Komentar

Intervencija proti beli Evropi: Po nacionalistični je na vrsto prišla rasistična revolucija

Dr. Anton Medved je pred več kot sto leti slikarje realiste zaradi njihovih slikarskih nuditet razglašal za pohujšljivce. Antona smo si zapomnili po temu izumu. Pa ne mor'š verjet'!

16.07.2017 00:30
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Polona Tratnik   Roland Barthes   znanost   Evropa

Znanost je v zadnjih dvajsetih letih postala še bolj uslužna, še bolj na razpolago državi in njenemu aparatu represije. Znastveniki in znanstvenice so postali služinčad države.

13. julij 2017 je pomemben dan, zato ga imam namen praznovati, čeprav njegovega pravega pomena še ne zmorem doumeti. Dvigoval in spuščal sem se skozi čas, skozi drugo desetletje tega stoletja, vse do presečišča današnjega dne, ko bom pred vami izgovarjal poudarjeno intonirane stavke z izbranim besediščem. S točke slavnostnega izjavljanja napovedujem 21. stoletju fascinantne stilne formate. Naj povem, da nimam namena popustiti vulgarni resničnosti, kaj šele bodoči stvarnosti. Ne morete si niti predstavljati, kaj vse sem te dni doživljal. Še dobro, da se od mene ne pričakuje komentiranja dnevnih primitivnosti.

 

Izgovarjal bom stavke, ki so povezani s civilizacijskimi umetniškimi stroji. Izgovoril bom misel, ki je v neposrednem skladu z današnjim izjemnim dnem: Za naš čas je zančilno predvsem to, da ni več gotovosti. To misel je v zaključnem delu svoje najnovejše knjige zapisala dr. Polona Tratnik, pionirka bio-umetnosti, predsednica Slovenskega društva za estetiko. Stavek je značilen za čas, ki ga določa postkolonialni kulturni val, ki se je začel lomiti čez naše zapuščene kulturne pokrajine takoj po razpadu utopičnih držav XX. stoletja.

 

Evropa enaindvajsetega stoletja je še vedno združenje nacionalnih držav. 

 

Ne moreš verjeti kakšna iluzija in sveta preproščina se oblikujeta okrog nacionalnih jezikov. Verjamete, da je nacionalni jezik edino dovolj čvrsto vezivo identitete, da je v njem več kot dovolj moči, da se upre "korporativni digitalni državi"? Ne moreš verjeti, da bi lahko bila rimokatoliška identiteta ali katerakoli druga religiozna mitologija dovolj povezovalna, da bi lahko bila etično vezivo celotnega planeta. To ni in tudi ne more biti. To nalogo lahko opravi le sekularen svet, svet znanosti in umetnosti.

 

Ne moreš verjeti kako Evropa ne zaupa več helenističnem izročilu, še manj judovski civilizaciji. Preprosto ne zaupa jima več! Ne moreš verjeti, kako Evropa ponovno zaupa le v belo Evropo, nič več v graciozno demokracijo! Transformirala se je v moškega, v moško telo, namenjeno izvajanju belega terorja, v telo, ustrojeno na vojaških akademijah. Evropa je spet pognala v prve vrste moško zver z namenom, da okrepi in utrdi hegemonijo belega človeka. Tudi belega znanstvenika!

 

Zakaj znanost sploh potrebuje umetnika v svoji bližini? Iz preprostega razloga, ki je razviden iz misli, ki jo je enostavno razumeti. Zato, ker je znanost v zadnjih dvajsetih letih postala še bolj uslužna, še bolj na razpolago državi in njenemu aparatu represije. Znastveniki in znanstvenice so postali služinčad države. Prav posebej humanistični znanstveniki in znanstvenice. Seveda to nikakor ni res! Je zgolj delno res. Želel sem vas samo za hip vznemiriti. Toda ego-moškega, še posebej vojaka-moškega, pričakuje in zahteva od znanstvenika ogromno in še več. Samo poglejte militantne izraze obrazov ministrov za gospodarstvo. Njihova prostaškost kar kriči: Dajte nam uporabno znanost, nepotrebujemo razvojne znanosti!

 

"Zato je potrebno misliti umetnost kot intervencijo, kot poseg v obstoječe strukture, pomeni misliti potencial umetnosti za spremembo. V tem smislu obravnavamo umetnost kot dedinjo romantične revolucionarnosti." Tako v svoji najnovejši knjigi razmišlja dr. Polona Tratnik. Sam dodajam: potrebno se je zavzeti za ponovno združitev umetnosti in znanosti, ki smo jo poznali pred umetno povzročenim razkolom, ki se je zgodil zato, da oblastniki lažje nadzirajo kapital, ideje, njihovo distribucijo in informacije.

