Komentar

Intervencija proti beli Evropi: Po nacionalistični je na vrsto prišla rasistična revolucija

Dr. Anton Medved je pred več kot sto leti slikarje realiste zaradi njihovih slikarskih nuditet razglašal za pohujšljivce. Antona smo si zapomnili po temu izumu. Pa ne mor'š verjet'!

16.07.2017 00:30
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Polona Tratnik   Roland Barthes   znanost   Evropa

Znanost je v zadnjih dvajsetih letih postala še bolj uslužna, še bolj na razpolago državi in njenemu aparatu represije. Znastveniki in znanstvenice so postali služinčad države.

13. julij 2017 je pomemben dan, zato ga imam namen praznovati, čeprav njegovega pravega pomena še ne zmorem doumeti. Dvigoval in spuščal sem se skozi čas, skozi drugo desetletje tega stoletja, vse do presečišča današnjega dne, ko bom pred vami izgovarjal poudarjeno intonirane stavke z izbranim besediščem. S točke slavnostnega izjavljanja napovedujem 21. stoletju fascinantne stilne formate. Naj povem, da nimam namena popustiti vulgarni resničnosti, kaj šele bodoči stvarnosti. Ne morete si niti predstavljati, kaj vse sem te dni doživljal. Še dobro, da se od mene ne pričakuje komentiranja dnevnih primitivnosti.

 

Izgovarjal bom stavke, ki so povezani s civilizacijskimi umetniškimi stroji. Izgovoril bom misel, ki je v neposrednem skladu z današnjim izjemnim dnem: Za naš čas je zančilno predvsem to, da ni več gotovosti. To misel je v zaključnem delu svoje najnovejše knjige zapisala dr. Polona Tratnik, pionirka bio-umetnosti, predsednica Slovenskega društva za estetiko. Stavek je značilen za čas, ki ga določa postkolonialni kulturni val, ki se je začel lomiti čez naše zapuščene kulturne pokrajine takoj po razpadu utopičnih držav XX. stoletja.

 

Evropa enaindvajsetega stoletja je še vedno združenje nacionalnih držav. 

 

Ne moreš verjeti kakšna iluzija in sveta preproščina se oblikujeta okrog nacionalnih jezikov. Verjamete, da je nacionalni jezik edino dovolj čvrsto vezivo identitete, da je v njem več kot dovolj moči, da se upre "korporativni digitalni državi"? Ne moreš verjeti, da bi lahko bila rimokatoliška identiteta ali katerakoli druga religiozna mitologija dovolj povezovalna, da bi lahko bila etično vezivo celotnega planeta. To ni in tudi ne more biti. To nalogo lahko opravi le sekularen svet, svet znanosti in umetnosti.

 

Ne moreš verjeti kako Evropa ne zaupa več helenističnem izročilu, še manj judovski civilizaciji. Preprosto ne zaupa jima več! Ne moreš verjeti, kako Evropa ponovno zaupa le v belo Evropo, nič več v graciozno demokracijo! Transformirala se je v moškega, v moško telo, namenjeno izvajanju belega terorja, v telo, ustrojeno na vojaških akademijah. Evropa je spet pognala v prve vrste moško zver z namenom, da okrepi in utrdi hegemonijo belega človeka. Tudi belega znanstvenika!

 

Zakaj znanost sploh potrebuje umetnika v svoji bližini? Iz preprostega razloga, ki je razviden iz misli, ki jo je enostavno razumeti. Zato, ker je znanost v zadnjih dvajsetih letih postala še bolj uslužna, še bolj na razpolago državi in njenemu aparatu represije. Znastveniki in znanstvenice so postali služinčad države. Prav posebej humanistični znanstveniki in znanstvenice. Seveda to nikakor ni res! Je zgolj delno res. Želel sem vas samo za hip vznemiriti. Toda ego-moškega, še posebej vojaka-moškega, pričakuje in zahteva od znanstvenika ogromno in še več. Samo poglejte militantne izraze obrazov ministrov za gospodarstvo. Njihova prostaškost kar kriči: Dajte nam uporabno znanost, nepotrebujemo razvojne znanosti!

 

"Zato je potrebno misliti umetnost kot intervencijo, kot poseg v obstoječe strukture, pomeni misliti potencial umetnosti za spremembo. V tem smislu obravnavamo umetnost kot dedinjo romantične revolucionarnosti." Tako v svoji najnovejši knjigi razmišlja dr. Polona Tratnik. Sam dodajam: potrebno se je zavzeti za ponovno združitev umetnosti in znanosti, ki smo jo poznali pred umetno povzročenim razkolom, ki se je zgodil zato, da oblastniki lažje nadzirajo kapital, ideje, njihovo distribucijo in informacije.

