi mladimi s celega sveta, če se ... Več.
Piše: Milan Krek
Naše svinje so zaslovele po vsej Evropski uniji in dokazujejo, da smo Slovenci idioti
14
11.07.2021 22:15
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) redno poudarja, da se svoboda izražanja ne nanaša zgolj na informacije, katerim smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Jalov blagor ubogih na duhu, kajti kraljestvo je že njihovo
21
11.07.2021 11:00
Mitja Okorn je verjetno po slovenski logiki pojem uspeha tudi zato, ker je bistveno več zaslužil v tujini kot naši režiserji, ki ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poezija je molk, ki prihaja izza priprtih oči
2
10.07.2021 18:00
Dane Zajc me prek poezije povezuje s svojo čustveno iskušnjo, nakaj manj s čutno zaznavo, še najmanj pa z intelektualno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pred referendumom: Upam, da boste izjemna šola novim generacijam, gospod minister Vizjak
26
09.07.2021 00:31
Zaupanje je sveti gral delovanja v politiki. Gospod minister Vizjak, oprostite, ampak težko vam verjamem in zdi se, da nisem ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
4. junij 2021 je bil dan, ko je smučanje dobilo priložnost, da spet postane zanimiv šport
3
06.07.2021 22:05
Danes tega vsi še ne verjamejo, toda 4. junija se je ponovno rodilo smučanje. Z novim vodstvom svetovne smučarske organizacije ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Eksponentna rast delta seva: Poenotimo se pred naslednjim valom, ki je pred vrati!
10
04.07.2021 22:24
Delta sev počasi napreduje v Evropi. Med države, kjer se hitreje širi, sodi tudi Portugalska, a se ji z vsakim dnem pridružujemo ... Več.
Piše: Milan Krek
"Čim bolj totalitarna je narava nekega režima, tem bolj bo poskušal prisiliti ljudi, da pozabijo na svoj kulturni spomin"
7
04.07.2021 11:00
V prihajajočem tednu bo Slovenijo obiskal Rod Dreher, ameriški novinar, urednik, kritik in pisatelj, ki ga uvrščajo med ... Več.
Piše: Rod Dreher
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.354
02/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.321
03/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.501
04/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.184
05/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.374
06/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.076
07/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 770
08/
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.599
09/
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
Miha Burger
Ogledov: 994
10/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 802