 

Največkrat je "dvoumnost estetskega sporočila pravzaprav preizpraševanje sistema, njegovega reda, reda kot sistema verjetnosti, je rezultat namernega ne-reda, koda, kot je vpeljan z entropističnimi značilnostmi nereda vseh virov informacij", v nadaljevanju premišljuje dr. Polona Tratnik. Dvoumnost vsekakor ni končna postaja v procesu komunikacijske verige. Informacija ima nedvoumno za vsako državo strateški in taktični položaj. Zato smo umetniki dolžni intervenirati v medijske resničnosti. Poiskati jim moramo alterantive oziroma najti logiko, s katero si lahko izborimo medijsko neodvisnost. Takšen je pretok mišljenja dr. Polone Tratnik; boj proti ideološkemu obvladovanju ljudi. Danes vidimo natančno izrisan hitlerjanski ornament v P.R. jeziku nacionalnih taborov. V imenu nacionalnih korpusov so se stranke brez zadržkov pripravljene odreči svojim značilnostim in posebnostim v korist nacionalne enotnosti. Njihovi edini nadstrukturi, na kateri pristajajo, sta rasa in bog. Gradijo si oder za uprizarjanje svoje nacionalne, rasne in religiozne superiornosti.

 

Po nacionalistični je na vrsto prišla rasistična revolucija!

 

Intervencija v tekst I.: različnost je lepa, mešanje je lepo, majhno je lepo, anarhija še lepša! Mogoče je ravno zato 13. 7. 2017 zame pomemben dan. Resnična nevarnost je v masovnih človeških formacijah, ko se pasivni in neopredeljeni zaradi krize začnejo povezovati z armado ali organizirati v paravojsko. Kapitalizem nenehno generira zgolj militarizem in vojno. Samo to in nič več. 

 

Intervencija v tekst I.: revolucionar mora, da bi lahko spreminjal svet, najprej spoznati, kaj vse obstaja v mnogoterosti, nacist pa uporablja svet kot material za svojo totalno enotnost, za svojo nedeljivo nacionalno celost. Tukaj nastopi umetnost kot komunikacijski kanal zavse nedefinirano.

 

"Jezikovni sistemi so skrivne inkarnacije moči; z njimi je človeku že vnaprej predpisano, kako naj dojema svet in klasificira stvari ter ljudi v njem. To dominacijo sistema jezika je treba razbiti in ga zaznati onkraj moči sistema", pravi Ronald Barthes. Direktor galerije Kapelica Jurij Krpan pa pravi: "Tako obiskovalec, ki pride v galerijo, ne pride po razvedrilo, ne pride počivat ali se sproščat, temveč pride delat ... Velika večina ljudi umetnosti noče razumeti kot medij za proizvodnjo vsebin, pomenov, vrednot, vedenja. Na eni strani imamo znanost, ki je proizvodnja vednosti, na drugi strani ekonomijo, ki proizvaja vrednosti, na tretji strani pa je umetnost, ki je proizvodnja pomenov, vrednot, ki tvori pomenjanje. Za to se borimo."

 

Danšnji komentar je oglas za knjigo dr. Polone Tratnik z naslovom Umetnost kot intervencija, ki je izšlav šestih poglavjih v založbi Sophia, v zbirki Naprej. Urednik knjige je Uroš Zorman, odgovorna urednica pa je Tanja Velagić. Naj v zaključku teksta opozorim na vsebino njene knjige, predvsem za tiste, ki je ne bodo prebrali:

 

"V človeški naravi je, da poskuša vse v svojem življenju spraviti v neko celoto, enost, ker ta stabilizira. Tukaj pa kažemo umetnosti, ki takšno enost, celost poskušajo razgrajevati, razstavljati in stalno preverjati. Vsak dan se rodimo v novo situacijo, v nove okoliščine, vse se razvija. Tudi ta umetnost opozarja na to, da se vse spreminja - pogoji okoliščine naših življenj, materialnih in nematerialnih stvari, ideoloških zadev."

 

I. Odprtost / Odpiranje umetniškega dela / Namesto proizvodnje artefaktov komunikacija pomenov / Dekonstrukcija celosti kot kritična poteza / Kulturno polje, kulturni agens, umetnostna institucija / umetniški projekt kot rizom / 

 

II. Raziskovanje, znanstveno in umetniško / Divergenca - kaj pa Leonardo? / (Moderno) polje znanosti / Umetnost med znanstveno vednostjo in mitsko misijo/ Sodobna produkcija znanosti / Epistemologija negotovosti in nepredvidljivosti / III. / IV. / V. / VI.

 

13. 7. 2017 me je utrudil! Nisem prepričan, da ga bom praznoval!

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Zdaj so tudi Ukrajinci dobili svojega Šarca, komika, ki je igral predsednika in postal predsednik
21
22.04.2019 23:59
Politika je lahko tudi drama, vendar ne more biti zgolj komedija. Včasih je veljalo, da je politika umetnost mogočega, potem pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
7
21.04.2019 18:16
Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Nič več meščanskih dram in kraljevskih kronik, le še družbeno obrobje in vojni rovi
4
21.04.2019 08:01
Taras Kermaunermi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,358
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 3,090
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,181
04/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,937
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,949
06/
Zdaj so tudi Ukrajinci dobili svojega Šarca, komika, ki je igral predsednika in postal predsednik
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,394
07/
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,307
08/
Slavnemu arhitektu Fabianiju bi anonimni inkvizitorji odvzeli posthumni naziv Častni občan, ker naj bi bil fašist!?
Uredništvo, Jožef Švagelj
Ogledov: 1,224
09/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,712
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 963