Komentar

Intervencija proti beli Evropi: Po nacionalistični je na vrsto prišla rasistična revolucija

Dr. Anton Medved je pred več kot sto leti slikarje realiste zaradi njihovih slikarskih nuditet razglašal za pohujšljivce. Antona smo si zapomnili po temu izumu. Pa ne mor'š verjet'!

16.07.2017 00:30
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Polona Tratnik   Roland Barthes   znanost   Evropa

Znanost je v zadnjih dvajsetih letih postala še bolj uslužna, še bolj na razpolago državi in njenemu aparatu represije. Znastveniki in znanstvenice so postali služinčad države.

13. julij 2017 je pomemben dan, zato ga imam namen praznovati, čeprav njegovega pravega pomena še ne zmorem doumeti. Dvigoval in spuščal sem se skozi čas, skozi drugo desetletje tega stoletja, vse do presečišča današnjega dne, ko bom pred vami izgovarjal poudarjeno intonirane stavke z izbranim besediščem. S točke slavnostnega izjavljanja napovedujem 21. stoletju fascinantne stilne formate. Naj povem, da nimam namena popustiti vulgarni resničnosti, kaj šele bodoči stvarnosti. Ne morete si niti predstavljati, kaj vse sem te dni doživljal. Še dobro, da se od mene ne pričakuje komentiranja dnevnih primitivnosti.

 

Izgovarjal bom stavke, ki so povezani s civilizacijskimi umetniškimi stroji. Izgovoril bom misel, ki je v neposrednem skladu z današnjim izjemnim dnem: Za naš čas je zančilno predvsem to, da ni več gotovosti. To misel je v zaključnem delu svoje najnovejše knjige zapisala dr. Polona Tratnik, pionirka bio-umetnosti, predsednica Slovenskega društva za estetiko. Stavek je značilen za čas, ki ga določa postkolonialni kulturni val, ki se je začel lomiti čez naše zapuščene kulturne pokrajine takoj po razpadu utopičnih držav XX. stoletja.

 

Evropa enaindvajsetega stoletja je še vedno združenje nacionalnih držav. 

 

Ne moreš verjeti kakšna iluzija in sveta preproščina se oblikujeta okrog nacionalnih jezikov. Verjamete, da je nacionalni jezik edino dovolj čvrsto vezivo identitete, da je v njem več kot dovolj moči, da se upre "korporativni digitalni državi"? Ne moreš verjeti, da bi lahko bila rimokatoliška identiteta ali katerakoli druga religiozna mitologija dovolj povezovalna, da bi lahko bila etično vezivo celotnega planeta. To ni in tudi ne more biti. To nalogo lahko opravi le sekularen svet, svet znanosti in umetnosti.

 

Ne moreš verjeti kako Evropa ne zaupa več helenističnem izročilu, še manj judovski civilizaciji. Preprosto ne zaupa jima več! Ne moreš verjeti, kako Evropa ponovno zaupa le v belo Evropo, nič več v graciozno demokracijo! Transformirala se je v moškega, v moško telo, namenjeno izvajanju belega terorja, v telo, ustrojeno na vojaških akademijah. Evropa je spet pognala v prve vrste moško zver z namenom, da okrepi in utrdi hegemonijo belega človeka. Tudi belega znanstvenika!

 

Zakaj znanost sploh potrebuje umetnika v svoji bližini? Iz preprostega razloga, ki je razviden iz misli, ki jo je enostavno razumeti. Zato, ker je znanost v zadnjih dvajsetih letih postala še bolj uslužna, še bolj na razpolago državi in njenemu aparatu represije. Znastveniki in znanstvenice so postali služinčad države. Prav posebej humanistični znanstveniki in znanstvenice. Seveda to nikakor ni res! Je zgolj delno res. Želel sem vas samo za hip vznemiriti. Toda ego-moškega, še posebej vojaka-moškega, pričakuje in zahteva od znanstvenika ogromno in še več. Samo poglejte militantne izraze obrazov ministrov za gospodarstvo. Njihova prostaškost kar kriči: Dajte nam uporabno znanost, nepotrebujemo razvojne znanosti!

 

"Zato je potrebno misliti umetnost kot intervencijo, kot poseg v obstoječe strukture, pomeni misliti potencial umetnosti za spremembo. V tem smislu obravnavamo umetnost kot dedinjo romantične revolucionarnosti." Tako v svoji najnovejši knjigi razmišlja dr. Polona Tratnik. Sam dodajam: potrebno se je zavzeti za ponovno združitev umetnosti in znanosti, ki smo jo poznali pred umetno povzročenim razkolom, ki se je zgodil zato, da oblastniki lažje nadzirajo kapital, ideje, njihovo distribucijo in informacije.