 

Največkrat je "dvoumnost estetskega sporočila pravzaprav preizpraševanje sistema, njegovega reda, reda kot sistema verjetnosti, je rezultat namernega ne-reda, koda, kot je vpeljan z entropističnimi značilnostmi nereda vseh virov informacij", v nadaljevanju premišljuje dr. Polona Tratnik. Dvoumnost vsekakor ni končna postaja v procesu komunikacijske verige. Informacija ima nedvoumno za vsako državo strateški in taktični položaj. Zato smo umetniki dolžni intervenirati v medijske resničnosti. Poiskati jim moramo alterantive oziroma najti logiko, s katero si lahko izborimo medijsko neodvisnost. Takšen je pretok mišljenja dr. Polone Tratnik; boj proti ideološkemu obvladovanju ljudi. Danes vidimo natančno izrisan hitlerjanski ornament v P.R. jeziku nacionalnih taborov. V imenu nacionalnih korpusov so se stranke brez zadržkov pripravljene odreči svojim značilnostim in posebnostim v korist nacionalne enotnosti. Njihovi edini nadstrukturi, na kateri pristajajo, sta rasa in bog. Gradijo si oder za uprizarjanje svoje nacionalne, rasne in religiozne superiornosti.

 

Po nacionalistični je na vrsto prišla rasistična revolucija!

 

Intervencija v tekst I.: različnost je lepa, mešanje je lepo, majhno je lepo, anarhija še lepša! Mogoče je ravno zato 13. 7. 2017 zame pomemben dan. Resnična nevarnost je v masovnih človeških formacijah, ko se pasivni in neopredeljeni zaradi krize začnejo povezovati z armado ali organizirati v paravojsko. Kapitalizem nenehno generira zgolj militarizem in vojno. Samo to in nič več. 

 

Intervencija v tekst I.: revolucionar mora, da bi lahko spreminjal svet, najprej spoznati, kaj vse obstaja v mnogoterosti, nacist pa uporablja svet kot material za svojo totalno enotnost, za svojo nedeljivo nacionalno celost. Tukaj nastopi umetnost kot komunikacijski kanal zavse nedefinirano.

 

"Jezikovni sistemi so skrivne inkarnacije moči; z njimi je človeku že vnaprej predpisano, kako naj dojema svet in klasificira stvari ter ljudi v njem. To dominacijo sistema jezika je treba razbiti in ga zaznati onkraj moči sistema", pravi Ronald Barthes. Direktor galerije Kapelica Jurij Krpan pa pravi: "Tako obiskovalec, ki pride v galerijo, ne pride po razvedrilo, ne pride počivat ali se sproščat, temveč pride delat ... Velika večina ljudi umetnosti noče razumeti kot medij za proizvodnjo vsebin, pomenov, vrednot, vedenja. Na eni strani imamo znanost, ki je proizvodnja vednosti, na drugi strani ekonomijo, ki proizvaja vrednosti, na tretji strani pa je umetnost, ki je proizvodnja pomenov, vrednot, ki tvori pomenjanje. Za to se borimo."

 

Danšnji komentar je oglas za knjigo dr. Polone Tratnik z naslovom Umetnost kot intervencija, ki je izšlav šestih poglavjih v založbi Sophia, v zbirki Naprej. Urednik knjige je Uroš Zorman, odgovorna urednica pa je Tanja Velagić. Naj v zaključku teksta opozorim na vsebino njene knjige, predvsem za tiste, ki je ne bodo prebrali:

 

"V človeški naravi je, da poskuša vse v svojem življenju spraviti v neko celoto, enost, ker ta stabilizira. Tukaj pa kažemo umetnosti, ki takšno enost, celost poskušajo razgrajevati, razstavljati in stalno preverjati. Vsak dan se rodimo v novo situacijo, v nove okoliščine, vse se razvija. Tudi ta umetnost opozarja na to, da se vse spreminja - pogoji okoliščine naših življenj, materialnih in nematerialnih stvari, ideoloških zadev."

 

I. Odprtost / Odpiranje umetniškega dela / Namesto proizvodnje artefaktov komunikacija pomenov / Dekonstrukcija celosti kot kritična poteza / Kulturno polje, kulturni agens, umetnostna institucija / umetniški projekt kot rizom / 

 

II. Raziskovanje, znanstveno in umetniško / Divergenca - kaj pa Leonardo? / (Moderno) polje znanosti / Umetnost med znanstveno vednostjo in mitsko misijo/ Sodobna produkcija znanosti / Epistemologija negotovosti in nepredvidljivosti / III. / IV. / V. / VI.

 

13. 7. 2017 me je utrudil! Nisem prepričan, da ga bom praznoval!

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
27
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
9
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,156
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,574
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,423
04/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,364
05/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,540
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,321
07/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,964
08/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 667
09/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,359
10/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 447