 

Največkrat je "dvoumnost estetskega sporočila pravzaprav preizpraševanje sistema, njegovega reda, reda kot sistema verjetnosti, je rezultat namernega ne-reda, koda, kot je vpeljan z entropističnimi značilnostmi nereda vseh virov informacij", v nadaljevanju premišljuje dr. Polona Tratnik. Dvoumnost vsekakor ni končna postaja v procesu komunikacijske verige. Informacija ima nedvoumno za vsako državo strateški in taktični položaj. Zato smo umetniki dolžni intervenirati v medijske resničnosti. Poiskati jim moramo alterantive oziroma najti logiko, s katero si lahko izborimo medijsko neodvisnost. Takšen je pretok mišljenja dr. Polone Tratnik; boj proti ideološkemu obvladovanju ljudi. Danes vidimo natančno izrisan hitlerjanski ornament v P.R. jeziku nacionalnih taborov. V imenu nacionalnih korpusov so se stranke brez zadržkov pripravljene odreči svojim značilnostim in posebnostim v korist nacionalne enotnosti. Njihovi edini nadstrukturi, na kateri pristajajo, sta rasa in bog. Gradijo si oder za uprizarjanje svoje nacionalne, rasne in religiozne superiornosti.

 

Po nacionalistični je na vrsto prišla rasistična revolucija!

 

Intervencija v tekst I.: različnost je lepa, mešanje je lepo, majhno je lepo, anarhija še lepša! Mogoče je ravno zato 13. 7. 2017 zame pomemben dan. Resnična nevarnost je v masovnih človeških formacijah, ko se pasivni in neopredeljeni zaradi krize začnejo povezovati z armado ali organizirati v paravojsko. Kapitalizem nenehno generira zgolj militarizem in vojno. Samo to in nič več. 

 

Intervencija v tekst I.: revolucionar mora, da bi lahko spreminjal svet, najprej spoznati, kaj vse obstaja v mnogoterosti, nacist pa uporablja svet kot material za svojo totalno enotnost, za svojo nedeljivo nacionalno celost. Tukaj nastopi umetnost kot komunikacijski kanal zavse nedefinirano.

 

"Jezikovni sistemi so skrivne inkarnacije moči; z njimi je človeku že vnaprej predpisano, kako naj dojema svet in klasificira stvari ter ljudi v njem. To dominacijo sistema jezika je treba razbiti in ga zaznati onkraj moči sistema", pravi Ronald Barthes. Direktor galerije Kapelica Jurij Krpan pa pravi: "Tako obiskovalec, ki pride v galerijo, ne pride po razvedrilo, ne pride počivat ali se sproščat, temveč pride delat ... Velika večina ljudi umetnosti noče razumeti kot medij za proizvodnjo vsebin, pomenov, vrednot, vedenja. Na eni strani imamo znanost, ki je proizvodnja vednosti, na drugi strani ekonomijo, ki proizvaja vrednosti, na tretji strani pa je umetnost, ki je proizvodnja pomenov, vrednot, ki tvori pomenjanje. Za to se borimo."

 

Danšnji komentar je oglas za knjigo dr. Polone Tratnik z naslovom Umetnost kot intervencija, ki je izšlav šestih poglavjih v založbi Sophia, v zbirki Naprej. Urednik knjige je Uroš Zorman, odgovorna urednica pa je Tanja Velagić. Naj v zaključku teksta opozorim na vsebino njene knjige, predvsem za tiste, ki je ne bodo prebrali:

 

"V človeški naravi je, da poskuša vse v svojem življenju spraviti v neko celoto, enost, ker ta stabilizira. Tukaj pa kažemo umetnosti, ki takšno enost, celost poskušajo razgrajevati, razstavljati in stalno preverjati. Vsak dan se rodimo v novo situacijo, v nove okoliščine, vse se razvija. Tudi ta umetnost opozarja na to, da se vse spreminja - pogoji okoliščine naših življenj, materialnih in nematerialnih stvari, ideoloških zadev."

 

I. Odprtost / Odpiranje umetniškega dela / Namesto proizvodnje artefaktov komunikacija pomenov / Dekonstrukcija celosti kot kritična poteza / Kulturno polje, kulturni agens, umetnostna institucija / umetniški projekt kot rizom / 

 

II. Raziskovanje, znanstveno in umetniško / Divergenca - kaj pa Leonardo? / (Moderno) polje znanosti / Umetnost med znanstveno vednostjo in mitsko misijo/ Sodobna produkcija znanosti / Epistemologija negotovosti in nepredvidljivosti / III. / IV. / V. / VI.

 

13. 7. 2017 me je utrudil! Nisem prepričan, da ga bom praznoval!

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,471
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,345
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,713
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,283
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,172
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 984
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,166
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,114
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,018
10/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,139